Pravico vsaki livali, pa vsaki ne hrani. Slovenci imamo dokaj pravic, vsaj po paragrafib na papirjn, a djanske pravice uživamo znatno malo. Kder bodi se pravicam naše slovenske narodnosti krivica dela. Krivi smo tega mnogo Slovenci sami. Pravica se nam ne zgodi, ker nje ue tirjamo, kder bi se gotovo iztirjati dala; vse pieveč se bojimo nemčurjev, katerim tem bolj greben raste, 5em ponižniši in pohlevnisi se njini: nder dntnme Windische" uklanja. Naposled se že vsaki mebkižavi škric drzne po našib pravicah boditi. In vendar je včasih jako malo : par stopinj, odločne besede treba, da kaka nemčurska žaba preneba preveč napinjati se. Treba je pravico ne aaiuo hvaliri, ampak jo tudi hraniti, braniti ali p» odločno tirjati. Nedavno neki poštni uradnik v Mariborn ni hotel sprejeti pisma v Ljubljano namenjenega, ker je bil napis slovensk in Ljubljani pristavljeno poštno ime: Laibacb. To je slovenskega narodnjaka tako razžalilo, da je precej sel pred poštnega ravnatelja in se pritožil; in pomagal si je. Nemškntarski uraduik je le Ramovoljno nemškntaril in Slovence dražil, ki so na pošto mu donašali slovenska pisma; sedaj je dobil po nosu, kakor si je zaslužil in je prisilj«n slovenska pisma sprejemati, če boče na slovenskili tleh ki uh jesti. Jednako nam je Slovencem tudi drugod postopati. Ako nam nižji uradniki ali cel6 3e kaki rcvni pisačeki kljubujejo, pritožitno se dostojno pa odločno pri višjib gosposkab in če pri teh nič ue opiavimo, pa se obinimo do svojih dežetaih in državnih poslancev, da stavijo do cesaiskib namestnikov ali do ministrov potrebne interpelacije ali vprašanja. Tako so storili naiodni volilci ljutomeiskega okraja in sicer zarad uepostavnega obnašanja predsednika cenilne komisije (pl. Hempl-a). Zastonj so tožili po časnikih (,,Slov. Gosp." bil je zarad tega konfisciran) in pri gosposkab. Sedaj so se obiuili do svojega dižavnega poslanca g. Hermana in ta je očitno pa tudi pismeno interpeliral ali vprasal finančnega ministra. Interpelacijo je podpisalo 1CJ drugih poslancev. G. Herman pravi v inteipelaciji, ki se je očitno brala v državnem zboru: finaneni minister je sam ukazal, da morajo cenilne komisije zemljišča ali giunte uatančno popisati in popise po deželnem, domačem jeziku vestno popraviti; v ta namen je za slovenske kraje minister sam dal natisnoti slovenske pole, da se v nje zapisujejo domača, slovenska imena srenj, vasi, hribov, potokov itd. ter nemška le samo v obročkih pristavljajo. Vsled tega je tudi geometer ali zemljonierec ljutoraerskega okraja začel zapisnike in mape izdelovati — slovenski. Ali to predsedniku ni bilo povoljno. Dal je vse zapiševati nemski, že izdelane zapisnike in mape pa zavreči. Zato se nabajajo v njegovih zapisnikih in mapab: Wolfsdorf (Vucja ves), Igelsdorf (Iljašovec), Zesendorf (Cezanjevci), Wutscbkofzen (Vučkovci), Wollacbnetzen, (Bolehnecevci), Sulzdorf (Očeslavci) in druga jednako neumno po nemčurski navadi skrpana ali nespametno prestavljena imena, kojih nihče domačib Ijudi ne pozna. Tako ravnanje piedsednika cenilne komisije ni samo navskriž z ukazem finančnega ministra, ampak žali očitno pravice Slovencev zagotovljene jim po državnib postavah. Krivica žali Slovence tem bolj, ker se bodo po zapisnikib ceuilnih komisij izdelovale nove mape in uredovale nove zemljiščne knjige (Grundblicber); po tem takem bi ponemčena, gido skrpana imena srenj, vasi itd. Slovencem zopet ostala na veke vekov. Podpisani poclanci torej prašamo fiuanenega ministra; ali je voljen predsednika ljutomerske cenilne koniisije zavrnoti in ga prisiliti, da se bo tega držal, kar mu je finančni rainister sain bil ukazal? Interpelacijo so podpisali slovenski poslanci: Herman, dr. Vosnjak, Pfeifer, grof Barbo, grof Hohenwart, Nabergoj, dr. Valussi in dr. Vitezič, česki poslanci: Kusy, dr. Pražak, Weber, Wuim in Wortz in še celo konservativni neruški poslanci •• Greuter, Fischer, dekan Pflligl, Schrems, Zeilberger, Barnfeind