Tečaj XVIII. gospodarske obertn s k na List 17. Izhaj aj o vsako sredo po pôli. Veljaj tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 5 cetert leta 90 kr po V t P posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr za leta 1 fl kr. nov. dn Ljubljani v sredo 25. aprila I860. Vojska zoper kebre (hrošče) in njihove červe. V poslednjem listu koroške kmetijske družbe smo brali od gospod Me i nr ada viteza Galle nsteinskega pod tem imenom spis, ki tako lepo poterjuje vse, kar smo v svoje dežele, da jih resijo nad log, ki jih jim prizadevajo gosence in drugi merčes. Namesto da pošiljate svoje otroke , učite jih raji, z mi in tićnicami na tičj lov dobrotljivim tičem streči, da jih pride več na naše verte v „Novicah" o tej zadevi pisali, da se ne moremo zderzati P°U in gojzde i če pridejo s pob t # * • • i cj i m y da bi nekoliko verstic ne povzeli v nas list. Kebra (hrošča) vsak pozná pravi omenjeni list jajcki domu, vzemite leskovieo in nijo, kdaj so gnjezda ropali y kako pa se pomnožuje, je ljudém manj znano. Ko sta se on in ona parila, kar se zgodi večidel mesca maj ni ka, zleze ona več pavcov globoko v rahlo zemljo po vertih, senožetih in njivah, in tù izleže veliko jaje, iz kterih se kmali zarede beli červi z rudečo-rujavkasto glavo, izperva celó majhni. Al požrešni merčes plane nad korenine pod zemljo in raste zatega voljo tako, da je v 2. letu ze pavec dolg in pa debel ; v našeškajte jih, da pom namesto da martrajo ro jih raji zju kebri, pošljite gace na nitih in delajo mline s traj kebre nabírat in za plugom červe pobirat, in vidili bote, koliko škode si bote odvernili. In nazaduje pustite za božj volj k e r t pri miru 3., včasih pa še le v 4. letu popolnoma doraste, da je cez poldrugi pavec dolg. Zdaj se spremeni Še noben kert vam ni koreninice poškodoval ; on vam trebi le samo červe, grile in druge škodljive merčese in je velik dobrotnik senožetim. Tisto malo škodo ob košnji vam po-verne stokrát na drugi strani. skupaj moramo delati in Pa še enkrat rečem vs i v hrošča ali kebra, ki spomladi pririje iz zemlje, kjer je vse korenine okoli sebe pokončal, da nad zemljo pokon čuje mlado perje drevju in germovju. Ko se je dobro nažerl in veliko škodo naredil, se spitan pari, ona leže jajca, in tako gré v eno mer škoda naprej. Neugodno vreme pokonča sicer včasih sila veliko te škodljive živali in vreme zamore resnajveč zoper njo. AI bojo pa ljudje križem roke deržali in le čakali, da pride vsak vojsko napovedati kebrom in červom ; če jih je 5 ali 10 še tako pridnih, kaj jim pomaga, če jih je 20 lenih in nemarnih! Nedolžni mora s krivičnim škodo terpeti. Ne recite: ..če Bos: ne pomaga, je vse zastonj". To je pregrešna n > eseda treba. 'Í9 Bog vam je dal u m in iu po tem vsem je pomagal k y da storite kar ie Pa ne zanasajte se tudi na to ne, da bi vam mogla go-poska ukazati; saj vendar veste, kaj je dobro in treba pomoč od zgorej? — Saj vendar že stari prigovor pravi: Pomagaj si sam, pa ti bo pomagal Bog!" Ne bodimo ali je t Vi pa eba povsod beriča čakati, da vas priganja? h gospodj in V t telj k po u tedaj nečimerni in prevdarimo, koliko moremo tudi mi sami storiti zoper to nadlogo, in potem hajd! nad te požerúhe. deželah, podučujte svoje ljudi stare in mlade, da storiji kar je v njih posvetili prid, zakaj posvetile nadloge se ve y Pervo je, kebre, kadar okoli letajo, poloviti in pokon- se jih kaže z ej z dušni in naloga Vaša je y kar največ morete, to čati. Vsako jutro, dokler oterpnjeni sedijo na drevji, dá na cente otresti. Koliko se dá s tem doseći, nam in uno odvraćati. kanton Millstadt v Tirolih, kjer so leta 1858 vsi go Naznanje gospodarjem, ki konje redijo spodarji skupaj okoli 10 milijonov kebrov pokončali. Visoko c. k. ministerstvo notranjih oprav je v skerbi Recimo, da le peti del polovljenih kebrov so bile ba- za zboljšanje konjske reje v deželah cesarskih 19. bi ce, tedaj so jih pokončali 2 milijona, in ker ena sama februarja t. 1. oklicalo poduk zastran paše za žebeta in ga babica izleže po 50 jaje, so pridni gospodarji si saj za razposlalo vsem deželnim poglavarstvom, naj ga razglasijo prihodnje leta škodo od 100 milijonov červov in ke- po deželi. Přejelo gaje tudi naše slavno poglavarstvo, ktero brov odvernili. Kakošna dobrota bi bila še le in vse soseske tako ravnale! y ko je en iztis tega nauka izročilo naši kmetijski družbi y naj Da se to z večjim pridom opravi, je treba, da bili vsi kantoni ga po svojih potih razglasi po dezeli. Čeravno ta nauk ni toliko za kranjsko deželo primeren kakor za druge dežele se kebri (kajti reja kónj v štalah je pri nas še bela vrana iu berž začnejo loviti, kadar se prikažejo, in potem pašniki ,,gmajnea so večidel njih bivališča, kterih je v naši vsako jutro pridno lové, da se ne morejo pariti deželi v škodo poljodelstvu še veliko veliko preveč y ker in babice v zemljo lešti, sicer je ves trud zastonj. njih razdeljenje ali pa razpartenje zlo počasi napreduje), ga Najhitrejše in najbolje se pokončajo, če se kjer ni vendar razglasimo, da spolnemo ukaz visokega vladařstva. nevarno p o z rr » ó; pepél njih je dober gnoj. Sicer se pa zmečkajo ali poparijo; poparjeni so še dobra piča Tako-le se glasi: „Ceravno je mogoče, tudi brez pašnikov konje v dobrih prešičem, kokošim, racam in gosém; tudi so dober gnoj; in pripravnih štalah dostojno izrejati, je vendar gotovo y nekteri delajo kolomaz iz kebrovega olja. Kadar pa ima človek veliko delà s kakošno rečjó je ljubo, ako mu pomagajo še drugi ga opraviti. 5 mu Pri da pomanjkanje pašnikov je velika škoda za konjsko rejo, zakaj žebeta skoz in skoz mogel kmetu manjka vecidel klaje, da bi le v štali rediti, pa tudi to je pomisliti, da na paši zraven červih in kebrih so nam taki pomočniki in delavci brez nekolikšne klaje žebe V « V I vziva ćistega zraka dovelj plačila veliki in mali ti ci, ki zobljejo cerve ali kebre. Nikar tedaj ne preganjajte nobenega tiča; pomislite, da štali y ki ga v nima, pa se tudi pod milim nebom shodi in zleta ob oj n o to pa tekne mladi živini neizrečeno. Ker so se so si Amerikanci dali pripeljati iz Evrope veliko vrabeov gmajne razdelile, so prejšne drajne za živino večidel zgi * 130 nile y in těžko jih je zdaj napraviti, ker kmetje večidel imajo gosposke z občinami (srenjami) župani opra prostora za to nimajo ali ga za to določiti nočejo. Treba viti, je posebno treba, da se gosposka in županija prav razumete in se tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. tranje opravila in med seboj se imajo da je tedaj, . da se jim potreba takih okolov dobro razlozi sprevidijo njih veliko korist. Zebe celi čas le v štali der Za žano oj ne raste iu se ne redi tako čversto kakor pod milim pa gosposke vselej le nemškega jezika posluzevati in no t in hir» ml iMa dn Ipfa linii'' i Pri nna ûa rtiKrnafntna hrm/m** rt*. nebom in hira od leta do leta bolj-'. (Pri nas se pogostoma benega druzega tudi v tem ravuo uasprotna napaka godi; žebeta naših kmetov ne stojé leta in leta v stalah ; komaj je zebe dve leti staro, leta cesarskim vradnikom v G Tako je veleval slavni gosp. minister konec preteklega ze vpregajo, in 3 leta staro je že več na cesti kakor vanski kakor pri nas po Slovenskem y biva narod slo kje drugod). „Treba je tedaj, da se te napake kolikor je moč odpravijo, in da se v takih krajih, kjer se bolj s konjsko slovanskih deželah S kakošnim veseljem je bil ta razpis sprejet po vseh rejo pečajo, drajne za zebeta, to je, taki prostori brez ve-licih stroškov napravijo, kjer se morejo pod milim nebom izritati iu sose b jezd mškegajezika vse t P k pake, ki jih je cisteira zraka navzeti" o* Ker naša domaća živina ne V • f ZI VI vode, ampak poglavitni z i vez ji je dober zrak i iu ker pod minister v svojem razpisu tako res ni ču o popisa!, da ni mo^oče bolje, nam ni treba še enkrat ponavljati; er se od konca , o kterih gosp. minister v samo od klaje in od tako je bilo tudi pri nas po Slovenskem do kraja enake pak godé zdravju ne tekne, ce mlada živina vedno zaperta stoji v gori navedenem razpisu govori štalah in hlevih, ampak ji je treba gibanja pod milim Vradnij po slovenskih deželah ni sicer veljal oni amo se. da nebom, da se zleta in včasih poskoci, se lahko previdi ko- razpis gosp. ministra od 20. dec. 1. 