Štev 2.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
11. januara 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma nasküpni naslov 25
D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga 
Lista na celo leto je : doma 10 D., v Ameriko 50 Din.
Novine prihajajo: vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki
M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki
Novin pa za polovično ceno, Rokopisi se ne dajo nazaj.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravni-
štov Novin v Črensovci, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v
Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih,
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-
ratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst.
Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od
vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva
dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1|4, 1|2 ali celo
stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno
več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Zavüpniški sestanek ljudske stranke ali „Kmečke zveze“ za Prekmurje.
Vodstvo naše stranke je pozvalo za dnes 11.januar v M. Soboto sestanek vseh zavüpnikov „Kmečke zveze“ za d. lendavski i m. sobočki okraj. Sestanek se bo vršio v dvorani g. Dittricha i začne se po velkoj meši i predgi, predp. ob 11. vöri. Na sestanki bo govoro med drügimi tüdi sam načelnik SLS, dr. Anton Korošec, ki gotovo razloži v svojem govori politični položaj v našoj državi i pove vse, ka je volilcom Kmečke zveze potrebno znati.
Ne je potrebno povdarjati, da je dužnost vsakoga zavüpnika — i tüdi drügih pristašov naše stranke — da se sestanka vdeležijo i tam pozdignejo svoj glas za potrebe prekmurskoga ljüdstva i izrazijo naše zahteve.
Prekmurska „Kmečka zveza“ je deo SLS. s šterov se je zdrüžila, a ne se v njo vtopila. V Prekmurji pa so razmere, ki so popunoma inačiše kak prek Müre. Zato pa tüdi mamo potrebe, kakših mogoče tam nemajo i tüdi žele. Potreb je vnogo, a naj omenimo samo tiste, ki so najsilnejše i se zato morajo pred vsem spuniti.
Svoje zahteve smo izrazili že večkrat. To včinimo tüdi zdaj, gda nas obišče g. dr. Korošec, šteroga med nami prav prisrčno pozdravimo. V njem se vüpamo tem bole, ar je on g. Klekli obečao, da sprejme naše zahteve, zato njemi naše zahteve ponovimo s prošnjov, da pred zavüpniki pove svoje mišlenje.
Prekmurje Prekmurcom! se zna v okviri Jugoslavije. Slovenija naj dobi autonomijo, a Prekmurje mora postati v njoj posebna oblast — županija. V slučaji, da Slovenija dobi finančno samostalnost bodi da pred — ali z autonomijov, Prekmurje mora samo razpolagati z dohodki svojih carinarnic i z drügimi samo upravnimi dohodki.
Zadnji čas naše verske šole vnogo trpijo, zato zahtevamo, da se z zakonom zaščitijo. Ar so pri nas v veljavi še stari zakoni, se naj njüva veljava kak najprle razglasi. Drüštvo „Krščanska šola“ naj se nasloni na pravila naših verskih šol i tak naj širi med Slovenska narodom smiseo za krščansko šolo. Gda je bio g. dr. Korošec minister prosvete, je podpisao za naše ljüdske šole podporo. te pa še do zdaj nesmo dobili, zato zahtevamo, da se kem prle izplača.
Pri nas so še v veljavi stari zakoni. Nastopili pa so v novejšem časi nešterni novi zakoni, ki starim nasprotüjejo. Tej naj se ukinejo, dokeč ostanejo stari zakoni v veljavi.
Našim dijaškim zavodom je potrebna podpora. Država naj njim jo da! Dozida naj gimnazijo i jo pretvori v humanistično, kak je bila v začetki. Meščanska šola naj se ohrani.

Gda so dozidali most prek Müre pri Dokležovji, so pisali slovenski listi, da je on vez med slovenskimi brati na obej stranej Müre. Takših vezi je potrebno več. Zato naj se gradita mosta na Bistrici i na Petancih.
Potrebno je, da se M. Sobota i D. Lendava zvežeta z železnicov. Zato Želemo, da se nova proga vtegne od Lipovec do D. Lendave. Zednim pa je tüdi naša zahteva, da se začne promet z Madjarskov i pri Lendavi i pri Hodoši. To je za gospodarski razvoj Prekmurja potrebno.
V Prekmurju je vnogo sirot, ki za svoje potrebe nemajo zadosta zemle. Vsem tem sirotam v prvoj vrsti Slovencom, za tem Madjarom naj se da zemla. Odküpninska cena naj bo pravično nizka i naj jo plača država, sirote pa jo naj potom brez intereša državi v malih letnih šumaj odplačüjejo. Terhi patronatov naj na te sirote ne spadnejo, nego država naj na drügi način čüva patronatsko pravo za hasek katoličanske cerkve.
Drüge gospodarske, prometne (poti), dačne, vojaške itd.  neprilike se naj v Prekmurji z vednakov pravicov rešavajo, kak v ostaloj Sloveniji. Manjšinske pravice naših Madjarov i Nemcov naj se čuvajo ; manjšinske pravice naših Slovencov na Madjarskom naj se potom naše diplomacije zasigurajo.
To so naše glavne potrebe.
Poslaniški kandidat naše krščanske stranke za celo Prekmurje so g. Jožef Klekl, dozdašnji poslanec i naš narodni voditeo. Sami so nastopili v celom Prekmurji, to pa ne zato, kak da bi se bojali, da inači ne bi bili zvoljeni, nego zato, ar
1. to je bila žela prekmurskoga ljüdstva brez razlike narodnosti i vere, v obema okrajoma,
2. da s tem pokažejo, da je naša stranka domača stranka celoga Prekmurja
3. da pokažemo, da smo Slovenci, ne pa Hrvati, kak to pravi o Prekmurcaj Radič.
Sestanek protivladnih strank.
Protivladne (naša, muslimanska Radičova i Davidovičova) stranke so dugo mučale. Vlada nasilja je izdajala svoje sklepe i odloke i začnola boj proti zastopnikom Ijüdstva, zastopnikom Slovenije, Horvacke i večine srbskoga naroda. Nazadnje pa voditeli poštenoga boja za zmago pravice neso mogli več biti tiho. Vlada je šla najmre tak deleč, da so se mogli oglasiti. I zbrali so se v Belgradi. da se pogovorijo o političnom položaji i da protesterajo proti krivicam, štere volilna vlada dela. Vküp 'so prišli voditeli strank opozocionalnoga bloka. To je celo vlado malo pre-treslo. Ona je že mislila, da se blok raz-hije, zdaj pa so se zbrali vsi voditeli, dr,
Korošec, Davidovič, Marinkovič, dr. Maček, Predavec i dr. Hrasnica. Ljüdje, ki mislijo pošteno i njim je blaženost države na srci, so z veseljom pozdravili te sestanek.
