Leto 1905. 23 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos VIJ. — Izdan in razposlan dne 14. februarja 1905. Vsebina: (Št. 15—17.) 15. Državna pogodba med avstrijsko-ogrsko monarhijo in med kraljevino bavarsko o več železniških stikih na obojestranski meji. — 16. Ukaz, s katerim se izpreminja ministrstveni ukaz z dne 11. februarja 1896. 1. o nastavljanju borzi ne pripadajočih razsodnikov za borzna razsodišča gledé določil, izdanih za černovško borzo za plodove in pridelke. — 17. Razglas, da se glavni carinski urad v Simbachu pooblašča carine prosto ravnati s selitvenimi rečmi. 15. Državna pogodba z dne 22. novembra 1904.1. med avstrijsko-ogrsko monarhijo in med kraljevino bavarsko o več železniških stikih na obojestranski meji. (Sklenjena v Monakovem 22. dne novembra 1901. L, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena na Dunaju 18. dne januarja 1905. 1.; pritrdili sta se izmenjali v Monakovem 31. dne januarja 1905. 1.) Mi Franc Jožef Prvi, po milosti Božji cesar avstrijski, apostolski kralj ogrski; kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. dajemo s tem na znanje in poročamo: Ker je bila med Našim pooblaščene im in pooblaščencem Njegove kraljeve Visokosti princa Luitpolda, upravnika kraljevine bavarske zato, da se napravi več železniških stikov na meji avstrijsko-ogrske monarhije in kraljevine bavarske, 22. dne novembra 1904. 1. v Monakovem podpisana pogodba, ki slove od besede do besede takd: iSlovonisch.) 7 Njegovo Veličaustvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski in Njegova kraljeva Visokost princ Luitpold, upravnik kraljevine bavarske, v imenu Njegovega Veličanstva kralja, sta imenovala, da se napravijo nadaljnje železniške zveze med obojestranskima državnima ozemljema in da se s pogodbo uredé in ustanové na to se nanašajoče razmere, za pooblaščenca: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski:! Svojega tajnega svetnika, izr. poslanika in pooblaščenega ministra. Teodorja grofa Z ich y na Zichu in pl. Väsonykeö, in Njegova kraljeva Visokost princ Luitpold, upravnik kraljevine bavarske: Svojega komornika, državnega svetnika v p. s., .državnega ministra za kraljevo hišo in za zunanje stvari, predsednika v ministrskem svetu Klementa barona Podewils-Dürniza, ki sta sporočivši in vzajemno pripoznavši svoja pooblastila, dogovorila in sklenila nastopno pogodbo, pridržavši pritrdilo. Člen 1. Visoki stranki pogodnici sta se dogovorili po naslednjih določilih zagotoviti izvršitev železniških zvez: 1. od Wallerna v Waldkirchen; 2. od Reutteja čez Vils v Pfronten. Gesarska-kraljeva avstrijska vlada ugotovi izvršitev delnega kosa, ležečega med obstoječo postajo Wallern ali kakim drugim pripravnim krajem na lokalni železnici Strakonice—Wiuterberg—Wallern in državno mejo med Brandhäuserom in Haidmühle, železniške zveze od Wallerna v Waldkirchen, ki se napravi na novo, ter med Reuttejem in državno mejo pri Schönbichlu ležečega kosa narnerjane železniške zveze od Reutteja čez Vils v Pfronten v času, ki se ji bo zdel pripraven, s podelitvijo dopustila zasebnim podjetjem. Izvršeno ugotovitev gradnje spredaj navedenih železničnih kosov naznani cesarska-kraljeva avstrijska vlada kraljevi bavarski vladi vsakčas pravočasno in kraljeva bavarska vlada izvrši potem stične kose spredaj imenovanih železničnih prog od državne meje med Brandhäuserom in Haidmühle v Waldkirchen in od državne meje pri Schönbichlu v Pfronten za svoj račun kakor državno železnico in pospeši gradnjo tako, da se omenjene proge iz-ročč v obratovanje kolikor moči hkratu z avstrijskimi stičnimi kosi. Člen II. Kraljeva bavarska vlada si pridržuje na podstavi zakonitega pooblastila za račun države ukreniti izvršitev železnice od