1. — al nadj ristnost od c. k. ministerstva priporočanih drajn povsod tam, slavna vlada ne bo delala razločka med uarodi avstrijan kjer gospodarji svoje žebeta redijo v štalah. skim ki V • ijo v po po Ino m Gospodarske skušnje. (Kdor želi vsake sorte krompir zgodaj pridelati), naj berž iz začetka spomladi (berž zdaj) za seme odločeni in z dobro zemljo pomešani krompir v gorkem hlevu ali štali v kakošen kot dene, da ondi kali. Ko nastopi toplo vreme, naj položi ta krompir na sonce na vert ali kak drug pripraven prostor, da po sončnih žarkih kali krepkeje poganjajo. Tako se pridela zrel in zdrav krompir kmali p o- tudi kih okoljšinah, kar je m ampak da bo pravično dala enemu podělila. Ce pa more kdo reci, da ni vse do pičice drugim, tudi p nas na Slovenske tako kakor je gosp. minister v svojem razpisu od 20. dec. 1. 1. pisal jemo v ojem spomin ko d cesarski ukaz od 8 avgusta ( kterega shranju-ravno tako kakor za šole), naj nam to očitno írocen d dokaze. Kdor taji resnico te potrebe, ni prijatel našemu ljudstvu pa tudi naši vladi ne; ljudstvu noče, da bi se mu dalo kar mu gre in kar imajo drugi narodi • V VISJO leti, ko v se ni nobenega druzega pridelka. » SI. Nov." (Da se dober okus sirove mu maslu ali putru tudi v to plein v^e-menu ohrani). je poglavitno to, da berž ko se je vmetlo, se maslo z merzlo vodo dobro izmije, da se vsa si rat ka iz njega odpravi, zakaj le ta siratka, ker začne v maslu kmali in okus. vlado pa zapeljuje, da ne zvé, česar ljudstvo želi, in tako spodkopuje, kar je gosp. minister na cêlo svojega razpisa zapisal panj d lad Kdor hoče vediti, kaj se godi z nemškimi pisanji, ki iz naših kancelij do našemu ljudstva in do naših županov dohajajo y na i gre po deželi S ujiti y naredi maslu zoperni duh n Slov. Nov.4' prasat gospode duhovne in druge, ki morajo Ijudem take pisanja tolmačiti ; naj gré tudi v hiše nekterih županov in naj pogled za » table" ali za »speg el" Hribarjeva slamoreznica marsiktero neodpecateno pismo kantonske y S pa bo dobil tam »sposke, za ktero ubogi župan ni najdel tolmača. In saj ne more to tudi Gosp. V. Kurnik, ki je po smerti Hribar-jevi prevzel drugače biti, da člověku le meg pred ocrni stojí ako zdelovanje in prodajanje njegove škop je posled- tako pisanje v roke dobi y ktereg mu včasi noben člověk v njemu boru si. horvaško onske or ft podarske družbe eno celi vasi dopovedati ne more. Ce přidej taki reveži v po teh mašin na ogled postavil Zagrebšk n Gosp. list" piše o štene roke, je še sreća; če pa pridejo v pest zvitemu za nj i : » Gospodari, koji su ovu sječkarnicu pregledali, vrlo kot P se pa godi vse to, kar je h pod su s nj d o v o I j y i pr komad, dovezen u Za- minister v svojem razpisu tako resnično povedal. Zakotnik ir eb več je prodan u ali sam pisma ne razume, ali ga nalaš napčno obraća vlovi kak zaslužek Ijud šlepa ob dnar pripravlja y da v živi potrebi slovenskega pisanja v kancelijah i» razglaševanja postav v domaćem jeziku, pravde zapleta, zoper gosposko sunta itd. Kakor je v zadevah, ki spadajo v p vil8tvo gosposk, tako je ali pa še huje v s opra d n i š k i h Ali n Ena pervili reci je rekel gospod minister no- je potem čuda, da se kmet dostikrat v pravde zaplete in da tranjih oprav v razpisu od 20. dec. I. I. do dezelnega kolne gospoda, ces, da ga je osleparil. Ali se ne slišij po poglavarstva v Krakovi — je, da si gosposke prizade- deželi v kancelijah pogostoraa odgovori: ?5tako se nismo vajo, zaupanje ljudstva vzivati. To se pa dru- pogodili, tako nismo govorili; gospod nam niso prav za gač doseći ne more kakor s tem, da kancelije y ki pisali pisma nam pa nihče razložil ni, ker je po nemško itd B na imajo z ljudstvom opraviti, z njim govore v njegovem pisano; vedili nismo, kaj in kako je pisano" jeziku in mu tudi pisanja posiljajo v tem jeziku, rodovega jezika v kancelijah ni pravega razumenja, ni pra zakaj le po tej poti more vradnik Ijudem vse tako do povedati kakor je treba. Nap ena in potrebni razumev vega pravosodja, ni zaupanja ljudstva do gosposke Navadni jezik in v uravnavah s kmeti ed jezik v nosti nasprotna navada, Ijudem pisma v nemskem je- kancelijah naših kantonskih gosposk je slovenski. Kdor ziku posiljati, ki nemškega jezika ne razumejo in ki si morajo še le tolmaca iskati, da jim pismo razlozi, teg je i ne verjame, naj stopi pri nas v kakoršno koli kan-tonsko kancelijo, pa bo slišal, kako od gosp. predstojnika ne glede na se mnoge druge napake po dozdanjih noter do zadnjega sluzabnika vsi z ljudmí k go skusnjah dostikrat kancelij am za tega voljo več opravila voré, zakaj zato y ker bi se drug n e m y ker zakotni pisači nevednim ljudém lahko černo Iz vseh teh kancelij grejó pa pote dala namesto belo iz pisma povedó in jih tako zapeljejo rabile dietu pisma da v ke m jeziku do h Ijud Ali ni to dosti si dajo po takih pisaćih pisanja do gosposk v rečéh na t dok vseh tistih pak, o kterih gosp. minister pravljati, ki so jasne ze same po sebi ali pa popolnoma po svojem razpisu tako razlocno ; dognane, le da govori? Naj reče kdo y ce si krajcar zasluzijo. Zlasti takrat, kadar more, da ni ! 131 Iskrena je tedaj želja, naj slavno ministerstvo tisto, lar je za Galicijo ukazalo venske dežele. 9 blagovoli ukazati tudi za sb Potreba je tako ocitna pri nas kakor v Galicii jezik pa je že tudi omikan in zmožen tako. da vsako rte 9 n;s Kranjci na Horvaškem. Spisal J. Terdioa. (Dalje.) Naj povem zdaj kaj o drugih stanovih. Ker so do 9 glad ko in malega vsi popolnoma ali pa saj napol kmečki lepo pišemo v njem. Komur je to morebiti & ločka, kjer koli se začne. > ni nič raz spričati treba, naj vzame naš novi slo vnik (besednjak) ' ampat roke 9 pa bo vidil, da slovenski jezik ni več otrok 9 9 111 že na tako visoki stopinji, da ie rabiti ga je treba Jasno kot struna bo pel, zvonu enako donil, Pričal Vaso modrost na desno, na levo narodom. Jeziku, ki ima tak slovnik, kakor ga imamo zdaj mi, se ne dá već oponašati, da bi se ž njim in v njem vse opraviti ne dalo. Omolkniti morajo zdaj vsi, kterim je bilo treba take zive price dati o zmoznosti našega jezika. S slovnicami, kterih imamo na cente, in s slovnikom tem si more vsak vradnik pomagati, da spolne, česar naš narod potřebuje, in mu tudi piše tako, kakor mu v kancelii z besedo dopoveduje. Druga prošnja pa, ktera nam je pri sercu, je, naj bi se našim ljudém postave oklicovale, kakor pred, tudi zdaj v domaćem jeziku. Zakaj so ti razglasi popolnoma nehali 9 ne vémo; nadjamo se pa , da so le zacasno zaostali, ker