Možje so govorili; bojevniki za pravico so se posvetüvali. Obrnoli so se na ljüdstvo, sodili so delo vlade. Na den so spravili vse, ka se je v zadnjem časi zgo-dilo v našoj zvünašnjoj i notranjoj politiki. Pregledali so račune vlade z Italijov, Albanijov, Rusijov i tak dale. Svoje sklepe so poslali voditeli bloka vladi i so stavili na njo več pitanj s pripombov, da na nja odgovori.
Sestanek ne je bio popuna brez uspeha. Vlada je začnola v nešternih pogle-daj milejše postopati. Prle je štela izdati odlok „obznano“, štera je bila namenjena vsoj opoziciji i je štela odvzeti poslancom proti-vladnih strank vse pravice, da bi jih tak leži preganjali. Gda pa je vidila, da so voditeli tak batrivni, da vüpajo celo njo pozvati na Odgovor, da se vüpajo zbrati i jo soditi, je začela misliti. I obznana, štero so prle vsi šteli sprejeti brez pripomb, še zdaj neje sprejeta. Kak bo delala nadale i kakši Odgovor da na pitanja opozicija, se bo videlo sledkar.
Zahvalnost je najlepša jakost, nezahvalnost pa najgrša hüdobija Prekmurci bomo zahvalni i to pokažemo s tem, da bomo 8. februara volili g. Klekla, ki se je že leta i leta za nas trüdo.
Delo vlade.
Glavna vladina skrb so volitve. Navse moči, porabla vsa sredstva, nastopa z. našiljom i pritiskom, da bi izpadnole volitve za njo ugodno. S penezi, oblübami proba pridobivati za sebe pristaše, gde pa naleti na poštene Ijüdi, ki se ne dajo kü-piti za Judežove groše, nego ostanejo sta-novitni v poštenom boji za pravico, tam pa pozovejo na pomoč silo, proti takšim nastopijo celo z orožjom, prelevajo krv, samo da bi si pomagali. To njeno postopanje nam kaže, da Vlada čüti, da so tla pod njenimi nogami slaba i da se bo mogla obdržati samo do volitev, te pa bo morala odstopiti po obsodbi ljüdstva, ki je za red i mir, za poštenost i pravičnost v državnoj upravi, ki si žeiejo voditele, šteri poslühnejo njegove žele i spunijo njegove prošnje. Vladi je znano, da ljüdstva nema za seov i tüdi vidi, da si ga ne bo mogla pridobiti z nikšim talom, ar ono je na strani tistoga, ki je za poštenost i pravičnost. Ona ma samo plačane, podküplive düše, šterim je samo za lasten žep, nap-redek države pa njim je deveta briga. Zaveda pa se, da jo zapüstijo tüdi tej, gda več ne bo penez, s šterimi bi njim punila žepe i lepih oblüb, s šterimi bi jih navezala na sebe. Ka pa bo te, Če tüdi ta zgübi. Toga se boji,
2
NOVINE
11. januara 1925.
Zato pa se obrača tüdi inam. Pogo-varja i pogaja s sosednim državami, da bar na njüvo pomoč bo lehko računala. V svetovne Iiste pošila poročila, v šterih izraža strah pred bolševiznom i prosi tüje narode, da njoj pomagajo zatreti kommu-nistično gibanje v našoj državi. Proti na-šim bolševikom, štere vidi se zna samo Vlada v istini pa jih nega, sklepa različne pogodbe s sosednimi državami. Tak se je obrnola na svojega brata taljanskoga Mussoilnija, ki ravnotak, kak ona z nasiljom i krvjov vlada taljanski narod. V zvezo je stopila z Rumunijov, Bolgarijov, prido-biva za sebe Francijo. Z vsemi temi se pogaja s stališča, da je naša država v ne-varnosti pred bolševiki, istinsko pa njoj je samo zato dabi predvsem vničila Radičovo pa tüdi drüge opozicionalne stranke, ki pazijo na vsakši njeni stopaj i jo pozavlejo na Odgovor za krivična djanja. Kak je ljüdstvo sprejelo vladina pogajanja, nam očitno kaže to, da so sprejeli v Belgradi bolgarskoga ministerskoga predsednika Cankova s pozdravom „Doli s pobijalcom !“
Režimi je vse dobro — laž, nasilje, krv — samo, da se obdrži i da bi zmagao. Na shodaj opozicionalnih strank nastopa z orožjom i preleva krv poštenih državlanov. Vojake, žandare i policaje pošila na shode, da jih razbijejo i ljüdstvo razženejo s puškinimi kopiti, Če pa tak neide pa s kruglami. Posebno Radičovi shodi so njemi trn v peti. V Hercegovini so na ednom shodi napadnoli liberalci, radikali i policija zborüvalce i v boji so bili trije bujti, sedem težko ranjenih, več pa jih je dobilo menše poškodbe. S podobnih slučajov je vnogo i na različnih krajaj države. Režim je brezsrčen i vse njegove odredbe sprevaja krivica, nepoštenost, sirova sila, prelevanje krvi i smrt ljüdi, ki vüpajo obsojati njegovo postopanje. - Febr. 8. obsodite te krivice.
NEDELA.