Berchtesgadena, eventualno v stiku s tamošnjo postajo kraljevih bavarskih državnih železnic, do obojestranske meje v smeri proti Št. Lenartu-Drachenloch ob času, ki se ji bo zdel pripraven. Ugotovitev gradnje spredaj navedene železnice naznani kraljeva bavarska vlada pravočasno cesarski-kraljevi avstrijski vladi in cesarska-kraljeva avstrijska vlada podeli potem salcburški železniški in tramvajski družbi dovolilo za gradnjo in obrat na avstrijskem ozemlju ležečega delnega kosa od meje do Št. Lenarta-Drachenloch po določilih Najvišje dopustilnice z dne 21 aprila 1885. 1. (državni zakonik št. 70). Člen III. Visoki vladi soglašata v tem, pripustiti napravo železnične zveze od Garmisch-Partenkirchena čez Mittenwald in Scharnitz v lnsbruk ali v kak drug pripraven kraj na železnični progi lnsbruk—Landek in jo pospeševati tako, kakor se jima bo zdelo pripravno, pridržujč če se sklene kak poseben dogovor o natančnejših načinih, ki pridejo v tem oziru v poštev. Z istim pridržkom nameijata visoki vladi pripustiti in pospeševati železnično progo od Garmisch-Partenkirchena čez Lermoos v Reutte. Člen IV. Posebno določiti železniške proge, ter celokupni črtež za gradnjo in načrte posameznega izdelovanja, vse to se pridržuje vsaki izmed visokih vlad za njeno ozemlje. Ker so mesto, kjer prestopi v členu I imenovana železnica od Reutteja v Pfronten mejo, že določili tehniški, v ta namen odposlani komisarji, odobrujeta visoki vladi dotični dogovor. Mesta, na katerih naj prestopijo mejo v členu 1 navedena železnica od Wallerna v Waldkirchen, potem v členih II in III oznamenjene železnice, se pa šele določijo s skupnim pogajanjem po obojestranskih komisarjih. Da pridobé zemljišča, ki so potrebna za napravo v členu I, II in III oznamenjenih železnic, se dâ podjetnikom v vsakem obeh državnih ozemelj pravica razlastitve po zakonitih določilih, ki veljajo tam Vsakčas. Člen V. Železnice, ki so predmet te državne pogodbe, naj se izvršč kakor lokalne, oziroma stranske železnice in naj dobé spočetka povsod samo en kolovoz. Ako bi se pozneje pokazala potreba, da se napravi drugi kolovoz na eni ali drugi teh železniških prog, oziroma na posameznih njihovih delnih kosih, ali da se prve stavbne in obratne naprave kako drugače zgradé, če bi to bilo potrebno, da se nemoteno razvija promet, se bodeta visoki vladi, da se sporazumeta o tem, nadalje dogovarjali. Svetla širina kolovozov v členih 1 in II imenovanih železnic naj znaša, kakor pri železnicah, ki so ž njo v stiku. 1 '435 metra med šinama. Razmerja sestave železničnih prog, ki se zgradé, in njihova obratila naj bodo ugotovljena tako po enakomernih načelih, da je moči na obojestranskih železniških kosih vršiti vzajemni obrat, zlasti tudi da morejo obratila menjaje neovirano prehajati, oziroma da se morejo vzajemno porabljati. Vozila, ki jih preskusi ena izmed obeh visokih vlad, se bodo pripuščala brez nove preskušnje tudi na železničnem kosu, ki teče v ozemlju druge vlade. Določitev širine kolovoza v členu III oznamenjenih železnic se pridržuje poznejšemu dogovoru med visokima vladama. Člen VI. Visoki vladi se zavezujeta dopustiti, oziroma ukazati, da se v členih I, II in III imenovane želez- nice na njenih koncih primerno zvežejo z železnicami, obstoječimi tam v danem času. Člen VII. Polna deželna vrhovna oblast (torej tudi izvrševanje pravosodne in policijske oblasti) se na mejnih kolodvorih ter na železniških kosih, ležečih med temi kolodvori in mejo, končno gledé železničnih prog, prestopajočih obojestransko mejo, na vsakem obeh ozemelj izključno pridržuje dotični teritori-jalni vladi. Člen VIII. Visoki vladi si pridržujeta, da v izvrševanje vrhovnih in nadzorovalnih pravic, ki jima gredo o dotičnih železniških kosih, kolikor