UUBL7AHSKI
<w>
^
0
0
©

Srce.
A?
večerni, trudni čas se iz temin prikaže bled obraz kot prt Veronikin.
Kaj trepetaš in ne veš zakaj? Saj si pravičnik v zboru ljudi! Poglej naprej, ozri se nazaj: krivice v tvojem srcu ni.
Še ni iztekla kri iz starih ran; stoletja krvavi to srce dan na dan.
Že bile so v mraku roke prebodene Kot pestuje dete mati samo, tako so držale srce, vse bolno — a pravičnik ni našel krivice nobene.
Razpeli so roke
naširoma,
in palo je srce,
kot da je kamen, na tla . . .
Oton Zupančič.
« ¦ •
..Ljubljanski Zvon" 12. XXV. 1905.
45