I. po Treh kralaj. Evang. sv. Luk. 11. 42—52. I gda je bio star dvanajst let, je šo z njima gor v Jeruzalem.
Jezus je bio Bog. Na zemli pa je hodo v človeškoj podobi. I če tudi skrit Bog, se ni sramovao podvrči se božoj i človeškoj postavi. Spuno jo je do pičice. I gda je ta zahtevala, da je morao iti v Jeruzalem v tempel, ne je pravo, ne bom šo, ar sem več kak tempel, nego vstano je šo s svojima raditeloma.—Podvrgeo se je postavi. Ka pa denješji svet ? Boža zapo-
ved pravi : Spomeni se, da svetke posvetiš ! I cerkvena zapoved. — vsaki svetek sveto mešo pobožno poslüšaj! Što spunjava te zapovedi ? Ali jih mamo vsi zapisane v srce i ali jih spunjavamo ? Kelko jih je takših, ki jih niti ne poznajo. Še več pa takših, ki te zapovedi poznajo, a delajo, kak da ne bi znali za nje. V krčme, na veselico, po küpčijaj i Bog zna kam še vse idejo namesto, da bi šli v cerkev i bi spunili svojo versko dužnost. Ka verska dužnost ! Ve smo slobodni !— Ka pa bo te gda se oglasi On, ki je zapoved dao? ali bomo Iüdi te tak pravili ?
Glasi.
Slovenska Krajina.
„Straža“ nam v 1. štev. nekelko poroča dr. Pivkovom delovanji med vojskov. Mi bi ga püstili pri meri, ar pa nastopi pri volitvah tüdi v Prekmurji kak nasilec demokratske liste, je potrebno, da toga gospoda malo spoznamo, da nas nebi mogoče znoro. „Straža“ piše, da je bio dr. Pivko navdüšen austrijski oficer, dokeč se je bojüvao proti Srbom i Črnogorcom. Zato ga je Fr. Jožef odlikovao z vojaškim zaslüžnim križcom. Gda pa je prišeo na italjansko fronto, je stopo s Taljani v pogovore i njim je izdajao austrijske vojne načrte. Zato so ga poslali na Tirolsko i tü se je pa tak skazao, da je dobio red železne ko ne. On pa je nadale izdajao austrijske načrte. Prišlo je tüdi do toga, da je predao Carzana črto. Ar pa svojim vojakom neje zavüpao, so jim Taljani pomešali med jesti opium i te jih je omamo. Dr. Pivko je prišeo v ujetništvo. V začetki je bio pobit ar ga Taljani neso marali, četüdi je bio prle njüv zavez-nik, sledkar pa so njemi dali popuno prostost — Tak je tlelao dr. Pivko, dnes pa bi rad bio najvekši Jugoslovan i, je celo nosilec Žerjavove demokratske Iiste. Ali za slüži, da njemi damo svoje glase? Je-li da ne. Kak je izdao svojo vojsko. Če tüdi je prle prisegeo vernost, tak lehko izda tüdi svoje volilce, šterimi zdaj obe-čavle enogo samo zato, da bi glasüvalo za njega. A zaman čaka. mi že znamo ka je o i ka demokratska stranka i bomo volili može naše krščanske stranke,
Tišina. Prosimo Vas gospod urednik da objavite v Vašem cenjenem listi sledeče : Na Tišini je bi mislo nekak vse mirno vse tiho, a Če si pa lepo Tišino ogleda se v istini z radosti Živahno je bilo tü pusebno o božičnih svetkaj. Prvi svetek vse puno ljüdi v romatično lepoj farnoj cerkvi, a na drügi svetek je prišlo teliko vernikov, da neso mogli vsi v cerkev. Ka pa je tomi vzrok? — Vablive i v düšo segajoče predgi našega častitoga g. plebanoša, kak tüdi milo cerkveno popevanje mešanoga šolskoga pevskoga zbora, pod vodstvom gosp. učitela Antauerja. Jako lepo popevanje gingave šolske mladine nas je iznenadilo i je vnogim med nami od veselja oko zarosilo. Zato smo zahvalni g. plebanoši g. vučiteli, ar se zavedamo, da je to njüv zaslüž i ar vidimo da neščeta igrati vloge napredi občinoga ograda stoječe jako lepe, a brezsadine korine.	Ž.	n.
Hotižanci i gospodske senžati. Nešterni kmetje iz Hotize so kupili okolik 40 plügov gospodskih senžati pri Müri. Küpnino so lepo plačali. Ar so čüli, de se te gospodske senžati razdelijo med medjimurske lüdi, so šli pitat v Čakovec ednoga gospoda, šteri šče biti követ pri demokratskoj stranki, čide do senžati. Pravo njim je, da do njüve, ar so jih plačali. Tüdi medjimurski kmetje so šli pitat toga gospoda, čide do senžati. Njim pa je pravo, da do njüve, či se jemi podpišejo. To so tüdi napravili. Matjaš Žižek iz Hotize pa lekaj majo cedilo, da do te senžati delili med Hotižance, či do na radikalno stranko. Što zna, čide bodo zdaj senžati ?
 Gg. demokratske vučitelje znižüjejo gla-sove. Preminoči teden je g. Hočevar demokratski vučiteo hodo od občinskih uradov spitavat, kelko glasov ma ena ali drüga občina. Gda pa njemi je satahovski župan pravo, da majo 80, je pravo ka je to predosta za to občino. Radovedni smo ka je v tom istine, pa jeli so sodnije na g. vučitela zavüpala, da potrdi „volilne imenike.“
Uradna naznanila.
Ministrstvo za trgovino industrijo je pod št. 13.152,III. prepovedalo nücanje nepopunih vag brez ostrin na prečkaj pri javnom prometi za küpüvanje ali odajanje. Takše nepopune vage se slododno nücajo samo pri domačih botrebaj in bodo mogle meti odsegamao vsigdar napis Tehtnica za hišo.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani pod št. A 3303 cx 1924. razglaša, da naj davčni zavezanci najkasneje do 31. januara 1925. sami pismeno ali vüstmeno podajo napoved od svojih dohodkov, šteri so podvrženi davki. Što ne poda napovedi, se njemi odmeri dohodnina po uradni podatkaj. Ravnotak morejo vložiti predpisane prijave obrtniki, šteri so meli od 15.000 Din vekši i od 360.000 Din menši promet, ka se jim odmeri davek na poslovni promet. Prijavo i napovedi se podajo na davčnom okrajnom oblastvi.
S srebrom tržiti je pa dopüščeno.
Izdani je novi ukaz o svetinji (metalji) za vojaške jakosti i verno slüžbovanje. Svetinja je zlata ali srebrna, odlikovanja so dovoljena večkrat ednoj osebi.