tečejo po njunem ozemlju, in v obratu po njih, postavita komisarje, ki bodo razmerja svojih vlad do železničnih uprav zastopali v vseh tistih primerih, kateri niso taki, da bi se pristojna deželna öblastva poprijela naravnost sodnih ali policijskih del. Člen IX. Ne kraté vrhovne in nadzorovalne pravice visokih strank pogodnic o železničnih kosih, kar jih gre po njihovem ozemlju, in o dotičnem obratu imela bode izvrševanje najvišje nadzorne pravice o železničnih upravah, ki oskrbujejo obrat, vobče tista vlada, v koje ozemlju imajo svoj sedež. Člen X. Železniško policijo bodo izvrševali, dokler se drugače ne ukrene, uradniki železniške uprave, oskrbujoče obrat dotičnega železničnega kosa, pod nadzorstvom oblastev, pristojnih za to v vsakem obeh ozemelj, po predpisih in načelih, veljajočih za vsako ozemlje. Na kosih, ležečih na avstrijskem ozemlju, v členu I imenovane železnice od obojestranske meje do Reutteja, ter ako se uvede prevozni promet oseb med Berchtesgadenom in Salcburgom, tudi med obojestransko mejo in Salcburgom so poklicani tudi organi kraljeve bavarske uprave državnih železnic, oskrbujoči vlakovozno in vozno službo (Člen XVII) v svojem področju izvrševati železniško policijo. Iste pravice naj imajo v tem primeru tudi organi avstrijske železniške uprave, oskrbujoči vlako- vozno in vozno službo na železniškem kosu, ležečem na bavarskem ozemlju, od obojestranske meje do Berchtesgadena. Člen XI. Ako kak avstrijski podjetnik v bavarskem ozemlju ali kak nemški podjetnik v avstrijskem ozemlju povsem ali deloma prevzame ali bi v bodoče prevzel gradnjo, oziroma obrat ene ali druge železničnib prog, ki so predmet te pogodbe, se mora gledé vseh zahtev odškodnine, ki izvirajo iz naprave in iz obrata železnice, podvreči zakonom in sodni oblasti države, v kateri se je naredila škoda, ako zahteva odškodnine ne izvira iz vozništva, sklenjenega z obratujočo železniško upravo ali s kako drugih železnic, ki so se udeležile prevoza. Člen XII. Državljani ene izmed visokih strank pogodnic. ki jih morda namestijo železniške uprave za obrat proge, ležeče na ozemlju druge stranke, ne izstopijo radi tega iz podaniškega razmerja svoje domovine. Vendar naj se za mesta lokalnih uradnikov, iz-vzemši načelnike kolodvorov, telegrafske in take uradnike, ki pobirajo novce, kolikor je moči jemljejo osebe iz domačih državljanov. Vsi uradniki so brez razlike, kje so nameščeni pri železnici, gledé disciplinarnega ravnanja podvrženi samo oblastvu, ki jih je namestilo, v ostalem pa zakonom in oblastvom države, v kateri imajo svoje stanovališče. Člen XIII. Da ustanovi in odobri vozne črteže in tarife, se pridržuje tisti vladi, v koje ozemlju ima obratujoča železniška uprava svoj sedež. Člen XIV. Pogodbena določila, obstoječa vsak čas v olajšavo mejsebojnega železniškega prometa med nemško državo in avslrijsko-ogrsko monarhijo, veljajo tudi za železniške slike, zagotovljene s to pogodbo. Visoki stranki pogodnici se zavezujeta delati na to: 1. da se na železnicah, ki so predmet te pogodbe, kolikor moči v stik k vlakom sosednjih že- lezničnih prog uvede za promet oseb in blaga toliko vlakov, kolikor jih je potreba, da se zmaguje promet, in pa da se drugačne obratne naredbe uredé lokalnim prometnim potrebam primerno; 2. da obratujoče železniške uprave udeleženih železnic ne ugovarjajo, ako se uvede direktna odprava v prometu oseb in blaga med železnicami, za katere gre. in med sosednjimi železniškimi progami, če bi visoki vladi izjavili, da želita to v korist prometa ; 3. da se omenjene železnice zglasé za vpis v spisek železnic, podvrženih mednarodnemu dogovoru za železniški tovorni promet. Člen XV. Na železniški progi od Wallerna v Waldkirchen, oznamenjeni v členu I, se