Zopet nov projekt šolskega zakona. Po osmih letih ujedinjenja. — Narodna skupščina in prosvetna zakonodaja. — Historijat profektov zakona o narodnihšolah. — Dr. Čajkovčev projekt je izdelan po nalogu bivšega ministra prosvete g. St. Radiča, — Kritična ocena projekta. Rrvesra decembra t. 1. bomo Draz.novali osmo obletnico uiedinienia. Ako se ozremo na delo teh osmih let na.zai in nre^ledamo, kai nam i> dala v teb osmih letib »Narodna skuoščina« za narjredeJk na nrosvetnem noliu. vidimo. ria so usoehi Dovsem ne^ativni. Po tolikih letih nimamo niti eneea oozitivnefa zakona v orosvetni smeri. Nimamo ne zakona o osnovniri šolab. ne o mpščanskib šolah tip za'kona o raznih strokovniri solah. ne zakona o svedniih šolab ne zakona o visokib šolah. Nimamo zakona o učiteliiščib in učiteliski izobrazbi. nimamo zakona r» višiih nedapoškib šoiah in np zakona n ureditvi Glavneea Prosvetnep-a Sveta. Izmed sološniri Drosvetnib zakonov nimarno r\p zborovalneea in ne diništvenep-a zakona. ne zakona r> avtorskem nravn itd.. itd.. kar zadeva snlošno nrosveto Vsp tr> čaka in čaka. razmere Da bitp in hitp ter sečein nezdrave rane v naš državni or^anizem. V veliavi so še stari zakoni. k> nas razkosavaio ter Dovzročaio UDravni in stvarno nrosvetni kaos. katerpp-a še boli oosnešuieio križaioče se odredbe m.infstra 73 ministrom. Položai osnovnošolskp zakonite nodlae-e v državi ip sledeč: V Sloveniii in Dalmaciii v* v veliavi avstriiski 1 državrvi šolski za'kir>n noiep" deželnih zalkonov za Kfranisko, Štaiersko in Dalmacijo. Hrvatska ima svoi zakon V Srbiif na ip v veliavi 7akmn n narodnih šolab \j. leta 1904.. ki se. ie razširil n-3 Voivodino in Črno foTo. 23. iuliia 1919 so se Dredvsern členi 29.—30. ter 33.. 39.. 41.. 88.. in 89 srbske^p zakona n narodnib Solab v »Na¦'¦¦odni skuoščini« iz.oremenili in razširili na cpIo d^žavo. Z zakonom o državnih uradnikib od 31. iuliia 1923 so se vsai dosedanie doInčbp o nravnem in matpriaiTiemi oolo7ain ii'riteliskecra statm i/iednačile v vsei državi. Gorenie izp.remembe in rorn.ii zakon b' bil pdini nozitiven usnph. ki zadeva tudi nrosvetnn <;troko PrecT nami na ležiio celi kuni raznih ¦nroiektov. nredvsem osnovnnšolskteea zakona. Ce iih Do^ledamo do v.rsti. bi bili: »Načrt Dreustroiitve šolstva im na- rodne nrosvete«. od" Zaveze woslovenskeea učiteliskeea društva od 1. 1919.: »Načrt zakona o narodnib šolah«. ki a:a ip izdelala anketa višie^a šolskeea sveta v Liubljani 1. 1919.: »Proiekt za'kona o narodnih šolah«. ki p"a ie iz-delal »Prosvetni odbor« v Beosfradu 1. 1919.: načrt okvirne^a šolskp.p-a zaknna> ki va ie na nndlao-i nroiekta »Prosvetne?a odbora« izdelala anketa »Zaveze iueoslovenskih učiteliskib društev« 1. 1920.: oroiekt zakoma n narodniri šolah. ki ?a ip izdelala anketa UJU 1. 1921.: tkzv. Radojevlčev oroiekt zakona o nairndnih šo-lah. kot Drvi oficialni načrt ministrstva. ki ie izšel 1. 1921.; Radojevičev Droiekt je oredelaval na to Olavni Prosvetni Savet v Beoeiradu. ki ip izdal svo> Droiekt 1. 1922.: ta načrt ie zoDet interno nredelalo ministrstvn nrosvetp in v-z ie nredložil takratni ministeir nrosvetp ? Miša Trifunovič 17. ianuaria 1924 z odlokom P. Br. 284 Dredstavništvu Narodne skunščine ,ki ?a Da ni obravnavala: ta načrt si ip notpm osvoiil Wot nodla^n minister omsvetp e. Svetozar Pribičevic ter p"a ie dal v Dredelavo UJU in na to še interni redaikdiii v mrnistrstvu nrosvete na 'kar va. ie nred'lo7i'. Narodni skuoščini leta 1925. V »Narodni sikunščini« ip nrišel ta načrt v šoNki ndsek- k'pir ip dobil rnnoeo iz.nrememb a ni niep-a obravnava nrišla niti do nolovice Droiekta. PosaTnezna noe-lav'fi ip -minister sam odte?nil. Minister orosvetp c. St. Radič ie dal nalop' načelnrkn za osnovno nastavo e dr. Sie. Čaikovcu. da izdela nov orniekt ^olske^a 7aikona. Ta ip svoi> delo izvršil »Narodna Prosveta« ie ta nroiekt v nreteklib dneh natisnila. dobi sp Da tudi v Dosebnib odtiskih. Morda <?a izda v slovenskeTn1 orevodi) Poverieništvo Liubliana. Učiteliski dom v Mariboru ali Učiteliski konvikt Liubliana. Ako si ?a osvoii tudi sedanii minister nrosvete, ni šp definitivno Površen Do?led n;a dr. Čaikovčev načrt nam kaže rla ie morda /adel milie naše države in Dorrebe naroda. rudi- ie imoštpval rr.ndeirnp; smpri šolstva: v koliko ce skiada ta nroiekt <: stališčem zahtevami in oo^ledi nčitelistva. ie Da seri^i nuina in nendlnzliiv^ Holžnost VSeea učiteiistva- da to nrouči in- izrazi svoie mišlienie !n kritiko. Iv. D.