Ministerstvo za naredno zdravje je razpisalo, da državni zdravniki ne smejo prositi od betežnikov plače, gda uradno potüjejo zavolo preglejüvanja i zatiranja poprijetoga betega. (Ur. list št. 115. 1924.)
Uradni list št. 116. prinaša pravilnik od kovanja narodnih zlatih penez i od kovanja drobiža (kovali se bodo zlatniki po 20 D. i drobiž po 2 Din. i 1 Din. i 50 p.) Priobčeno je nadale tarifno obvestilo od prometa z mlekom med : Lotmerkom i Radgonov. (Voznina za mleko i prazne mlečne tünke se v splošnom računa po stavkaj razreda A.)
Novi svet.
Spisao: L. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. KoIenc.
Po celoj poti nesta deteti govorili. Žena njima je tu pa tam povedala kaj vzpodbüjajočega, a na to sta odgovarjala samo s prikimavanjom i jokajočim zdihom. Sledkar jiva Goherova žena niti ni več nadlegüvala Naj se izvre njüna bolest. Če se ne privadita, bota njeva trpela. Ka njima je potrebno, to dobita od nje, dobrikala se njima pa ne bo, kak JuIiška, to je gotovo. Ve to bi njima tüdi škodilo. Ar očino smrt lehko objoküv leta, kak tüdi trbe objoküvati detinskomi srci ; a boža previdnost, če že njima ni dala matere, je mogoče bole. modro napravila, da njima je zdaj odvzela tüdi očo. Ar Karču je meo zvünredno mehko srce, gda se je morao brigati za svojo deco. Se zna, nigdar ni gledao v njima za vzgajanje zavüpano i na vodstvo čakajočo deco, nego siroto, štero trbe pomilüvati, božati, ar je itak zgübila ednoga roditela, i ali je dopüščeno, da drügi da čütiti dvakratno ostrost? Čütiti patrbej dati, Če neščemo pokvariti vpoglive mladike. JuIiška pa, videč prevelko očino mehkost, kak bi tüdi bila le za vlas do njiva ostrejša.
Zdaj je tü čas, da se napravi konec razvajanji. Novi vrtnar bi bio tisti, ki odvzeme količ od vrtnice, gda nastane viher. Ar bo od zdaj naprej na njüva zavüpano vzgajanje dece, se potrüdita, da izklešeta iz njiva istinsko, posteniva i dobriva človeka. Iz dečkeca dobroga
učenca, iz deklice gospodinjo, ki bo na svojem mesti. I ki bo sledkar tüdi njena pomoč, ar ve se tak od dne do dne staramo i dobro je, Če mamo koga ki nam pomaga.
Njeva sta najbližji rod, k drügomi teda po pravici itak ne bi mogla iti. Tak sta sklenola, to je bila Lörincova prva miseo, gda se je Benöjov položaj že na smrtno obrno. Okrajni sirotinski stolec se zna rod dopüsti, Lörinc je že tüdi vložo vpis, da naj bo on oskrbnik dece, kak tüdi po zakoni njemi ide ta čast. Ta s skrbjov i čemeri puna čast. Istinsko vnogo utrüdlive skrbi, samodarüvanja bo zahtevala vzgoja dvoje nedorasle dece. Istina, da dobita iz Karčujovoga premoženja pošteno odškodnino. A to je samo za zdržavanje dece. Što pa plača vedno pazlivost, skrblivost, štero bota morala na njiva obrniti ? Do zdaj njima je bio den nemoten, lehko sta opravlala svoje delo, kak sta najbolše mislite. Do zdaj njima je mirna bila noč, nihče se ne premetavao,i nihče ni ječao okoli njiva. A inači bo zdaj, Če šteroga zadene nevola. Ar ve se tak hitro prehladi dete, ali si pokvari žclodec, ali prek jarka skoči, spadne s hujckance i si zvine nogo....
Je kak je, dužnost roditelske skrblivosti je velki jarem. Še vedno bo premalo to, ka odloči sirotinski stolec za vzgajanje.
Tak je govorila Goherova žena že naprej plebanoši i notari, gda je malo pred svakovov smrtjov naprej prinesla, da v slučaji sorodnikove smrti, na njüvo brigo ostaneta obe siroti.
Plebanoš je še hvalo njüvo požrtvovalno pripravlenost, ar če ne bi štela sama vzgati
dece, bi jivi sirotinski oča dao v kakši vzgojevalni zavod. Naj le skrbita s smilenim srcom, naj darüjeta Bogi s svojov dobrotlivosjov. Že poplača smilenost, naj se ne bojita. Itak je vnogo bole, če v družini ostaneta ubogi deteti. Prav mata, jako prav mata.
Notar, ki jo preci sramotliv i trdi človek bio, je bole vido v njüno srce. Ne zaman, da je že telko zadev različnih ljüdi šlo skoz njegove roke.
Lepo, lepo — je pravo plebanoši — a ne verjem, da bi se Gohérovi s tak čistim rodbinskim nakanenjom vrgli za decov. Tak znani, da ma Karču precejšnjo vrednoščo. Vse kak več, kak je za vzgajanje dvoje dece potrebno. Gohér bo pravo sirotinskomi stolci, da prevzeme na sebe vzgajanje dveh gospodskih sirot. Zato bo on njüv oskrbnik (varih), ki toti ne sme segnoti po premoženji; a dohodke lahko rabi, kak se njemi vidi. Bo že računao o njem. Za gospodsko vzgajanje ne zadostüje par sto koron. Tak teda Ietno pride do lepih penez, s šterimi bo večao svoje posestvo, ar niti polovico ne da za deco. Tak bo računao krüh, belice, piceke, kak Če bi v varaši küpo. I zračuna tüdi več. Vse, ka lehko.
— No to pa ja ne bo delao ; — njemi je odvrno plebanoš.
— O ja, prosim, vido sem v živlenji že dosta različnih varihov. Verte mi, da je samo tisti pravi varih ki iz svojega vzgaja siroto, Če ma tak dorbo  da napravi. Na vekše neso vzgojiteli, nego samo krčmari siroti. Uboga sirota!	.	(Dale.)
11. januara 1925.
NOVINE
3.
Država.