menja obrat na kolodvoru Haidmühle, ki se napravi na bavarskem ozemlju v neposrednji bližini meje. Na železniški progi, obravnavani v členu II, pa naj, ne kraté dogovora o odpravljanju prevoznih osebnih vlakov med Berchtesgadenom in Salc-burgom in narobe, ki se morda sklene med obojestranskima železniškima upravama, velja za mejno in menjalno postajo na avstrijskem ozemlju ležeča postaja Št. Lenart-Drachenloch, ki se eventualno primerno preloži in preuredi. Določiti postajo za menjavo obrata za želez-nične proge, imenovane v členu III, se pridržuje za vsako teh prog poznejšemu dogovoru med visokima vladama. Za napravo in opremo mejnih in menjalnih postaj so merodajna načela, veljajoča v dotičnem državnem ozemlju. Uredbe gradnje in obrata, sestava vrhovne gradnje in uredbe za dajanje znamenj na avstrijskem ozemlju ležečih prog od meje do menjalnih postaj pa naj se ujemajo s tistimi uredbami, ki se v tem oziru odobré za stično progo, ležečo onstran meje. Člen XVI. Visoki vladi izjavljata svoje privolilo v to, da obratuje proge od obojestranske meje do postaj za menjavo obrata (člen XV) podjetje tujezemskega stičnega kosa. Gledé pogojev, s katerimi je prepuščati podjetju tujezemske stične proge obrat na kosu od meje do postaje za menjavo obrala ter dovoliti skupno rabo postaje za menjavo obrata, se pridržuje dogovor med udeleženimi upravami. Ako ni sporazumljenja, naj se železnične uprave pokoré naredbam obeh visokih vlad, ki se skupno ukrenejo po prejšnjem dogovoru. Vsekako pa naj vlada, ki izvršuje višje nadzorstvo, obratujočo upravo zaveže prevzeti na svoje stroške redno vzdrževanje njej v obratovanje dane proge z vsem pristojstvom. vštevši obnovitve, ki postanejo potrebne po upravnih načelih dotične teritorijalne vlade, in lastniku obrestovati za dotično progo, kakor je dokazano, porabljeno napravno glavnico s 4 odstotki na leto. toda ne vštevši kakih stroškov za nabavo novcev in kurznih izgub. Stroške za naprave in zgradbe na menjalnih postajah, vštevši službene prostore in stanovanja za železniško, carinsko, poštno, telegrafsko in policijsko upravo, v obsegu, pogojenem z resnično potrebo prometa omenjene železnice, naj obrestuje tuje-zeinska uprava železnic, ki skupno rabi ta kolodvor, lastniku po razmerju skupne rabe s 4 odstotki. Po enakih načelih se ravna z razširjavami prvotnih železniških naprav na kosu do meje in na menjalni postaji, o katerih bi teritorijalna vlada spoznala, da so potrebne v korist prometa, ali katere bi vlada tujega deželnega ozemlja morda rabila za svoje v petem odstavku oznamenjene službene stroke. Člen XVII. Visoki vladi izjavljata svoje privolilo v to, da oskrbuje na kosu, ležečem na avstrijskem ozemlju, v členu 1 imenovane železnice od obojestranske meje do Reutteja vlakovozno in vozno službo za obratujoče avstrijsko podjetje, dokler se drugače ne ukrene, kraljeva bavarska uprava državnih železnic. Prav tako privoljujeta visoki vladi, da se na železniških kosih od obojestranske meje pri Št. Lenartu-Drachenloch v Berchtesgaden na eni strani, v Salcburg na drugi strani uredi prevozni promet za osebe. Gledé pogojev, s katerimi je prepuščati bavarski upravi državnih železnic oskrbovanje vlakovozne in vozne službe na avstrijskem železniškem kosu od meje do Reutteja, 1er o eventualni uredbi neposred-njega prometa osebnih vlakov med Berchtesgadenom in Salcburgom in narobe, se pridržuje dogovor med železniškima upravama. Ako ni sporazumljenja, naj se železniške uprave pokoré naredbam obeh visokih vlad, ki se skupno ukrenejo po prejšnjem dogovoru. Ako bi dobila spredaj imenovana železnična proga od obojestranske meje do Reutteja nepo-srednjo stično zvezo s kako avstrijsko železnico, si pridržuje cesarska-kraljeva avstrijska