pravica in potreba službe to terja, da se vsaka postava, po kteri se pravice in dolžnosti ljudstva uravnujejo, v jeziku daje, ki ga ljudstvo ume, in da se tedaj to, kar se Nemcom razglaša v njih jeziku, razglaša tudi Nenemcom v njihovem. Ni nam sicer znano, kaj se na Dunaji še v slovenskem jeziku prestavlja, — to pa vćmo, da na Kranjskem, na Štajarskem in na Koroškem in Teržaškem že dolgo ni prišla nobena nova postava v slovenskem jeziku na dan in da še tako važue, vse dozdanje rokodelske razmere preininjajoče postave za obertnijstva in ro kode 1st va, ki ima že prihodnji mesec moć zadobiti, še no- beden naših rokodelcov in obertnikov, ki ne ume nemški ite pozná! Zmiraj bi na vse strani utegnilo najbolje biti, ako bi 9 način deželnih razglasov ostal kakor je do lani bil. Eno postavo po š tir ih krajih prestavljati, že razun tega, da to več stroškov prizadene, tudi zavoljo doslednosti v terminologii ne kaže in ena izurjena roka to naj- 19 bolje doversi. Kakor je ena nemška beseda postav, naj bi bila tudi ena slovenska. Vredniki cesarskih razglasov v 4 slovenskih krajih bojo pa imeli še vedno za svoj okraj dosti opraviti, naj se izdajanje postav že imenuje „glasnik" ali zakonik". Pa naj slavna vlada naredi to tako, kakor za najbolje spozná, — naša želja in prošnja je le: naj bi i z haj ale naše ljudstvo zadevajoče postave, kakor do letos, tudi vprihodnje v slovenskem jeziku, da se ne bo nihče po pravici pritožjti mogel, da ni nikoli postave zvedil. Ce bi nam morebiti kdo oponašati utegnil, da že spet godemo staro pesem od „jezika", temu le rečemo, naj bere onih 25 gospod ministrovih verstic, s kterimi smo ta spis z a ćeli, in prepričal se bo, da ne gré tukaj le za jalovo obveljavo slovenskega jezika, ampak za kaj več, namreč za vse to, za kar so gosposkine kancelije in césars ke postave. To pa so za vsakega deržavljana pre-imenitne reći. Ni sicer naša navada, da bi podpisovali svojih spisov v svojem listu, al tega podpišemo le zato, ker je tako rekoč skupno razodetje tega, kar so „Novice" kot iskreno željo že od več straní slovenskih dežel pisale. Ponovili pa smo ta oglas čisto pravičnih želj ravno zdaj zato, ker imamo vtdoveršenem slo vniku po milosti rajnkega našega knezo-škofa in neutrudljivem prizadevanji mnogih domoljubov novo ÍÉMMÉHB^HM^H h Beilage" za to prošnjo ravno gotovo. imenitno prilogo „ Pred to .^Beilage" zdaj tudi tisti ne bojo mogli oči zatis niti, kteri radi slovenski jezik le „jezik kmečki" psujejo. Vredništvo. Najpred o kupci h. Kakor je sploh znano, niso vsi ene verste. Poprejne čase je bilo na Horvaškem sèm ter tjè precej takih, ki so razno blago kupovaje na Kranjsko ali pa tudi v druge dežele ga razpošiljali ; ti „agenti" pa so zdaj vecidel domaći ali pa Serbi, ker se jud v take reci nikoli rad ne vtika. Kar jih je nasih ostalo, so vsi prav razumni in izobrazeni ljudje, pa tudi prav pošteni ; zato vsem dobro gré, ker imajo ljudje do njih zaupanje. Se vé, da ti možje niso stanovitni; kakor jim nanese kup- % % • cija 9 popotujejo sèm ter tjè, včasi zopet domu, včasi pa v Banat, na Ogersko ali kam drugam. Hudo pa se bojí ljudstvo kranjskih „m e š e t a r j e v" , ki so tako prekanjeni, da se sploh za največje goljufe imajo, in menda po pravici. Ti ljudje so pobegnili sèm skoraj vsi zavolj kakega pregreška ali pa, ker si, zapravivši doma kar so imeli 9 na Horvaškem odškodovanja iščejo. Kranjci pravimo takirn Ijudem sleparji; gorjé temu, kdor jim v pest pride. Pa ni lahko, jim v živo seči, ker opravljajo svoje reći tako zvito 9 da jim celó sodba nič ne more. Ko sem přisel pred 6 leti v Varaždin, je tekla ravno zoper tri kranjske mešetarje Iju- pravda; zatozili so jih bili judje, ker so beznjivi rojaki" za 1700 kega težko pripeti jih ti naši 55 gold, opeharili. Judom se kaj ta :u 9 » Kranjci" pa so jim bili vendar le kos, in so jih na vse zadnje tudi pred sodbo užugali, da so morali celó vse stroške poverniti. Mešetarji so na vse kupee, zlasti pa radi z živino barantajo. Večkrat sem jih gledal, kako so konje prodajali, in se čudil njihovi zgo-vornosti. Ce je bila napaka še tako ocitna, so znali jo utajiti, priduševaje se in Boga in vse svetnike na pričo klicaje. Ce je pa blago kaj cene imelo, so pa tako medeno vse dobrote razkazovali, hvalili in priporočali, do serca govorili in za vino dajali, da jim je malokdaj spodletelo. Kupee je včasi še tisti dan zasledil, da so ga prekanili. Pa kaj je pomagalo zmirjati? Mešetarji poslušajo mirno, naj jim se pravi, kar hoče, na zadnje rekó revežu: „Vidimo, da nisi zadovoljen, veš kaj? daj nam toliko in toliko poboljska, pa ti bomo zopet prodali, da ne boš nič na zgubi, morebiti še na dobičku". In tako ga ujamejo drugič in tako v mrežo zapletój da se jim še več ne izmuzne. Med ljudmí šlové kot pervi preklinjavci, da je sèm ter tjè celó pregovor 55 kolne kakor Kranjec a in vendar tudi Horvatje niso naj zadnji v tej napaki. Slisal sem iz kranjskih ust na Horvaškem čudne, zgolj nove kletve, včasi iz slovenskega, horvaškega in madjarskega jezika sostavljene. V Zagrebu sta se dva za mano pogovarjala, prepiraje se in preklinjaje, na zadnje pravi eden izmed njih: „Da me dvakrat božji grad jebi renteži jeklo tristo krat pri moji duši ! u Na to rogovilasto kletev se obernem in prasam prijatla, ki me je spremii, kaj je to, pa mi reče: Tako Kranjci kolnejo; to morata biti mešetarja; hujše od teh ljudi ne zná nihče hudičevati. Groza me je stresla, to slišati ; pozneje pa sem tudi v Reki večkrat na tako pridu-ševanje naletel. Kako iznajdeni so mešetarji, se vidi iz tele prigodbe: V Varaždinu so ukradli na sejmu cigani dva konja in ju niso mogli dobiti, dasiravno so vse preiskali. Nazaduje se ponudi gospodarju kranjsk mešetar, da mu bo tatove zalezel, če mu obljubi 30 goldinarjev. Gospodar v to rad privoli. Kranjec je vedel, da cigani blago najraji judom prodajajo, pa je šel in dva revna juda vsakega z enim goldinarjem podkupil, da mu pomagata iskati. Dva 9 goldinarja pa je dal postopaču, ki je bil zavolj tatvine že večkrat ošeškan. Vsi štirje se spravijo koj vsaki na drugo stran in čez pet ur so že imeli tatove, konja pa drugi dan, ker so ju bili že v Čakovec odgnali in spečali. 13 Toda naj bo dosti o mešetarjih, rajše premišljujmo povsod zopet klobuk s širokim krajem, in pod njim majhna vinske kupce, to je, tište bogate slovenske kmete, ki zeena kapica; kadar so brez klobuka, malo na uho na- hodijo na Horvaško sami po vino, da ga na debelo doma gijena, ali pa tudi velika kapa od zadej z dolgim „cofom", kerčmarjem prodajajo. Nekdaj so pili Kranjci skoraj le do- ki jo le v molitvi, sicer pa nikdar, tudi ponoći ne, z glave mače vino, le včasi notranjca ali pa beržanko in prose- uj deuejo. „Portmouê" se vidi malokdaj pri njih, deuarje karja; zdaj pa je sploh se „Horvat" priljubi!, nekaj zato, insijo v molitvenih bukvicah, ali pa si jih dajo doma v Dva možaka sem tudi poznal, ki sta vsak ker je zlo „rudeč", nekaj pa zavolj svoje moči; tudi slovi ylajbič všiti. za bolj zdravega kakor Stajarc, po kterem kmeta rada glava fo več tisuč goldinarjev v pratiki nosila in sta mi povedala, bolí. Mora se pa tudi našim kupeom poterditi, da znajo ia je eden nju v Ptujem pratiko na okuu pozabil, pa jo zares najbolje vina najti; na Kranjnkem sem pil še vselej )ez nekaj ur ravno tam dobil, ker se za tako majhno reč „Horvata", na Horvaškem pa marsikdaj