Dve usmrčenji v Mostari. Proti konci preminočega leta so v Mostari usmrtili dva razbojnika, ki sta na zverinski način vmorila i oropala zakonski par Kisin. Obsojenca sta pred smrtjov prosila odpoščanje od „Boga i naroda“.
Tri železniške nesreče v Bosni. V ednoj noči so se zgodile v Bosni tri železniške nesreče. Pri Pazarini sta vküp vdarila dva tovarniva vlaka. Eden vlakovodja je mrtev. Pri Čengič blüzi Sarajevo sta vdarila vküp tüdi dva tovorniva vlaka. Oba vlakovodja sta dobila teške poškodbe. Na progi Sarajevo-Brod sta skočila s šin peč i eden vagon. Proga je bila tak razvržena, da so mogli promet za nekaj časa vstaviti.
„Slovenska gospodar“ zaplenjen. Mariborska Policija je zaplenila prvo številko „Slov. gospodara“ za volo članka „Slovensko ljüdstvo pozor!“ To v znanje vsem naročnikom, da bodo znali, zakaj ne dobijo lista do rok.
Smrtna nesreča pri strelanji. Na Blatnom vrhi je 18 leten dečko strelo z možarom. Pri tom je po nesreči prišeo preblüzi i strel njemi je razklao levo stran čela. Živo je še telko časa, da je sprejeo slednje mazanje.
Svet.
Uršulinka — doktorica filozofije. Na ednoj belgijskoj univerzi je poslaIa edna uršulinka doktorica filozofije z najbolšim uspehom.
Milijonar brez penez. Svetovni banker Morgan nema nikdar nikaj penez pri sebi, Vse plačüje s čekom. Nevolo majo zavolo toga posebno carinarne. ar neščejo jemati čekov, nego samo peneze. Tak, kak dela te, dela večina bogatih ljüdi. Vse plačüjejo s čeki, žepe majo prazne. Za voznike njim penez ne trbe, ar majo svoje automobile, z napitninami nemajo posla, to opravijo njüvi tajniki. V Londoni je več mi-lijonarov, ki že več let neso meli niti filera v žepi.
Ženski bankeri. Gospodična Andress je bila dozdaj blagajničarka v edni banki v New Yorki ; zdaj pa je prevzela samostojno vodstvo nove banke. Na vzhodi ma tovarišice, ki ravnotak samostojno vodijo najvekše penezne zavode. V Pekingi je visoka šola bankarstva i zdaj štu-dira tam 30 žensk.
100.000 dolarov za 20 Iet voze. Voditela roparske bande, ki je oropala poštna kola, so obsodili na 25 Iet voze. Po razsodbi je nagovoro sodnike takle : „Visoki sodni dvor! Od treh miljonov dolarov, štere smo vzeli, jih je
100.000 še nedoteknjenih na varnem kraji, nekaj metrov pod zemlov. Če mi od 25 Iet. štere ste mi ravno zdaj napovedali, odpüstite 20, vam povem za skrivališče. Dam vam vso šumo.“ Njegova ponüdba neje mela nikšega uspeha.
Kelko zaslüži svetovni bokserski majster Dempsey? Brez dvoma spada on med ljüdi, ki največ zaslüžijo. Za boj s Carpentierom je dobo 300 jezer dolarov, za boj z Gibbonsom 265 jezer, s Tirpom 500 jezer dolarov. Za letos cenijo njegove dohodke najmenje 500.000 dolarov. Da svoje peneze kelko bole naloži, je s svojim tovarišom küpo dva velikanskiva hotela, šteriva vodita dva hotelskiva strokovnjaka.
Padanje civilnih zdavanj v Pragi. Kak kaže štatistika, število civilnih porok v Pragi pada. L. 1921. jih je bilo 2389, v leti 1922. se je to število znižalo na 2248, leta 1923. na 1935 i v preminočem leti je bio še menše.
Domača politika.
Radič aretiran. V pondeljek 5. t. m. so v Zagrebi v Horvaškom seljačkom domi naišli g. Radiča i ga aretirali. Tak je dozdaj zaprti od HRSS Radič, Krnjevič, Maček, Predavec i oba Košutiča, tak celo vodstvo Radičove stranke. Policija je zaplenila vse listine i pisma, štere je naišla pri Radiči. Slobodni dom, Radičov list, je prepovedan.
Razpüst Radičove stranke. Vlada je na seji dne 23. decembra sklenola, da hrvatsko republikansko — Radičovo stranko razpüsti i te svej sklep je 1. januara na svetlo dala. Kak se iz sklepa vidi, je Radičova stranka razpü-ščena posebno zato, ar je v zvezi z ruskimi bolševiki i je tak protidržavna. Komaj je bilo to izdano, je zagrebečka policija zasedla strankine prostore i vse preiskala. Predavca i Košutiča je areterala.
Napad na siromaštvo kmečkoga ljüd-stva. Zdašnja Vlada je po razpüsti narodne sküpščine izdala naredbo, da si mora vsak vojak — konjenik sam küpiti konja i celo konjsko jahalno opremo. Ka se to pravi ? Da neje zadosta, da morajo kmečki dečki slüžiti, nego da še izda do 25 jezer dinarov za konja. Ali je to ne nezaslišana krivica? G. poslanec Pušenjak je proti tomi protesterao. — Takši blagoslov nam deli radikalno — demokratska vlada že zdaj. Ka pa bo po volitvaj, gda več ne bo nücala naših glasov ! Od nas jih tüdi zdaj ne dobi !
Pitanja voditelov opozicije vladi. Kak
smo že na drügom mesti omenili, so meli voditeli opozicije v Belgradi sestanek. S toga sestan-ka so posleli vladi sledeča pitanja:
1. Na koj se nanaša vladni sporazum z Italijov? Kelko je vlada oškodüvala naše zadeve?
2. Kelko je istine na tom, da je v Albaniji dogovorjena nekša razdelitev pokrajin, ka pomeni, da se je Italija vdomačila na Balkani, s tem pa se ogroža mir v našoj državi?
3. S kakšim namenom se dela na vstvarjanji reakcionarnih vlad na Balkani ? Štere obveznosti je naša vlada sprejela naproti bolgarskoj vladi ? Ali se država mogoče ne obvezala, da vzdrži protiljüdski režim v Bolgariji ?