vlada pravico obrat te železnične proge v polnem obsegu ali prevzeti sama ali izročiti podjetju avstrijske stične železnice. Za ta primer naj se menja obrat na kolodvoru Pfronten-Steinach, ki se zgradi na bavarskem ozemlju, in gledé obratovanja na kosu od meje do postaje za menjavo obrata ter gledé skupne rabe te postaje naj se zmislu primerno uporabljajo zaukazi Člena XVI. Člen XVIII. Na progi Reutte—Pfronten je urediti bavarski mejni carinski urad na namerjani postaji Pfronten-Steinach, kjer naj se uredi tudi podružnica avstrijskega mejnega carinskega urada, ki se postavi v Reutteju. Tem mejnim carinskim uradom je treba dati odpravljalne pravice, ustrezajoče prometnim razmeram. Visoki vladi izjavljata, da sta pripravljeni razširili oblasti imenovanih carinskih uradov, kadar in kolikor bi to zahtevala razširitev prometa. Kraljeva bavarska vlada izjavlja, da je pripravljena na svoje stroške za začasno uredbo carinske odprave in živinozdravniške preiskave v Reutteju ob velikih semnjih za živino, ki se vršč vsako leto šestkrat v Reutteju, pošiljati tja bavarske carinske in živinozdravniške organe. Člen XIX. Z ozirom na železnične proge od Wallerna v Waldkirchen in od Berchtesgadena v Št. Lenart-Drachenloch, ter ako pride tako, gledé železničnih prog, obravnavanih v členu III. se pridržujejo pogoji in načini carinsko-uradnega in drugačnega nadzorovanja poznejšim dogovorom med visokima vladama oziraje se na posebne napravne in prometne razmere teh železničnih prog. Člen XX. Formalnosti carinskega pregledovanja in odpravljanja popotniške prtljage, uvažanega in izvaža-nega blaga in pa carinskega nadzorovanja prehodnega prometa naj se o svojem času še natančneje dogovoré po obojestranskih komisarjih. Pri tem se je treba posebno ozirati zlasti na čim večjo olajšavo prehodnega prometa od Schar-nitza čez Garmisch-Partenkirchen v Lermoos in Reutte in od tod čez Garmisch-Partenkirchen v Scharnitz. Člen XXI. Določila o izvrševanju policije za potne liste in tujce, ki že obstojajo v železniškem prometu ali se še-le dogovoré, naj veljajo za železniške zveze, ki so predmet te pogodbe. O uradnih oblastih policijskih uradnikov, ki jih tujezemska vlada morda postavi na mejnih kolodvorih. se pridržuje poseben dogovor med visokima vladama. Dotično pogajanje naj se začne najpozneje tri mesece, preden se začne obrat na dotični železnici, ter naj se, kolikor se bode dalo, povsem dožene in sklene, preden se začne obrat. Člen XXII. Uredba poštne in telegrafske službe se pridržuje posebnemu dogovoru med obojestranskima poštnima in telegrafskima upravama. Ako se zgradi ali ako se bode obratovala stična proga na tujezemskem ozemlju, naj prevzame obratujoča uprava vse dolžnosti in opravila, ki ji jih v interesu poštnega in telegrafskega zavoda naloži za dotično ozemlje pristojna državna uprava. Člen XXIII. Visoki vladi ne naložita obratu na svojem ozemlju ležečih kosov železničnih prog, obravnavanih v členih I, II in III, kolikor in dokler ga vodi kaka tujezemska železniška uprava, kakih drugih ali višjih davščin, nego so tiste, ki zadevajo v obče železniški obrat inozemskih železniških uprav. Člen XXIV. Ako bi se pozneje izpremenile lastninske razmere prog, ki so predmet te pogodbe, kolikor jih izvrSé zasebna podjetja, vsled njih odkupa ali pripada, ali ako prevzame obrat omenjenih prog dotična teri-torijalna vlada, ne da bi pridobila njih lastnine, ostanejo, ne oziraje se na to. določila te pogodbe neizpremenjena v moči. Člen XXV. Ta pogodba naj se obojestransko predloži Najvišjemu odobrilu in pritrdili, ki se izdasta o tem, naj se kakor hitro moči izmenjata v Monakovem. V dokaz tega sta pooblaščenca pogodbo v dveh izvodih podpisala in nanjo pritisnila vsak svoj