cvička, da nihče změnil ni, „briftošelj" bi mu bil pa šel lahko rakom dobrega bi ga naš kmet ne pokusil z lepo. Vinski kupci so do ma- žvižgat. Ti bogatini se tudi v majhnih rečéh nekak po svoje lega vsi kmečke korenine, iu ne morejo svojega rodu za vedó. Hodijo mogocno in vsi pokonci, ne pa pripognjeno, tajiti, če oblečejo prav gosposke dolge hlače; pa jim tudi kar je že Vodnik našim kmetom ocital. Smejajo se radi ni treba. To so časti vredni možaki, pravi korenjaki! Mar- le napol ust, šaljivo in pomembno z levim očesom třepaje; sikteri ni po očetu ne vinarja dobil; s pridnostjo iu pametjo pljujejo pa zopet glasno iu iz vseh ust; tobakarji so vsi pa si je lepo prernoženje pridobil in bo umerl z dobro vestjo pa imajo dokaj raji pipo kakor cigaro; v pogovoru niso ni« j . » in prepričan ? da mu otrók ne bo revščina terla, če s prave koli čenčavasti; vsaka beseda se premisli, preden se spre poti ne zaidejo. Marsikteri si je sozidal lepo hišo v mestu govori, pa jih je tudi prijetno in vredno poslušati, ker so ali pa si je grajščino kupil ali sicer se med najbolj veljavne skušeni možje in o gospodarstvu, kmetijstvu, kupčii, o soin premožne rojake vverstil in dostikrat brez druzega nauka seskinih in drugih rećeh marsiktero u ganejo, ki je ne bos in pripomočka, kakor s prebrisano glavo. Ti možje so naša v vsakih novinah našel. Tudi politiko včasi pretresajo in narodna, kmečka aristokracija, in ni jim zameriti, če se govore po vseh ustih kot pravi ,,radikalci'\ Pa ne mislite, vcasi malo pobahajo. Saj se šopirijo celó taki, ki pod živim da ne znajo dobre volje biti; v jedi in v pijaci so sploh Bogom versta našega naroda, sred med ne trohice vzroka nimajo. Ti bogatini so posebna kaj zmerni, kadar pa se usedejo enkrat za mizo, ga pa ospodo in kmetom, pa ve- potegujejo, da jih je těžko dohajati ; vino jih kmali oživi; or » čidel bolj přemožná kakor una , v svojem življenji pa enaki njihove šale pa niso sirove ali debele, temuč tako od strani, temu y in čeravno ga včasi odirajo, ostanejo vendar le tudi tenke in premišljene, da uieniš izobražene ljudi slišati. Le oni kmetje z dušo in s telesom. Prav veseli so jih horvaški kadar ženstvo pritikajo, brusijo dostikrat gerde kvante, toda grajščaki in fajmoštri, kadar v jeseni od vseh strani priha- vselej le takrat, ko so že vinjeni. Razžalil ne bo z lepo jajo, inošnjo ker vedó, da pridejo ti „Kranjci" vselej z „rejeno eden druzega; popolnoma mu pa tudi ne zaupal, zlasti ne , — berž ko ue zato, da mu kakega do- in da y blago y precej gotovo plačajo. Po stari navadi kar se kupčije tiče ne hodijo radi posâmes, ampak vecidel po dva, k večjemu bička ne zapazi in ga ne prestreže. V jezik radi tuje besede trije skupaj. Najpred gredó k starim znaucom pokušat. Vin- mešajo, kranjski Slovenci bolj horvaške, kar so si jih na skega merila res nimajo, in kemije še po besedi ne poznajo; „rajžah" si zapamtili, štajarski pa zopet nemčarijo, še huje, toda njihov jezik je tako preskušen in natanćen, da kmali ko kam gredo, kakor doma. Pravil mi je nek gospod v kapljo presodijo, ali je za kaj ali ne, ali bi utegnila doma Varaždinu, da je přišel k njemu Slovenec vina kupovat, ker se prikupiti ali ne. Večkrat sem bil pri pokušanju zraveu, rekoč, da ga na Štajarskem letos ni za „pedorP i ki je vecidel zjutraj na tešče ali pa kake dve uri po „selben", ko je največ moče potřebovalo, predolgo ni dežja kosilu, nikoli pa ne takrat, ko jim kaka druga pijaca ali bilo, zato jim je n ica « vso „fruht" „felk u r> verderbala". Go jed pravi slaj kazí. Le novinci tega ne porajtajo, dokler sposkemu člověku bi ne svetoval, se s temi možaki družiti, izuči. Pokušanje je vredno viditi; clovek se ker ga vselej nekak pisano or n Iedajo. Ce stopi med nje naši Kranjci" ne kupujejo tjè v eu dan. bodo berž potihnili, če so še tak hi up pred imeli, pa se r> jih .skušnja ne berž prepriča, da Z nekako posebno slovesnim obrazom prime tergovec rah- bodo priljudno, toda ob enem merzlo z „gospodom loma kupico v roko, ki rnu jo gospodar iz pervega soda ineukovali, če so trezni; če jim je kaplja že v M M HHH ^^H^^H u po y vzdigne glavo nekoliko proti soncu, potem pa hitro šinila, pa mu bodo pravili take, da ga bodo še drugi dan v se le prav usesa bolele. Pobožni pa so ti „Kranjci :C4 mislim zgolj vsi kaka dva požirka po gerlu spusti; zdaj začne premišljevati, gledaje vino od vseh strani in vzdigovaje zjutraj morajo biti pri maši, če jo prav najeti imajo, zvečer kupico, da se iskre utrinjajo in se kaplja od solnea lesketa, pa bi tudi ne šli z lepo brez molitve spat. Najbolji in doda vid jemlje. Vino mora imeti živo lice in se rudeće bli- stikrat edini prijatel jim je doma kak častitljiv star fajče boš začel v Ne ščati, kakor kri, sicer se ta kupica na stran postavi in mošter ali pa kak tehant, zato ti gorje, nova iz bližnjega soda nalije. Pa se zopet pokuša in vzdi- tovaršii duhovščino obirati ali pa zoper vero zabavljati. « « * « â . . • « • . « « . i « « 1 Via « « « fl « • I V • guje; če je vino po volji, se ne delà nikoli tišti hip kup- le, da te bodo dobro ošteli, bodo tudi, pokazovaje obsirno V t » cija y ampak se le še bolj gleda in skuša. Kupee nagne znanje kerščanskega nauka in svetega pisma, ti spričali y kupico na usta, in zavije jezik od oběh straní, da mu teče da si neveden v tem, kar bledeš in da govoriš kakor slepec vino kakor v korito; pa ga ne požre precej, marveč ga o rečeh, kterih svetosti ne poznaš, ker je ne vidiš. brizga sčm ter tjè po jeziku proti nébu y in ko ga je Bil sem v Karlovcu, ko je bila ravno nedelja in v cerkvi očitna vsaka čutnica že pohvalila, ga naenkrat izpustí, da se po daritev, in z mano je prišlo nekaj vinskih kupcov iz Kranj-vseh ustih razcedí in do dobrega šprica, da res pravo skega. Vsi so imeli v rokah roženkrance, nekteri pa tudi V) žmah" ima. Če je stvar v v vsec in kup gotov, se napravi molitne bukve, in kleče so cele dve uri ali molili ali pa po navadi pri gospodarju gostija, in dnarji se odštejejo. Ce brali y pa se kupcu vino ne zdi dobro dobi blaga po svoji volji, pa irre dokler ne naprej, ^ in tako prelazijo naši Kranjci vsi dokler se ni za „ofer da u pozvonilo. Takrat pa vstanejo gredó okoli oltarja po domaći navadi in sam sem kako so iz njihovih rok celi sreberni tolarji na leseno vse hribe in zakotja, dostikrat v dežji po meglenem in pločo leteli. Vidi I sem tudi na Bistrici, kamor je stara božja vidil mokrem svetu ali po temnili goščavah, kjer daleć okoli ni y te naše Kranjce v pervi versti radodarnih romarjev ne ceste ne žive duše. Te Kranjce" je lahko spoznati, Čuditi se jim je, da niso celó r> n i č kjer koli jih vidiš. Skoraj vsi so čverste postave, debelkasti, ce druzega ui zbirćni; zadovoljni so tudi s samim sirom in kruhom; na mervi v lice zdravi in rudeči, da jih je veselje pogledati; obleka ali na slami ležati, jim ni nič zopernega; opravivši molitev jim ni ne zgolj kmečka, še manj pa zgolj gosposka ; dolge se na pol siečejo, pa še enkrat potipajo, če so dnarji ua suknjene hlače se pogosto vidijo y malokdaj pa suknja, persih dobro zavarovani in potem zaspé sladko naj bo kjer 133 - hoče. Nek Verhničan mi je pravil, da je večkrat „na rajži" sred hoste na mahu spal, naslonivsi glavo na kamen, ki ga je Je za silo z ruto pokril. Iz tega se zopet vidi pravo kmečko korenjaštvo teh ljudi, ki so od mladosti dostikrat mnogo terdega in