4. Kak vlada djansko zamišla protibolševiški blok? Kak daleč bo Šla nova akcija proti Rusiji ? Ali ne obstoji mogoče bojazen, da pride do oboroženoga nastopa, v šteroga bi bila vpletena tüdi naša država ? (Da bi najmre mi Romunijo podpirali. Vr.)
Radič.
V naslednjih vrstah malo po tenkosti, kak so Radiča zgrabili. Znano je da je, Vlada izdala
zakon o „žastiti države“ ali kak Srbi pravijo „Obznano,“ s šterov razpüšča Radičovo stranko. Zagrebška policija je na sveto noč aretirala nešterne voditele Radičove stranke i zaplenila vse listine stranke, iskala je tüdi Radiča, a njega ne je mogla najti.
Po padci Davidovičove vlade so vse novine prinesle vest, da je Radič pobegno v tüjo državo. On sam je pisao v svoje novine „Pisma iz Švajcarske.“ Od drüge strani se je pa itak sumilo, da je on nekdi na Horvackom Zato je hiša, v šteroj stanüje njegovo držina, bila noč i den zastražena i detektivi so bili več prepričani, da je Radič doma. Horvaške novine pišejo, da je Radič bio v Zagorji, kda je pa zvedo, da so njegovi ljüdje zapreti, toga ne je mogeo prenesti, se ie vrno v Zagreb i tak se sam predaO policiji. Radič je bio s svojim bratom i hčerjo pri stoli, kda so pili čaj, v tom časi je prišla policija, štera njemi neznani, da je aretiran. Radič je protestirao, ar je poslanec, itak pa je morao iti s policaji v sodnijske prostore, ž njim je šla tüdi njegova žena, štera se ne štela ločiti od moža. Radič je aretacijo sprijao hladno, je proso policijo, da njemi dajo vino i tamburico — to dvoje je g. Radič vsigdar rad meo že prle — držao se je celo vreme na smeh.
Vest, da je Radič aretiran je napravila ve-liki vtis po celoj državi. Posebno pa v Zagrebi, kde so ulice bile celi den pune ljüdstva. Zagrebška policija je bila pripravljena, če bi bili kakšni nemiri, a do toga ne prišlo. Ves horvacki narod je jako ogorčeni nad tem delom naše vlade.
V Odgovor „Murskim Novinam“na„Ka mislite, se najdejo?“
Človek, ki se je podao v javnost, ki se je posvetio političnomi živlenji, mora računati s tem, da tü i tam naleti na odpor, da včasi čüje
o sebi kaj neprijetnoga. Navaditi se mora na vse i se tüdi pripraviti na boj. Privadi se vsemi
i se včasi niti ne briga za kakše menše napade, nego ide mimo njih i prek njih, kak da jih niti opazo ne bi. Večkrat pa mora čteti stvar, štere ne sme spregledati, nego potrebno je, da Odgovori i dokaže neistninost napadov.
Če je čteo članek „Ka mislite.... “ človek,
ki pozna pretekli i zdašnji položaj, ki je poučen v javnih i bol skritih razmerah posameznih strank, razsoden človek, ki se ne vdaja zagriženosti, nego sodi objektivno — nepristransko, ne ve, ka bi mislo. Ali so gospoda pri M. Novinah tak nevedni ali pa so hüdobni i njim neide za drügo, kak da bi nekoga oblatili i od poštenja spravili.
Na vse odgovoriti neje mogoče, ar bi za to porabo cele Novine. Samo nešterne stvari omenim.
V članki se nahaja stavek „Ogibali ste se zakona proti korupciji, zato, ka bi bili obsojeni vaši ministri prvi zavolo tolvajije“ — to pravi na naše poslance. — Gospodje pri M. Novinah! Što pa je kriv, da zakon proti korupciji ne je bio sprejet? Što je napravo, da je Davidovič— Korošec-ova vlada morala odstopiti ravno v tistom hipi, gda je štela zakon proti korupciji — Šteroga je odsek že sprejeo — spravili pred zastopnike ljüdstva — pred parlament, da ga sprejme? Ali neje bio zakon proti korupciji prvi, šteroga je nova vlada izdelala i ga štela dati potrditi ? Nekak pa se je bojao i s pomočjov plačanih generalov pritiskao i nazadnje dosegno, da je vlada poštenoga dela i reda — kak jo je imenüvalo ljüdstvo i kak so jo nazivale tüje države — morala iti proti tomi, da je mela za seov velko večino ljüdstva. Ali neso bili v prvi vrsti tüdi vaši voditeli krivi, da Davidovičova vlada neje mogla spraviti na dnevni red zakona proti korupciji ? Što pa bežao telkokrat k Pašiči i drügim radikalskim voditelom, da bi tej vrgli vlade. Neje bio to Pribičevič, šteromi je pomagao dr. Žerjav — edini slovenski minister, kak ga imenüjete v svojem listi ?
O invalidaj bi lehko mučali! Bi bilo bolše. Pravite, da se klerikalci neso brigali za nje, gda so bili na vladi. Povem pa vam, Če toga do zdaj neste znali, da so se brigali i to bole, kak vaši voditeli, če tüdi so bili samo tri mesece v vladi, vaši na skoz več let. Mogoče vam je znano, da je bio drügi zakon, šteroga je začnola Davidovičova vlada izdelavati, invalidski zakon. Kakši naj bi bio te i kak naj bi invalidom pomagao, si lehko pogledate v ednoj septernberskoj š „Slovenca“, šteri je prineseo načrt toga zakona. Priporočam vam, da se bole natenko poučite. I što je bio kriv, da zakon neje prišeo v veljavo ? Ali neje bio tüdi g. Žerjav — edini slovenski minister — v Beo-
4
NOVINE
1l. januara 1925.
gradi, gda je bio Davidovič prisiljen podali odpoved vlade, Če tüdi je meo v parlamenti okoli 50 glasov večine ?! Nekelko premišlavlite, mogoče se vam kaj zasveti v glavi ! Ponašate se, da je zdašnja Vlada, v šteroj je tüdi dr. Žerjav kak edini slovenski minister, odprla svoje srce, se zjokala nad invalidi i njim za božič odobrila 100 miljon dinarov podpore. To je znano. Znano pa je tüdi — saj meni — nekoliko več. To najmre, da so bili toga blagoslova deležni samo nešterni. Meo sem priliko govoriti z nešternimi invalidi, ki so mi, pravo bi, s skuzami v očaj pravili, da neso dobili nikaj, Če tüdi so drügi dobili po več sto dinarov. I zakaj tej neso dobili ? Ar so — kak sem zvedo — pristaši strank, štere z vašov ne tülijo v eden rogeo. Tak teda, edni dobijo, drügi, ki so vnogo bole potrebni, pa ne. Ali je ta dobrosrčnost P.—P. —Žrežima ne samo zato, ar se bližajo volitve? Ta sumnja se tem bole vzbüja, ar so deležni samo nešterni.