pečat. Tako narejeno v Monakovem, 22. dne novembra 1904. Theodor grof Zichy s. r. Clemens baron Podewils s. r. smo to pogodbo, ko smo preskusili vse njene člene, potrdili in odobrili ter obetamo s Svojo cesarsko in kraljevo besedo za Se in za Svoje naslednike, da jo bodemo po vsej njeni vsebini zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dajali. V potrdilo tega smo to listino svojeročno podpisali in ji dali pritisniti Svoj pečat. Tako narejeno na Dunaju 18. dne januarja v letu odrešitve sveta tisoč devetsto in petem. Našega cesarjevanja petdesetem in sedmem. Franc Jožef s. r. Agenor grof Gotuchowski s. r. Na Najvišje povelje Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva: Ivan pl. Mihalovich s. r., c. in kr. dvorni in ministrski svetnik. Spredaj stoječa državna pogodba se razglaša z veljavnostjo za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Na Dunaju, 9. dne februarja 1905. 1. Gautsch s. r. Wittek s. r. Call s. r. Kosel s. r. 16. Ukaz ministrstev za pravosodje, finance, trgovino in poljedelstvo z dne 1. februarja 1905. 1., s katerim se izpreminja ministrstveni ukaz z dne 11. februarja 1896. I. (drž. zak. št. 28) o nastavljanju borzi ne pripadajočih razsodnikov za borzna razsodišča glede določil, izdanih za černovško borzo za plodove in pridelke. Izvršuje člen XVI uvodnega zakona k civilnemu pravdnemu redu, zakon z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 112), se ukazuje tako: § 1. § 1 ministrstvenega ukaza z dne 11. februarja 1896. 1. (drž. zak. št. 28) se izpreminja glede zadnjega odstavka in ta odstavek naj se glasi: 8. Za razsodišče borze za plodove in pridelke v Černovcih deželni kulturni svet v Černovcih in trgovinska in obrtna zbornica v Černovcih. § 2. Razsodnike, kojih imena za spisek naznani odslej deželni kulturni svet v Černovcih, je treba imenovati v 30 dneh po razglasitvi tega ukaza. Call s. r. Kosel S. r. Iluquoy s. r. Klein s. r. n. Razglas finančnega ministrstva z dne 1. februarja 1905.1., da se glavni carinski urad v Simbachu pooblašča carine prosto ravnati s selitvenimi rečmi. G. kr. glavni carinski urad v Simbachu se pooblašča carine prosto ravnati s selitvenimi rečmi po čl. Vlil. št. 7, odst. 1 in čl. IX, št. 1, odst. 2 in 3 zakona o carinski tarifi z dne 25. maja 1882. 1. Kosel s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja ▼ založbi c. kr. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1905. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, malo-rnskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1905 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — liodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samô, če se je plačala prej naročnina zanj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo 1849. za 4 K 20 h Letnik 1868. za . . 4 K — h Letnik 1887. za . . 5 K — h 1850. 10, 50 , 1869. . 6 * — 188S. . 8 , 40 1851. 2, 60 , 1870. . 2 80 * 1889. . 6 1852. 5, 20 , 1871. . 4 — „ 1890. . 5 , 40 1858. • 6, 30 , 1872. . 6 4-0 1891. . 6 1854. 8, 40 . 1873. . 6 60 1892. . 10 v 1855. • 4, 70 , 1874. . 4 60 1893. . 6 b 1856. • 4, 90 , 1875. . 4 — 1894. . 6 v 1857. 5, 70 „ 1876. . 3 — 1895. . 7 — 1858. 4, 80 , 1877. . 2 — 1896. . 7 B 1859. 4. 1878. 4 60 1857. . 15 1860. • 3, 40 , 1879. _ . 4 60 1898. . 6 1861. • 3, 1880. . 4 40 1899. . 10 1862. • 2 , 80 „ 1881. . 4 40 1900. . 7 1863. 2. 80 , 1882. . 6 — 1901. . 6 1864. ■ 2 „ 80 , 1883. . 5 — 1902. v* • . 7 , 50 1865. 4, „ 1884. . 5 — 1903. v . 9 1866. 4, 40 , 1885. . 3 60 * r 1904. n . 5 1867. 4, 71 „ 1880. 71 • 4 h 60 r Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cenah kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni ko* vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste ured;li I o tvarini.