hudega poskusili, pa se s tem uterdili, da jim se zdaj ne dé težko, če je treba za nekaj časa nadlogam in pomanjkanju se pod-vreči. Pa naj povem tudi neko slabost, ki se jim sèm ter tjè — ne vém, ali po pravici ali z lažjo — pripisuje. Večkrat sem jih slišal hvaliti; samo nekaj bi jim imeli očitati, so mi Horvatje rekli — nekak precej so zaljubljeni; menda ima marsikteri doma že staro „Micko", pa zalezuje pri nas mlade „Mare", češ, da se tako daleč ne bo lahko zvedilo. Ce je kaka deklina svilen robec si okoli glave zavezala, se začne koj govoriti: „tega so ji pa že Kranjci dali". Ena mi je sama povedala, da je dobila robec in zlate uhane od priletuega Kraujca; pa sem jo prašal: zakaj je vzela, ali ne vé, da se ne spodobi? in mi je rekla: saj bi ne bila, pa mi je tako prijazno ponujal in mi obetal, da po me pride, toda ga ni po tistem nič več sem, morebiti je umerl; hudoben mi se ni z del! O tem se marsikaj še pripo-veduje, toda raji molčim, ker ne vém, kaj in koliko je res, kaj in koliko pa izmišljeno. (Dal. sl.) Glasi o cesarskem ukazu zastran učnega jezika v šolah. III. *) (Konec). Ce pogledamo na noveje jezike, na pr. na nemški in na slovenski, ne bo treba dolgo premišljevati, da spoznamo, da je uni po duhu bolj v žlahti gerškemu, naš pa ravno tako latinskému. To ni čuda; saj je tudi naše življenje kakor rimsko, že od nekdaj kmečko se dandanašnji. Řazni slovanski rodovi osnovali so deržave in nekteri prav moffočne; kje pa je v njih tisto število večjih in velikih mest, kakor so vzdigovale se v stari Grecii in se vzdigu-jejo v novejih germanskih deželah? Skorej vse naše večje mesta so iz novejega časa - v kterem ne živé posamesni narodni elementi več le za-se, ločeni od drugih, ampak se družijo, mešajo in spreminjajo; popred je le poglavitni sedež vlade od ostalih selišč se razlikovah Cehi imajo Pra go z 150.000 ljudmí; od nje je pa strašni skok na 15.000 duš, ki živé v Plznu. Poljaki so se v Krakovu, pozneje v Varšavi nekako bolj naselili ; Levov, Vilno in druge večje mesta so povzdignili tujci in na pol ptuji judje. Serbski Prizren in Kruševac ništa imela nikdar ne 20.000 pre- bivavcov. Na Ruskem so bile zaporedoma največje mesta ob enem stolne, Novgorod, Kiev, Moskva, Petrov-grad. Pa vselej je berž, ko se je vlada preselila, začelo se prejno stolno mesto zapuščati in v vas spremenjevati. Moskva je podobna še dandanašnji bolj starému Rimu kakor pa Parizu ali Berlinu. Zato je tudi naš jezik, kakor latinski, zgolj telesen ali kmečk; ena beseda ujema se le z eno mislijo; ab-straktov imamo tako malo, da jih lahko na perste soštejemo. Iz tega se vidi, kako enaka da je duša obema jezi-koma in to je vzrok, da se dá latinski jezik bolje tolmačiti z našim, kakor s kterim koli drugim. Prepričan sem, da bo vsaki to našel, kdor poskusi, kakor sem našel jez in drugi moji tovarši. Imeli smo priložnost, prestavljati Ce-zarja, Virgilia, Tacita in drugih po nemški in zraven po *) Popravek. V tem spisu v 15. listu na str. 115 v 15. versti od zdolej namesto: „oni već zrahljali zemljo, da seme" itd. beri: „oni so zrahljali" itd. — V listu 16. na str. 122. v 2. in 3. versti odzgorej namesto: „tedaj so tudi vse šege kato- liške cerkve za nas národni jezik", beri: „tedaj so tudi vse šege katoliške cerkve za nas narodne šege, jezik kato- liške cerkve je latinski, tedaj je tudi latinski jezik za nas národen jezik". ilirski a li pa po slovenski. Kak razloček! Po naše je dalo se vse kratko in jedrasto skoraj beseda za besedo povedati, po nemski pa je bilo ovinkov in spodtik na desno in levo; silno težko so dohajale abstrakta izvirno, konkretno misel. Zatoraj se mora zares milovati, da se je tako dolgo pri latinscini slovenska beseda zanemarjala. To se vsakako prenarediti mora! Če je bila cesarska postava za vse reci koristna in potrebna, je gotovo, da je bila še najbolj za latinski jezik. Pri nas pa je to najbolj žalostno, da se morajo stvari še le do ka z o va ti, ki so same po sebi že tako jasne in naravne, da si jih zdrava človeška pamet drugač misliti ne more. Debelo bi gledel Anglež, ko bi mu kdo še le razkladati hotel, da se tujih jezikov najlože po aogležki uči; debelo bi gledal vsak drug, ako bi mu kaj tacega se pravilo; nam pa se vse to ravno na robe zdi, da višemo nos, ako nam se dokazuje, da po nobeni ceni tujega jezika tuj jezik tako natanko ne razjasnuje kakor naš domaći. To sicer razumemo, da popotovaje iz Ljubljane na Stajarsko ne hodimo najpred po ovinku na Koroško, ampak da gré pameten človek naravnost na Stajarsko. Tudi to vemo, da je smešnio segati v žep okoli —. To pa nam ne gré v glavo, da mora veljati to pravilo tudi za nauke, — da je nespametno tega, kar se naravnost z domaćim jezikom naučiti moremo, s tujim si iskati, dokler nam je še slabo znan ali pa celó popolnoma neznan, — da je tako učenje huda potrata dragega časa, dostikrat pa tudi mlačva prazne slame. Po moji misli bi se dalo tedaj razlaganje latinščine najbolje tako-le urediti: a) Naj se uči v pervih šolah latinski jezik le s po- močjo slovenskega, ker od konca so vsi pritikljeji škodljivi; ; afi . . rj b) naj se rabi nemški jezik zraven slovenskega še l e tak rat, ko ga učenci že dosti dobro znajo; ko se vidi, da utegne nauk kaj zlajšati in razjasnovati, naj se tudi naznanijo učencom in priporočujejo za privatno branje najbolj izverstne bukve, ki popisujejo rimsko življenje, vero, navade, povesti itd. Znano je, kako bogata je v tem nemška literatura; cJ kolikor in kar je mogoče, pa naj se razlaga v gornji gimnazii latinski jezik po latinski, kakor smo nekdaj imeli. Vaje naj bodo obilne; toda zgolj praktične. Prcstavljanje na slovenski in nemški jezik, se vé, da nikjer ne sme nehati, ker ono dokazuje, ali mladina razume original prav ali ne; d) vse, kar je imel stari sistem dobrega, naj se zopet poprime. Naj se tedaj ne menjajo vsakega pol leta učitelji; naj dobi latinščina več ur; saj jih ji lahko dá nekoliko gerščina, brez vsake škode za omiko; naj se ravná v vseh rečéh tako, da spoznajo učenci veliko imenitnost latinskega jezika, da dobé za-nj ljubezen in veselje itd. Pred vsem pa je treba, da je poglavitna reč duh, ne pa forma. Posebno dandanašnji se mora ta res-nica tem glasneje oznanovati, ker se toliko proti nji greši. Le pomislimo, kaj bi nam latinski jezik biti moral poleg in razun tega, da je jezik katoliške cerkve! Latinski jezik je sploh že sam za-se vsakemu izobra-žencmu potreben, prav za prav se brez njega ne dá prava omika misliti. 