Ka se tiče g. Klekla, mislim da ma mirno düšno vest zato neje dužen vam davati odgovora. Vaš tanač da ne bi kandiderao i da bi odložo uredništvo Novin, pa obdržite za sebe i ga mogoče sami porabite za sebe. Bližnje volitve pokažejo, što ma več zavüpanja pri prekmurskom ljüdstvi, ali tisti, ki je delao za njega že te, gda še vi mogoče znali neste, da Prekmurje je, ali pa voditeli stranke, štera se imenüje demokratska to je ljüdska, a se je pri vsakšem svojem odloki pokazala kak sovražnica ljüdstva. O zaslugah g. Klekla ne bom govoro, ar vem, da ne dela zato, da bi ljüdje hvalili, omenim pa naj da sem imel priliko govoriti z razsodnimi člani Orjune, ki so njegovo delo odobrili i njegovo požrtvovalnost hvalili. Pritrdo bi njim vsakši, što ne je zagrižen, nego misli i sodi objektivno. Samo demokratje, ki so prišli v Prekmurje i se tü obogatili z penezi našega ljüdstva, toga ne vidijo.	Fr.	K.
Prekmurje horvatsko.
Kak pišejo novine „Slovenec“ v ednoj svojih številk, so slovenski republikanci meli sejo glavnoga odbora svoje stranke v Zidanom mosti, na šteroj so razpravlali štere kandidate i gde koga postavijo i drüge stvari tičoče se stranke štere pa nas ne zanimajo. Nas zanima ta seje v teliko, da se je tü gučalo tüdi od našega Prekmurja. Tü so se izpovedale od Prekmurja i našega ljüdstva takše reči, za štere mi nemremo i tüdi ne smemo ostati dužni, nego ščemo vsem gospodom, šteri so se pogovarjali od Prekmurja i tüdi celomi slovenskomi ljüdstvi povedati pravo istino, da od edne strani ovržemo trditve voditelov hrvaških republikancov, a od drüge strani pokažemo ljüdstvi, da so se tej gospodje v Zidanom mosti malo daleč zaleteli i so prišli v naskriž z istinov.
Na imenüvanoj seji, štero je vodo slovenski republikanec, — šteri je dobro poznan kak socialist tüdi nam Prekmurcom, — g. Albin Prepeluh, sta bila navzočiva tüdi dva gospoda od HRSS. to je Radičove stranke, najmre podpredsednik g. dr. Maček i tajnik g. dr. Krnjevič. Na oba se spominjamo ešče vsi ar sta bila v Prekmurji i to edno nedelo pred volitvami 1. 1923, v Črensovcih, gde sta mela svoj radičovski shod. G. dr. Krnjevič je izjavo sle-deče: SRS. (Slovenska republikanska stranka) je samo deo HRSS. hrvatske rep. seljačke stranke) i je popunoma odvisna od HRSS. i tak mora SRS, na svojoj škrinjici meti napisano šifro HRSS. itak bo pa Radičova stranka püstila nekaj samostojnosti Slovencom, a Prekmurje je v celoti izkljüčno Hrvatsko“(!) Na dale pravi : „Potüvao sam po Prekmurji i vsi prebivalci Prekmurje so se izjavili za Hrvate“(!) Tak guči g. Krnjevič! S tem je on lepo potrdo vse trditve, štere je trdila SLS. i njeno časopisje, da šče Radič spraviti celo Slovenijo, a najbole pa naše Prekmurje pod svojo oblast, pod Horvaško z glavnim mestom v Zagrebi. To so slovenski republikanci na vso moč tajili, a zdaj vidimo vsi, da je to istina. Ka bodo pravili na to Slovenci, šteri so se dali od g. Prepeluha zapelati, ne vemo, oni že svoje povejo 8. februara. Ka se pa tiče nas Prekmurcov, pa g. Krnjeviči včasi povemo, da se on jako moti i nas premalo pozna, če misli, da je Prekmurje hrvatsko. Prekmurci smo Slovenci svigdar bili, mi smo ponosni, da smo Slovenci! Gospodje, šteri bi radi vidili Prekmurje v velikoj Hrvatskoj, mogoče poznajo zgodovino našega kraja v davnoj preteklosti, če pa te ne vejo pa so jim mogoče znani dnevi v bližnjoj preteklosti, gda je naše Prekmurje manifestiralo za svojo slovensko domovino, za svoj materinski slovenski jezik i za svojo vero ! Node šlo to tak hitro ! V našem ljüdstvi je püstila slovenska narodna zavest globoke korenine i te korenine bodo držale naše slovensko ljüdstva sigdar slovensko ! Če nam ne so mogli vzeti narodnosti Madjari jezero let, nam jo zdaj ešče
težje vzeme što drügi. Mi mamo svoje slovenske šole, naša mladina se vči slov. književni jezik, mi smo se zadrüžili z našimi brati Slovenci onostran Müre politično, kulturno ; nova železniška zveza nas je zvezala gospodarski ešče tesnejše kak smo dozdaj bili i ta zveza nas drüži v vsakom pogledi i mi ščemo naše razmere i prilike ešče tesneje drüžiti, ar je samo v tom naša bodočnost. Nam so dali Slovenci mnogo, nas so Slovenci pomagali, da smo v toj državi ! Sploh pa kak si to morejo oni misliti, da bomo mi privolili v to, da bi pripadali Horvaškoj? Horvati mejte svoje, vredite si vaše razmere kak najbole znate i nas Slovence püstite pri miri, mi Slovenci svojega na damo nikomi. Ali ne vete, da se mi že leta i leta borimo za svojo autonomijo za svojo enotno Slovenijo i v njej za pravice „Slovenske Krajine“ ? Neščemo nadvlade Srbov, a neščemo tüdi nadvlade Hrvatov.