in Kailon. Finančni minister 5e ni odgovoril. Da bo Slovencem ugodno odgovoril, ni dvomiti, čeravno on kot liberalec iu ustavoverec ni poseben prijatelj Ko bi rere ne bilo. ^ P + nPojte 8e solit z svojim blebetanjem. Vera in zmiraj le vera vam je na jeziku, kakor da bi brez vere svet ne mogel obstati. Jaz sem v svojem življenju že veliko posloval z ljudmi, ki niso nobene vere imeli, in to tudi očitno pokazali, pa sem se vselej dobro ž njimi pogajal, bolje, kakor z svetohlinci in molenkami, ki imajo vedno vero na jeziku. Pridneroke, urnenogein dobra pamet — to je moja vera, ki mi pomaga nšpekuliratiu, moje premoženje množiti in me srečnega delati." Tako je govoril bogat trgovec v pričo mnogih gostov v mestni krčrai. Ko je trgovec osabno te besede izgovoril, so vsi molčali. Nekateri so morebiti v srcu pritrjevali tem lagodnim načelom, ali tako očitno jih izpovedati so se bali. Drugi, gotovo vecina navzočih, so jih v srcu obsodili, vendar tako bogatemu možu niso npali nasprotovati. Bil je tudi kot ošaben kričač poznan, torej očitno ž njim nihče ni rad kaj začel. Med temi gosti, kterim trgovčeve besede niso bile všeč, bil je tudi krojač sedeč v zadnjem kotu precej daleč proč od trgovca; njega so slišane besede globoko v srce zbodle. Ta krojač bil je namreč star znanec v trgovčevem hramu, je že dolgo let za celo družino opravljal krojaško delo in je znal, kako je pokojni oče svojim otrokom, zlastt temu siuu, svojemu nasledniku, na srce polagal, naj ne zabijo na Boga in naj se zmiraj držijo katoliške Cerkve. Zato je zdaj krojač sam pri sebi mislil: take neverske misli bodo moža pogubile. Kdo bo ga rešil? V tem mu naglo šine pametna misel v glavo. nDa, tako bo!1"' reče in izpraznivši kupico odide. — Drugo jutro gre krojač k trgovcu, kterega najde v njegovi pisarni in ga pozdravi: nDobro jutro, gospod!" n,,Bog daj! kaj dobrega, mojster krojač?"" pNič posebnega; v sili sem, ter seni prinesel tukaj svoj lanjski račun in prosim za deoar.u nnKaj? Račun preteklega leta bi vam naj zopet plačal? Ali vam nisem ravno tukaj gotovib 30 fl. naštel za lanjskoleto? Ali se ne spominjate, da še sein vam rekel, ker nisem mogel takoj vašega računa najti, da mi lehko drngokrat potidite &li pobotate, ker vi kot pošten mož tne ne bote dvakrat tirjali? Ali ni tako, vi svetohliaec?"" govori jezno in vedno bolje glasno trgovec. nDa" odgovori mirno krojač, nko bi še bil, kakor vi pravite, svetohlinec, ali ko bi na vero in svetost kaj držal, bi vas ne tirjal drugič, toda ne davno sem svetohlinsko obleko slekel iu špekulantovo oblekel. V tej se pa morain držati nauka: pridne roke, urne noge in dobra pamet, da si kmalu svoje premoženje pomnožim in sreSnejši postanem. V ta namen se mi pa zdi prav pametno, če mi vi dvakrat moj lanjski račun platitc, ker od prvega plačila slučajno nimate pobotnice." Trgovec je že hotel po svoji stari navadi začeti kleti, psovati ter krojača skoz vrata porinoti, kar se spomni krojačevib zadnjib besed, da o zadnjem plačilu nima pobotnice ia opazi nekako podobnost med krojacevimi in svojimi lastnimi besedami, govorjenimi sinoči v krčmi, zato se vkroti ter mirno čakajočega krojafia vpraša: ,,nMojster krojao, 8te li poštenjak ali magarec?"" Krojač mu mirno odgovori: nDokler seru bil svetohlinec, sem bil poateajak, odkar pa je apekulacija mojavera, sem moral pošteno>t izsleči; pošten mi je zdaj, kdor dobro nšpekalirau. Kar se tiči magareca, mislirn, da se brat brata ne sme sramovati. Vendar da ne govoriva zastonj — ali platite ali vas tožim". nnLe tožite, le, pri sodniji bode se že pravica pokazala"". ,,Le počasi gospod", odgovori krojač, bodite pametni in ne silite me k tožbi, rajši pomislite, da nimate pobotnice in da jaz plačilo vtajim. Tedaj bote tožbo zgubili in vrh tega še visoke sodnijske stroške plačali. To bo slaba ,,špekulacija". nnJaz bom vas pa silil priseči"" jezno zavrne trgovec. nAh, kaj je meni zdaj prisega" pravi mirno krojač nKo še sem vero imel, sem se bal krive prisege, in rajši bi bil Bog v6 kaj zgubil, kakor krivo prisegel; zdaj pa, ko ne maram več za neumnosti, ki jib vero imenujejo, prisežem vam priseg, kolikor jih hočete, krivih ali piavih, vse jedno. Besede: tako mi Bog pomagaj in sv. evangelje, — meni ne potnenijo nič, ker na Boga, toraj tudi na evangelje ne verujem. Toda zadosti bo bcsedi. Čemu dragi čas s praznimi besedami tratiti. To je slaba nšpekulacija"; v sodniji se zopet vidiva". Potem je krojač odšel. Težko je povedati, ali je trgovca trla bolj jeza ali sramota. nKaj mi je zdaj storiti?" začno sam s seboj govoriti. nPlačati? Ne, tega ne storim." Najbolj pametno se mu zdi, da se z odvetnikom ali dohtarjem o tem posvetuje. Pošlje torej slugo z listom k odvetniku in ga povabi zvečer k sebi na posvet. Odvetnik pride. Trgovec mu celi slučaj s krojačem na tanko pripoveduje, samo tega ni povedal, čeravno je iz krojacevih besed dobio opazil, da je menda krojača on sam na to napeljal. nKaj mi je zdaj storiti, gospod odvetnik? tako konča trgovec svoje poročilo. ,,Kaj storiti ? Ce uimate pobotnice o prvem plačiln iu krojač priseže, da ni plačila prejel, nič ni druga storiti, kakor še enkrat platiti. Vidite gospod, tako daleč smo prišli, ker vera peša in nevera raste. Ce bo«tako dalje šlo, svet ne bo mogel dolgo obstati. Vera nam je neobhodno potrebna, to sem jaz kot odvetnik v svojein poslu velikokrat opazil. Brez vere ni poštenosti, ne pravice, ue dolžnosti, brez vere je človeška družba baika brez sidia ua viharnem morju. Vedno psovanje čez vero iu dubovnike od tako imenovanib razumnikov in od laži-liberalnega časnikarstva vero zmiraj podkopava, nevero pa pospešuje, — nasledek tega bode, da bode jih še veliko, kakor denes vi, priilo nevernim magarcem v roke. — V vašem slučaju bi še morebiti kaj pomagalo, ko bi gospoda župuika poprosili, naj brezvestnega krojača malo obdelajo, saj je popiej veliko na njihovo besedo držal." ,,Jaz za se sem bil sicer zmiraj teb misli: dabornik gorori zmiraj za sebe, vendar ..." nekdo je navrata potrkal in ko se odpro, prišel je krojač z nekitn papirjem v roki. nGospodu, začne resno in slovesno krojač govoriti, gospod, tukaj vam prinesem pobotnico za poplačani lanjski račun. Da se pa mojemu početju ne bote čudili, poslušajte me malo, i» ne zameiite mi mojih odkritosrčnih besed. Ko sem jaz sinoči v kičmi vaše sv. vere oskrunjajoče besede slišal, me je to v srce zabolelo. Ah, sem si mislil, ko bi to njegov pokojni oče slišal! Jaz kot stari znanec vase družine in dober prijatelj vašega očeta, še se spominjam besed, ktere so vaš oče na smrtni postelji vam in vašim bratom na srce polagali. nOtroci, ne pozabite Boga in spoštujte sv. vero. Vera je več vredna, kakor vsi zakladi, ker le vera bo vas naredila zadovoljne in srečne. Spomin na vašega pobožnega očeta me je spodbudil, da sem se obnašal proti vam nekoliko časa kot magarec, da bi vam pokazal, kako bi bilo, ko bi med ljndmi vere ne bilo; če stopi uamesto vere špekulacija, mora sveta kmalu biti konec." Preden se je trgovec zavedel iz svojega začudcnja, je krojač zginol. Odvetnik pa niu reče: ,,Ta človek ima prav; jaz potrdim vge njegove besede." Trgovec je molčal; ali vsled tega slučaja je začel re,sno preraisljevati. Krivi nazori, kterih se je nasrkal iz labkomiselnih govorov in hudobnih časuikov iu ktere je njegova lasrna lahkomišljenost gojila, začeli so se umikati pravim od pokojnega očeta vsajenim načelom; z božjo milostjo so se popolnoma v njem utrdili in tako je postal zopet — veren kristijan. Iz te povesti vidiš, dragi bralec, kouči od ene strani, kako bi bilo, ko bi vere ne bilo. Vidiš pa tudi, kako nespametni ali hudobni so tisti ljudje, ki vero zatirajo in trdijo, da bodo še le takrat ljudje srečni, kedar jib ne bodo vcč verBke postave vezale. Mi, sc torej bočemo ravno verskih postav trdno držati, ker vemo, da spolnovanju božjih zapovedi je obljubljena časna in večna sreča.