0 tem ni dvombe; le nesreća je, da se raz-umeva beseda „omika" na toliko plati. To pa se lahko reče, da je dan današnji misel vseh pametnih mož, da sam po sebi noben jezik še ni prava omika in tedaj tudi ne latinski. Cloveškega uma ne izbistri še znanje latinske gramatike, tudi ne vednost kakih 10.000 latinskih besed in ravno toliko sintaktičnih pravil iu pravilic, še manj pa tište neslane hipoteze, emendacije, parallelstellen in druge enake filolo- gične donquixotiade, ki se dozdevajo nekterim tako sila imenitne, kakor bi ne bilo brez njih izveličanja. Saj meni se ne zdi noben človek bolj usmiljenja vreden, kakor tišti učitelj, ki, prebiraje z učenci Tacita, ne najde 134 v njem druzega, kakor sèm pa tam kako „neklasicno" iz-reko, anakolutio ali kako drugo jezikoslovno zastavico. Po pravici tožijo ljudje, da ubijajo taki sirotljeji otrokom pamet taje se oberne z obrazom proti zidu, da ju ne vidi; strab bi ga bil skoro zgrudil ua kamenji. Ko se malo oddahne , gre po elikih ulicah v mesto iu vse veselje za nauk niso za današnje čase, y po pravici govore, da take sole Zdaj pride do štacune y je nad vratami visela krinolina da so nepotrebne, da več ško- Hote le! se ustavi in premišljuje, čemu vendar ta reč dovajo kega, y izmisli rekoč: Jo že imam: kakor koristijo. Le zato omika latinski jezik vsa- more biti. Misli in misli, kar jo ki se ž njim prav pečá, ker mu razodene v svoji skoro bi je ne bil zadel. Rajni oče so nam otrokom večkrat literaturi veličansko življenje rimskega naroda in v njem pravili od krivih ver, ki se najdejo po širokém svetu. Naj- božjo žlahnost človeške narave. Njo nam spričujejo vse berž je ta hiša tempelj takih krivovercov, ker zvon visi zgodbe in šege, vse postave in razmere, deržavne kakor nad vratami. Še bolj pa ga je v teh mislih poterdila mno- ki jo je vidil ven in noter hoditi. Stopi tedaj malo privatne, vsaka žilica in udarec silnega ljudstva, vse čed nosti in celó vse napake. Kdor ga trezno premišljuje. mu žica y y y vzdigne svojo leskovo pali blize krinolino, da bi slišal, kaki pa uhajajo nehotoma iz ust besede: „To so možaki, vredni tega imena. Takih nam manjka; zato gré na svetu vse sliši. Se vé da narobe". glas ima toti zvon. hlo poterka na Ali nič ne reče sam sebi da nič ne im y ker sem druge vere; samo univerci slišijo njegov glas. Veliko, neskončno veliko se zares moremo od njih učiti. Učiti se moremo pravega patriotizma, da nam je dom več kakor kruh in vse drugo na zemlji, in narod več kakor vsakteri dobiček; — učiti se moremo svobodnega duha, da dobro, da V mestu ostane Drašek več dni. Celo mesto obhodi in vse pregledava tako verno, da so najde nekega znanca v mestu, ki mu pokaže ípoteko ga že oči bolele. K sreči y kjer bo dobil kak lek za svoje bolne oči. Apotekar mu dá v spoštujemo staro, če je dobro, da pa ne bojimo se nikakor- šnega napredovanja, da se marveč po poštenih potih vsakod prav osoljeno. Jezen se majhnem kozarčku neke kapljice vode, ktere je moral plačati potegne in vsigdar in na vso moč za-nj poganjamo ; proti vratam, da je toliko učiti se dnarja dal za tako malo reč. Apotekar mu za slovo po la- stanovitnosti, da imamo v sebi karakter in svoje prepri- tinsko šterbenkne: servus! čanje in mu ostanemo zvesti do nostim in nadlojram zadnjega hipa, vkljub sit y pravico in resnico, ce tuai ni upanja placila učiti se pravega mostva, da branimo tudi » cmeren. Sei servus u y kaj je to? premišljuje Drago sem plaçai toto uesnago, in še me morebiti y ce se tudi za norca ima? Naravnost gré do šol, kj je vidil enega komu zamerimo ali kaj terpeti imamo; učiti se moremo dné pred dijake priti iz šole. Tam se postavi in poterplj iz orijaških rimskih izgledov še sto in sto drugih reci y ki so nekdaj tudi med nami bile, pa so žali Bog! zginile in caka pri vratah, dokler ura bije enajst, in se mladenčev vsiplje na ulico, ko bčelic iz koša. jih pogresajo v najvecjo škodo ljudstva in deržave. Poglavitna potreba je tedaj, spoznati rimski narod; ramatika in druge že zato spoštovanja Vi gospod reče Drašek pohlevno enemu zmed di jakov to spo zna nje daje omiko. Latinska forme pa so le £ pripomoček; res, da » servus í povejte mi, lepo prosim, kaj se pravi po slovensko Dijak se nasmeja rekoč: Ti si norec! vreden, ker bi nam bilo brez njega nemogoče, namen doseći; toda pripomoček ima svojo ceno le zavolj na m ena Da bi ga štakori pojedli reče Drašek vedil in po namenu, ne pa sam po sebi. se obei Žalostna resnica je, da se malokje na to porajta! V da me ima za norca. Od jeze zaškriplj ne nazaj k apotekarju. z saj sem obmi in Sem ze aj tù se zadere prek praga stopivši mnogih šolah velja forma vec kakor duh, v mnogih kako ste mi maloprej rek! Jaz sem ..servus yy J ne pa velja forma vse in duh celó n i c. Toda cas napreduje, servus, vi servus, še enkrat servus, in še tretjikrat servus Ni dvombe, da nam prinese pred ali pozneje tisto dobo, ko bo filologija zopet perva dušna kopelj, po kteri bodo naši verze glažek z vodo na tla in odid Ti me boš že pomnil gerdi servus! mumlj or i? redé mládenči hrepeneli in jo s serčno slastjo uživali in nam sam seboj, kdaj si imel z mano kaj opraviti odrastli zdravi in krepki deželi na čast, sebi v slavo in v Naveličai se j Drašek vsega po svetu; mocno ga je blagor svojemu narodu. J. Terdina. razkačilo to, da mu ljudje pravijo da je y> servus a Kratkočasno berilo jo potegne sopet proti domu , ki jih je vidil po y je bratu povedal zato čudo- vite reci 17 ln če že m servus Kaj je Vilcekov Drašek vidil po svetu. (Konec.) v Cez malo dni kima proti velikemu mestu. Za njim pri- bara rekoč: Dečko! kamo je biti, sem raji servus doma, kakor pa pri tujih ljudéh. Da bi zato hodil po svetu in trosil dnar za norca v ptujem jeziku y ostanem raji doma y me norec saj nic ne košta Fr. Šrol. maha neki S pod ki ga tvoj pot 2 Hm! ljubi gospod! grem po svetu iskat Povejte mi, kaj je posebnega v totem mestu Dopisi Pac dosti, ljubi moj rece g pod to ti je čudno mesto. Tukaj bos vidil turn, ki ne stoji na zemlj drug Od marburške okolice 20. aprila. Popotovaje ne- davnej od Posavinja na gornje slovenske krajine došel sem let. Kako sem se čudil novému pa je tako velik, da nima v mestu prostora; postavili so v okrožno mesto Marburg ga zunaj mesta; tukaj je pošta, pa kónj nima Tristo medvedov! da sem šel od doma po svetu ! y v kterem že nisem bil mnogo pogledu ! Popotniku stopiv si misli Drašek — pač mi ni žal, šemu iz kolodvora naproti lesketajo novopostavljene hiše, koliko čudnega vidim in najdem krasne prebivališča bogatih mestnjanov. Kjer pred malo leti bila je gola ledina, stojé dan današnji lepe visoke hiše y Ko pride do mestnih vrat, zmakne svoj mastni klobuk gostivnice, kavarne, veselišča, ter odmerjajo se nepre z glave; zakaj oče so mu večkrat djali, kadar mislil je, da ga v mestu ne sme na glavi imeti, stano nove stavišča, gradijo se nove stavitve, povstaja 17 srečaš kakega Marbur«-" » Nov To vidimo na vzhodni strani, v soseščini bližnje or r* ospoda, imas čedno klobuk povzdigniti; tukaj pa, kjer so železnice; gredé pa dalje po graškem predmestju v notranje sami gospodj y * smem I si misli, obderžati na glavi, mesto vgledati je tudi tam mnogo prememb. Ozaljsana Komaj stori deset korakov, kar vidi dve košati gospé, dostojno je stolna cerkev, prostolepo je poslopje knezoško- ki ste ko lajta se kotale proti njemu. Viditi ju ves plah fovo, prenarejene pa pomnožene so javne učilnice in mnoge zajavče: Joj meni! to pa že ne bo dobro; to so znabiti stare hiše v goposki ulici ter na velikem teržišču. Odliku- kakor so mi rujni oče večkrat jejo se tudi brojne tergovske prodajavnice ; prave izložbe take babe ki druge pripovedovali ; drug jejo, bi ne mogle tako debele biti Trepe so mnogoterega lepega blaga. Razložito vendar opisati, kar a 135 o nověji dôbi preinačilo seje bilo v Marburgu, ne namenjam ti ne živine, ni ti ne gnoja? K vsem tem je přišel še vinski se zdaj; omenjam tukaj le ene naprave, ktera zanimala dac, kteri se bo mogel odrajtovati že prihodnji mesec # posebno je mene, ktera zanimati utegne tudi mnogo druzih dasiravno so pri nas gospodarji res že prav redki, kteri bi književnikov. To je nova bukvarnica v gosposki ulici, imeli še kako kapljo vina. Nadloga je tedaj huda med nami, Ustanovil jo je bil nedavno gospod Friderik Leyrer. Bu- stiska velika! V ze od zunaj memogredočim po ugod kvarnica odlikuje se nem izloženju vabivnih književnih izdelkov; vstopivši pak usmilila blag da bi se pac tudi naših revnih selj serca, in se jim odperle dobrotne roke! v bukvišče zagledamo kaj obilno skladišče novih bukev in skih Iz Ljubljane. Přetekli teden je bila v imenu dolen eJ deputacij tukaj ? ki je Njih eksc. dežel casopisov: nemških, laških, slovenskih in jugoslovanskih nemu gospodu poglavarju izročila prošnjo za preklic ali saj Cena knjig je zmerna, obnašanje gosp. knjigarja in O" sploh. pomoćnika njegovega do kupcov je uljudno in poslužljivo, pa je bil cesarski ukaz za prenaredbo pretežavnega vinskeg razglašen, da radi zahajamo tjè kupit potrebnih knjig. Tù pre našnji „novičar" iz Dunaj Gimnazijalni profeso tako, jemajo se tudi na ročila na nemške in slovenske bukve Po g in časopise ter se doveršivajo^ točno po željah naročnikov; velikoletnega učništva zlati križ s krono davka. Ravno v tern kterega naznanja da- * gosp. tudi vezanje knjig oskerbuje se tu. je ob prestopu v pokojni stan prejel za zasluge radosti o Z Pozvediti to-le smo brali te dni v českem časniku „Lumir-u u utegne ugodno biti prijateljem književstva posebno v mar- Ljublj » dop iz i i burškem okrož' t običevanju ž njo v kterem rodoljubni dopisnik med drugim tudi mi pa priporocamo to knjigarno po lastnem za naših 150.000 siromakov na Dolenskem in Notranjskem • i ft t t v • t « a -r X v • a a .a — m — - %/ . . mnogih književnih zadevah. J. S. Iz nemških Rovt na Goriškeni 20. apr. M. B. pomoci prosi in zlasti gosp. Tomč-tu vodju pražkega gle diša ki je Vem bote pričakovali imenitnega dopisa. Da pa vendar vidite, Horvatom napraviti gled ekdaj tudi ljubljansko gled • r upravlja I . V da z naših hribov in pa od neučenega člověka ne iskreno na serce govori, naj bi, kakor misli v prid ubogim oio igro, jo napravi! tudi kranjskim Kakor slišimo, se pripravlja gospod da tudi pod snežnikom smo vaši pridni bravci, vam pošljem revežem. Bog daj par verstic, ki naj vam kazejo, da nova svobodna obert- Nedved zbirfto najlepših starih cerkvenih čeških pesem nijska in kupčijska postava, ktero so nam „Novice" ozna- na etlo dati. Bodo dobro došle Gr novica, da so nile ljudi bo pri nas našla še golo ledino, ako je vec takih neki tukajšni starši svojo 18 let staro hčer skozi 4 mesce kakor je tišti mladi ferkolin, ki je z maslom kupčevati v neki temni luknji brez snaženja zaperto imeli in ji le to- začel, pa je dve revne Krašovki, ki ste po stari navadi lik jesti dali, da ni konca vzela, je osupnila celo mesto prišle les putra in jaje kupovat, da bi jih potem nesle v toliko bolj, ker so očma zaperli, dekle pa v bolnišnico dal Terst naprodaj, pol ure zunaj vasi prićakal, ter eni jerbas Kakor je že v majhnih mestih z glave ada, se ni perve dni od vergel in vso robo v blatu pomandral, druga mu ničesa druzega govorilo, in vsak je vedil kaj novega je komaj vtekla. Kaj ne, da je ta gerdi nevošljivec bolj vstvarjen za černe bukve kakor za svobodno obertnijo? 5 huj »•a povedati slišali pa so se vmes tudi glasi, rjali stariše s tem, da je dekle malo prida bilo kaj ki so K e r Konec preteklega mesca smo pokopali 97 starega kmeta J. pa je danes očm iz zapora izpušen in bo nek preiskava tega početja zoper starše zunaj zapora tekla, se more v se vse Letina misliti, da ni ravno vse tako gr y kakor je pervi hrup Valentincica, ki do zadnje ure zdrav in moćan je kmerke delà pridno opravljal. Iz Koniena na Goriškeni 15. apr. A. B. se pri nas že na več strani rodovitna kaže. Včeraj je v ějmo, je znani ljubljanski malar gosp. Fr. Kurz žl. Golden Volej em gradu poleg Komena prišlo tele na svet z dvema stein napravil domá v svojem stanovanji (v gosposkih ulicah) agnal. Cakajmo tedaj, kaj bo sodnija rekla Kakor sli popolnoma izrasenima glavama; dali smo to redko prikazen učilnico, v kteri trikrat v tednu od 12. d 1 ure m v terzaški muzej žena trojčke Včeraj je tudi pri nas neka mlada stvo to je ? troje fantov povila, kteri so še le 1 zdravi. Babica je tej materi v 3 letih 6 fantov přinesla: v r UCI gold. možke in ženske; plačilo je majhno, na mesec 60 kr. nov. dn. pervo leto 2, drugo 1, zdaj pa 3 to dá 6. Obilen bla goslov Božji ! Suhom pri Metliki 15. aprila. Hvalež Novičar iz domačih in ptujih dežel. iz Dunaja. Po sklepu od 19. t. so presvitli cesar nega serca slišimo, da tudi metliško okolico so vzeli naš civilnega in vojaškega deželnega poglavarja o g e r s k e de deželni gospod deželni poglavar v svojo očetovsko skerb i ker tudi pri nas revščina in siromaščina nič manjša ni kot drugod po Dolenskem. Res, da je dolnja proti Metliki Icžeca stran manj suše terpela, ker je v nedeljo po sv. Jakobu rahli dež žejno zemljo za silo napojil; tudi jo toča ni za žele, gosp. nadvojvoda Albrecht-a, na njegovo lastno prošnjo s zahvalnim pismom odpustili iz dozdanje službe, ob enem pa fzm. viteza Benedek-a začasno izvolili na njegovo mesto in ukazali, naj se deželno poglavarstvo, ki je bilo zdaj ločeno v 5 razdelkov, spet zedini v euo ob- dělá kot gornje proti Novemu mestu ležeče vasi. Pri vsem tem pa je bila tudi tukaj letina tako revna, da imajo zdaj že tudi premožni gospodarji le v Karlovcu svojo za logo in lastnijo. Moj namen je nijam izročiti, jim po potrebah sedanjega časa prestvar pravi omenjeno cesarjevo pismo opravila političnega gospodarstva komitatuim oskerb- na metliskem tergu svoje kasce in shrambe. Koliko hujsa pa se godi še le tištim gospodarjem, kterem je zraven červov iu suše tudi še toča tolkla po polji in po vinskih ob novini. Cio ob jene komitatne zbore in odbore pridružiti in kakor v vseh drugih deželah tako tudi na Ofirerskem © samosvojno gospo mogli živeža kupovati že f živino poricah, in so največjih svetkih sirote kruha nimajo! Prisiljeni so prodajati in najpotrebniše hišno orodje, da sebi in svoji družini prihranijo revno življenje. Gorje pa še Ie tištim, ki ničesa nimajo prodati ! In kaj bo za naprej, ko so nekteri clo se-mensko zernje povžili? In če bi tudi po kakem dobrotniku semena*) dobili, kako bo rastlo siromakom, ki nimajo ni * Ker soćivje pri vsaki družini najveć zdá, lánsko leto pa se v teh krajih fižola in boba še za seme ni dobilo iz polja, stare zaloge pa se vé da tudi nić ni, bi se siromakom pač darstvo po krajnih, kantonskih ali komitatnih obeinah fso-seskah), deželnih zborih in odbornikih deželnih zborov vpeljati. ♦ i Novi vinski in mesni dávek, ki je bil na prošnje iz vseh dežel, da bi se ne vpeljal, po cesarskem ukazu od 15. sept. 1. I. odložen do 1. maja letošnjega leta, ima po cesarskem sklepu od 16. t. m. 1. dan prihod njega mesca se povsod vpeljati, le na Horvaškem, Slavon- skem, Kranjske m in v Istri je zavoljo sedanje rev- odložen do vseh Svetih prihod nj ega leta šine velika velika dobrota skazala, ako bi se jim razun živeža, ki ga vsaki dan potrebujejo, poslalo tudi íižola in boba za seme. Sežite. mili dobrotniki, ki imate te zaloge morebiti odveć, v svoje kaste, in dajte kar morete svojim revnim bratom! Izmo-1 ili Vam bojo stoterno in stoterno povraćilo. Za letos je ta davek še odložen; poglejte „Novičarja" iz Dunaja. Vřed. 136 1861. y> Da se pa odrajtovanje tega davka povsod olajša", gledu generala Lamoricier-a se hoče več drugih mladih veleva ministerski ukaz nektere nove dolocila. Dunajska banka je z oklicom od 20. t. m. podalj-s a 1 a veljavo starih bankoveov še do 30. k i m o v c a gospodov iz Fraucozkega v papeževo armado udinjati. Generala La m ori ci ere in Goyon sta ni prijazna in sta eden druzega že obiskala. Po pismu ministra Thouvenella (septembra) letošnjega leta y to je i do tega dneva se bojo bojo Francozi tako dolgo v Rimu ostali, „dokler ne bo La po vseh deželah našega cesarstva ali jemali za plačilo ali menjali v kasah banknih poddružnic; — od 1. oktobra do konca tega leta se bodo jemali le še v banknih kasah na Dunaji; potem pa se bo vsak, ki bo hotel ta bankovec spe-čati, mogel oberniti do vodstva te banke. Ministerstvo notranjih oprav je razglasilo nov y moriciere sam v stanu varovati papeževih dežel". Po tem takem se francozka vlada res tako delà, kakor da bi bila Lamoricier-a sama v Rim poslala. Iz Napolitanskega. Punt v Sicílii je za zdaj za- tert, deležniki puntarskih zborov so v smert obsojeni. Med k u gah ravnati, da se poduk, kako se o živin ski h odvernejo ali pa že začete zatarejo. ■HHH. Obr es ti (činži) cerkvenih o bi i ga ci j se imajo vprihodnje proti pobotnicami (kvitengami) izplačevati, ki jih je predstojnik cerkve podpisal in s cerkvenim pečatom poterdil. Da bi jih tudi ključarji ali patronatni representante podpisavali, ni več treba. Dunajski vradni časnik naznanja, da na loterijno posojilo, ki je bilo razpisano za 200 milijonov gold, je v vsem skupaj podpisalo 76 milij. in 177.800 gold. Govori se, da je g. ministra Bruk-a božje udarilo, vjetimi je veliko najvecje gospode; kdor more, beži iz dežele. Sicilijanci so v 2 kampa ločeni: eno želijo zedinjeni biti s Sardinijo, drugi hočejo samostojnost, in če bilo bi treba , pod krilom angležke vlade. Kralj je v hudi stiski. Iz Florence 16. apr. Kralj sardinski je došel v naše mesto; sprejet je bil z neizrečeno slavo. Iz Nice. Glasovanje Ničanov je končano; 24637 jih y 5 se in da vodstvo dnarskega ministerstva je začasno deržavnemu svetovavcu Plener-ju izročeno. Iz Tersta. 19. in 20. dan t. m. so gospode Bram- billa, Mandolfo in Revotella na Dunaj v preiskavo peljali ; Perugia je že čez en teden tam. Sliši se, da so ti že stari je reklo, da hočejo s Francozkim združeni biti, in le 160 da ne. Vidi se iz tega spet, kako izurjen je cesar Napoleon v umetnosti, da voda vselej přiteče na njegov malin. General Garibaldi, rojen Ničan, se v pismu do Chiavar-skega županijstva grozno huduje zoper to početje francozke vlade, ki je s silo in podkupovanjem premenila Nici narodnost, in je zlasti hud na duhovne, ki so o tem največ pomagali Napoleonu, ter pravi, da bo maševal to krivico kadar pravica narodov ne bo več prazna beseda. y Francozko. Iz Pariza. Dve reci ste se zadnji čas možaki veliko milijonov zastaviti hotli, da bi jih preiskava terpí, ne imeli zapertih, al sodnija jim dovolila. y 16. dan. t. m. so se nekteri tesarji v arsenalu dokler tukaj pripetile, ki bote iznova pozornost celena sveta ober- nile na Francozko. Prišla je namreč spet knjiga na dan, osupnuje svet, kteremu tega ni ki pod imenom „Coalition" (zveza) tukajsnega Lloyda spuntali in visjo dnino terjali. Al ta punt je bil kmali zatert. Delavci so prišli spet sami delà prosit, in vse so tudiv delovzeli razun20, ki so znani, da radi rogovilijo. Iz Benetk. Po tem, kakor se zdaj pridno delà, se more upati, da bo železnica med Kasarso in Na brezi no že 1. maja gotova. Iz Prage piše „Lumir" , da gospod dr. Fr. L. Rieger je te dni přišel iz Nice nazaj. Pri-hodnji mesec se bo vernil tudi gospod dr. Fr. Palacký, kterega žena se je v ondašnjih toplicah dobro pozdravila; berž po povratbi bo Palacký Otoka rjev vek v českem jeziku na svetio dal. y Iz Ceskega. razklada, da časi, ko so se vlade zvezovale in zedinovale so přetekli in přišel je čas, da se zedinjujejo narodi; Francozi se ne bojé več zveze od leta 1814, ki je včinila mo-gočuost francozko. Ko knjiga na drobno popisuje, kako se bo Turčija delila, obeta Prusii, da bo smela vse nemške vlade požreti, ako bo Francozom pustila deželo ob levem bregu Rajna itd. „Moniteur" je sicer okreçal ki izvira od časnikarja Dupont-a, ■ ravno taka s knjigo: „Napoleon III. pa Italija to knjižurico, pa lani je bila tudi « Pravijo y da Duport je dobro uho nastavljal, kaj se govori v Tuille- rijah, in kar je ondi slisal, je zapisal. Druga novica, ki je osupnila svet, je, da francozka vlada želi zbor vladarjev Iz Celja. V našem mestu imamo zdaj novo postavo P» ne zavolj Savoje, ampak zavoljo prenaredbe evro y za cr ašenje ognja, ktera je vredna, da si jo vse so seske, ki nimajo še dobre gasivne naprave za izgled vza m ej o 111 1J I IIIMJ \J kJ U U U Ml v ^UOIUJI/ IIUpi U V \j ^ U i £J ^ IUU T jLáll ---— r Vsak mestnjan ima po svojem stanu svoje opravilo dvombe, pejskih pogodb od leta 1815. Da so te pogodbe Napoleona tern v pett, je gotovo, in da želí njih preklica, tudi ni vendar pravi angležki „Observer" od 22. t. m., določeno; vsi mestnjani so za tega voljo v več verst raz- da ni res, da bi bil cesar Napoleon kaj takega terjal ; deljeni, ki imajo svoje vodnike in svoje gasilo. Tako so vsi Celjani ob sili ognja dobro vredjena požarna straža. Horvaško. Iz Zagreba 16. aprila. „Agr. Zeitg. kongres bo le zavoljo Savoje. Čedalje vec se govori u zagotovlja, da je vodstvo dunajské teržaške železnice uka o gotovi zvezi med francozko in rusovsko vlado. Špansko. Generala Orteg-a so ob glavo djali. dan t. m. so v Tortosi vjeli tudi nekdanja kraljevića 21. zalo, da še ta teden se imajo delà za horvaško želez- španska: grofa Montemolina in brata njegovega Ferdi n i c o pri Podsusedu začeti. nanda. Spanska kraljica je v veliki zadregi, kaj bo počela Ogersko. Iz Pešta. — Reka Tisa je napravila po s puntarjema kraljeve kervi. več krajih hudo povodinj in škodo veliko. Za gotovo se pripoveduje, da pervi škof in knez ogerski bode za rajnkim grofom Szechnyi-om 20. maja na zgodovinsko Pogovori vredništva. Gosp. P. Pfeif v S ime poleg k Tistih 3 gold. 14 kraj ki jih V prid solarji za revno družino na Dolenskem zložili , srao přejeli in z nitnem polji ne delječ od Pešta napravil slovesno černo mašo. drugimi darovi vred berž gosp. fajmostru v M. poslali. V poslednjih Iz Galicije. Pastirski list gosp. škofa Przemysliškega, „Novicah" str. 127 stoji zahvaljenje za-nje. — Gosp. J. V. v kteri zuga s cerkveno kaznijo vsem kristjanom, ki slu-žijo pri judih, napravlja po deželi velik hrup, ker se res ne ujema z novimi cesarskimi postavami zastran judov. Da yy Z • t Vse smo přejeli in za slovar poslane besede berž izrocilr gosp. faj Z Hvala lep Vam ie ob prosnj poro tudi prihodnje. Ako pa z vsemi yy Novicam blago pod namenjenimi spisi ne pridem berž pa še veliko večji hrup ženejo nekteri dunajski časniki, ni rijo, ker si prizadevamo ved dan, naj nam tega naši gosp. dopisniki ne zame P versti izdajati, kar smo přejeli čuda, ker je že davnej znano, da so jim le pravice judov- ako ni spis takegazapopadka, da mora hitro na dan, sicer zgubi skega naroda v serce prirašene. Iz Rima. Papeževa terdna volja nek je, da general Lamoriciere nič ne počne zoper Ro manijo, tedaj se bo le armada postavila v Umbrii med Rim in Jakin. Po iz- vost, ako se zakasni Gosp. C. v B : Da ! pa se pri fin. prok Kurs i na Dunaji 24. aprila. ki 69 fl. 25 kr Narodno p 79 fl. 50 kr Ažijo srebra 32 fl. 75 kr Cekini 6 fl. 32 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.