Gospod	 Krnjevič bi lehko znao, da se je že leta 1919 delalo na to, da bi Prekmurje prišlo pod Horvatsko upravo, a toj nekani se je vprlo že te celo Prekmurje. Šla je deputacija v Belgrad i naši možje so tam energično protestirali proti toj nekani i tak se je posrečilo, da smo odbili te naskok na naše Prekmurje.
Mi smo že ob toj priliki pokazali svoje, a če bo trbelo, bomo pa ešče ostreje odbili napad na našo slovensko samostojnost.
Gospod Krnjevič je prišeo, kak smo že povedali ednok v Prekmurje, a samo do Če-rensovec. Tü se njemi je pa tak zamerilo, da je dele ne šo i tüdi smo ga več od tistimao ne vidili. Istina je, ka je morao bežati iz Čerensovec s svojimi tremi pajdaši, ar so se naši možje ne dali nagučati i zopelati od njegovih reči, nego so ga povsod zavrnoli. Zato on tüdi nikak nemre trditi, da smo se njemi mi Prekmurci izjavili, da smo Horvatje, nego on je dobro mogeo viditi, da z nami ne opravi nikaj. Pa naj Ie pride pa, skoro gotovo je, da zdaj ešče slabše opravi.
Slovenski republikanci so že zavozili svojo politiko v Sloveniji, ar Slovenci nikdar nodo šli v hrvatske zanke. Istina, Radič je dobo v Prekmurji preci glasov pri zadnjih volitvah — a to večinoma od Madjarov, — če pa misli dobiti vodja slov. republikancov g. Prepeluh z pomočjov Radiča pri zdašnjih volitvah telko, se moti. Nesmimo naime pozabiti, čide glasove je dobo Radič i kak je agitirao ? ! A zdaj lehko agitira kak šče, ne dobi niti polovice, ar smo mi spregledali jako dobro kak pela Radič politiko v našo pogübo. Zato pa gospodje ne trebe bili tak siguren, prerano računate na svojo zmago v Prekmurji ! Dobro znamo mi gde je naša re-šitev i gde naša bodočnost. Mi znamo, da moramo nastopiti. Slovenci vsi kak eden mož, vsi ščemo biti zložni, ar naša zmaga je v slogi. Dobro znamo, da je edini cio slov. republikanske stranke razbiti enotno fronto slovenskoga ljüdstva, oslabiti slov. ljüdsko stranko i priti do mandatov. To je njüv glavni cio, ne pa republikanstvo ! Nam trebe najprle samostojno autonomno Slovenijo i v njoj Prekmursko oblast i po tom bomo lehko gučali tüdi od republike, ar znamo i gospod Krnjevič nam je to sam povedao, da bi za nas Slovence, posebno Prekmurje, bila Radičova republika tisto, ka je zdaj Pašič— Pribičevič— Žerjavov centralizem ! Zato bomo pa 8. februara vrgli kruglice vsi v škrinjico tiste stranke, šteroj edino zavüpamo i štera nas vodi po pravoj poti do našega cilja do samostojnosti Prekmurja v autonomnoj, svobodnoj Sloveniji, v škrinjico g. Kleklna. l. ll.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi :
100 kg.	pšenice	400 Din.,
„	žita	300	„
,,	ovsa	300 	„
„	kukorice	180 	„
2. Živina:
govenska:	teoci	: svinje
v Zagrebi kg. 24 — 27 D.	25 — 29 D 28-32 D.
v Ljubljani „	10— 13	D.	15 — 	17	15 — 20 D.
3 Krma.
Sena m. 90 — 125 D., slame m. 70 -— 100 D.
Zagrebečka borza
dne 8. januara 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	K	248·-—
Austrijska krona, 100 K	—· 36
Čeho-Slov. krona, 1 K	K  7·60
20 kronski zlat	K 070·—
Francoski frank, 1 frank	K. 13·34
Madjar. K	100 (nova em.)	—·36
Švic. fran., 1 fr.	K	49·80
Talijanske lire, 1 lira	K	10·80
Zürich:
Dinar, 100 Din	Šv.	frcs 8· —
Pošta.
Ščančar. Kupšinci. Posojilnica dobila prošnjo. Gda dobi naročeno reč, dobite glas. Šimon. Šülinci. Računi vaši so v redi na 1. 1924 Nerer Andraš. Peklenica. Vse zaostale duge ste plačali i na letošnje 1925. leto tüdi že 30 Din. Dužni ste nam tak samo ešče 10 Din. na letos. Šadl Janoš Večeslavci. Nej smo mogoči kak prosite 10 Novin brezplačno dati. Naročniki samo Novin dobijo za 3 dinare kalendar. Javite nam keliko vam trbej. Ček ste pa z Novinami tak dobili. Ana Lenaršič. Gor. Slaveči. Kalendare Vam je že davno poslaIa tiskarna. Pozvedite na pošti, što je zdigno, pa nas obvestite. Mi smo vam zaj ešče ednok poslali 13 kalendarov. Za Martinišče odračunal v vašem imeni 30 Din. Štefan Jerebic. Sokavec. Dali mo v Nedelico glas za volo naročnine. Pücko so nam že lani javili, ka oni plačajo. Pomotoma smo Vas terjali. Štefan Tkalec. Chicago. Naznanjam vam, da dva dolara, nej smo dobili niti po pošti. niti od vaših z Gomilic. Elizabeta Gomboc. M. Sobota št. 318. Za volo sirote se morete obrnoti na invalidsko udruženje v M. Soboti i na Ministrstvo za socialno politike. Zglasite se tüdi pri občini M. Soboti, štera na skrbi ma svoje sirote.
MALI OGLASI
Sreča. Odajo se posestva v Apačkoj dolini, mala i velka po fal ceni. Pozvedi se pri Štefan Toplak-i v Drobtinci, p. Apače.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago I11:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol , kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za Iepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja diüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804 So Racine Avenue, Chicago I11. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Mihael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Riltop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
 Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava,