Kdo je bil Jurij Fleišman?
Skladatelj in narodni buditelj iz Beričevega
SkladntolJ Jurlj Kleišman se Je rodll v Berlčevem pri LJubljani. Bil je torej nafi obfan, zato Je prav, da ga spozna-mo pobllže.
V Berifevem. v hlSi, kjer Se danes pravljo »prl Flel.šmanu«, se Je lcta 1818 FloISmanovim rodll sii: Jurij, kl se Je razvil v nadarjenega učenca In dobrega pevca. StarSI so ga poslall v Sole in po-»tal Je učitelj. Sliižboval Je na Vrhniki, obenem pa vztrajno tn uspešno študiral šr glasbo in sl tako s solldnim glasbe-(flasbe v IJublJanl, kjer Je ostal do svo-Je  smrti   leta  1874.
ZIvpI je v dobl habsburško-avstrijske monarhlje, v kateri Je bila slovenščina dovoljena le prl cerkvenem bogoslužju, sicer pa Je bila jeztk clekel in hlapcev. Sele leto 1848 Jc prineslo nekaj več pra-vic tudl slovaiiskiin narodom. Narodl, kl so imell svoje la.slno naroilno in zaved-no plcmstvo (predvsem Cehi in Polja-ki), kl so že ves čas podpirali in nego-vall umetnosti, so Imcli ob revoluciji v Ietu 1848 že lepo razvlto kulturo, med-tem, ko snio Imell Slovoncl le peščico narodnozavednlh ljudl, Id so slovensko kulturo š«"le gradlll. Tako se je šele v maju 1848 lcta ustanovllo »Slovensko druStvo«. katerega predsednlk je bll dr.
Janez Bieiweis in kl je Imelo tako širo-ke naloge, da Je za njihovo izvrševanje primanjkovalo sposobnih in zavednih ljudl.
V tem času Je bil Fielšman star 30 let, torej prl najboljših ustvarjalnih mo-čeh, obenem pa strokovno usposobljen glasbenlk in vzgojen v zavednega slo-venskega rodoljuba. Spoznal in razumel je čas, v katerem je živel ter začel ora-tl popolno glasbeno ledino, v kateri je žlvela le slovenska narodna pesem in še ta le v eno ali dvoglasni izvedbi. Poleg osnovnega gesla »Vse za narod!« ga je vodilo spoznanje da mora »tvpeti tako, da ga bo narod razumel In vzljubil. Umetno pcscm mora začeti ustvarjati le kot nadaljevanje narodne pesmi, zato je predvsem potrebna lepa »viža«, kl gre »v uho«.
Ni torej čudno, da Je ta doba dala Izredno veliko pesml, kj so do danes ie popolnoma ponarodele.
Tudl Fleišmanove pesmi: Luna sije, V gorenjsko oziram se skalnato stran, En starček je živel, Bohinjska in Lahko noč so že popolnoma ponarodele ln po-stale   takorekoč   Ijudska   svojina.
Fleišman Je sodeloval z glasbenimi točkami pri prireditvah, »Besedah«, kl so med prvimi prebujale narodno xavest Slovencev ter za nje skiadal nove pesmi, ki jih priStevamo med prve slovenske umetne skladbe.
Zelo pomembno pa Je tudi Fleišma-novo urednlško in izdajateljsko delo. Uredll je 7 letnikov »Slovenske Gerllce«, 3 zvezke »Mlčnlh slovenskih zdravic«, 3 zvezke »Slovenske besede« ter »šolske pesml«. Naplsal pa je tudi napeve za Igro »Tat v tnllnu« ali »Slovenec ln Ne-mec«.
FleiSman Je dobo In politične razmc re, v katerlh je žlvel in deloval, prika-zal verno In dostojno ter nam tako za-pustll dragoceno dedtSčino, od katere so prejemale bodrilno hrano, v boju za narodnostne pravice, neStete generacije prav  do  današnjth   dnl.
Letos aprila. ko bo preteklo 100 Iet od njegove smrti. se bomo spomnilt Fleišmanovlh glasbenih In narodno — vzpodbudnih zaslug za slovensk) narod In dodall k njegovemu spomenlkn v Berlčevem še njegovo soho. Proslavo bodo obogatfil s pet.iem Se rrtmženl Uub-Ijanskl  pevskl zbori.
RADOVAN   GOBEC