UilOBEl Gorenjska^^ Banka BAN KO) FON Informacije iz prve roke STRAN 1 3 V Peku spet delajo Vodenje Peka naj bi prevzel Janez Bedina t«to XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 2 - CENA 130 SIT Kranj, torek, 7. januarja 1997 pas Borut Petrič spet v bazenu - Po dvanajstih letih plavalne abstinence, ko se je najboljšemu slovenskemu plavalcu vseh časov Kranjčanu Borutu Petriču voda dobesedno zagabila, je nekdanji šampion minuli petek, 3. januarja, spet skočil v bazen. Borut se je za plavanje odločil zato, ^er bo skušal dokazati, da kljub dolgi odstotnosti iz Sporta, lahko do 16. oktobra (takrat naj bi bila v Kranju ekshibicijska tekma) dosele čas našega najboljšega Plavalca v Atlanti na 1500 metrov. Seveda je Borutova Irtev za ta podvig precejšnja, saj je moral obilno shujšati (35 kilogramov, v načrtu pa ima še 15 kilogramov), vendar pa ga pri podvigu podpirajo njegova dekleta: lena J^ja in obe hčeri. Borut, ki je 28. decembra dopolnil 35 P' °o največ treniral v kranjskem olimpijskem bazenu, yer ga bosta občasno spremljala tudi brat Darjan in hči "rta, ki je tudi sama plavalka. x • • Foto: G. Šinik zgodovinski podvig mladega Moravčana Peterka zmagal na novoletni turneji . Kranj, 6. januarja - Po sedmem mestu v Obersdor-fu, prvem mestu v Garmisch-Parten-kirchnu, drugem mestu v Inn-sbrucku ter tretjem mestu v Bischof-shofnu je Primož Peterka osvojil skupno zmago na letošnji Intersport novoletni skakalni turneji. Se ne 18-letni ?lan kranjskega Triglava je prvi slovenski skakalec, ki mu je uspela skupna zmaga na tej turneji. S tem se je Primož Peterka zapisal v zgodovino slovenskega in svetovnega športa. • V. S. Cestarji, ekipe Elektra in Telekoma neprekinjeno na delu Z ene strani sveti traktor, z druge katrca Na Gorenjskem je še vedno brez elektrike nekaj sto gospodinjstev, brez telefona pa najmanj tristo naročnikov. Na Homovcovi kmetiji v Stari Oselici si delajo luč kar s traktorjem. Še najmanj okvar so imeli cestarji, ki pa so bili tudi ves čas na terenu. Kranj, 7. januarja - Zima, ki se je šele začela, jo je že na samem začetku pošteno zasolila. Žled je po novem ietu že drugič lomil drevje, trgal električne daljnovode in telefonske zveze. Še najmanj težav zaradi okvar, razen precej pogostil str oje lomov na mehanizaciji, so imeli cestarji, čeprav so bili zaradi sneženja in ledu tudi ves čas na terenu. Žled je na območju Zavoda za gozdove Kranj in Bled po prvih ocenah poškodoval 45.000 kubičnih metrov lesne mase in sicer na območju enote Bled 5 do 10.000 kubičnih metrov predvsem na območju Bohinja v Žagarjevem grabnu, ki so ga že očistili. Veliko večja pa je škoda na škofjeloškem območju v kranjski enoti Zavoda za gozdove, kjer sicer še ni ocenjena, bo pa večja kot lani, ko je bilo zaradi snega podrtega za 35.000 kubičnih metrov drevja. Žled in polomljeno drevje sta trgala tudi električne daljnovode in telefonske kable. Brez elektrike je bilo dodatno do novih prekinitev. Ob Kranj ter številni kooperanti po 15.000 gospodinjstev, izpadlo pa je zaključku redakcije je bila denimo na krajevnih skupnostih na Gorenjskem skoraj 300 transformatorskih postaj, novo prekinjena energetska smer iz pa so še vedno plužili ceste in odvažali Včeraj pa je bilo na Gorenjskem brez Bohinja proti Pokljuki. Na delu je bilo sneg. elektrike še vedno okrog 1500 gospo- včeraj še vedno okrog 100 delavcev Več o škodi, izpadih elektrike, dinjstev in najmanj 300 naročnikov Elektra, 30 delavcev kranjske po- prekinjenih telefonskih zvezah in brez telefona. Njihovo število se sicer slovne enote Telekoma Slovenije, več cestah na Gorenjskem pa na 1L, 12. počasi zmanjšuje, občasno pa pride še kot 110 delavcev Cestnega podjetja in 26. strani, • A. Žalar Pokal Vitranc je več kot le zbir svetovne smučarske elite Kranjska Gora preko Eurosporta do 50 milijonov gledalcev Povprečen gledalec zna povedati le, da je v nedeljskem veleslalomu zmagal Švicar Michael von Gruenigen, ne ve pa, da je že priprava take prireditve zmaga za organizatorja. Kranjska Gora, 6. januarja -Na nedeljski veleslalomski tekmi za Pokal Vitranc je zmagal Švicar Michael von Gruenigen, Jure Koširje bil deveti, Mitja Kune dvaindvajseti in Rene Mlekuž petindvajseti. Kljub sneženju je priredi- teljem uspelo izpeljati 36. Pokal Vitranc, s tem pa so se rešili pravega finančnega poloma, saj dvodnevno tele-movanje v Kranjski Gori prireditelje stane milijon mark. Kranjskogorcem je uspel še en veliki met; prvič v zgodovini svetovnega pokala je žrebanje štartnih številk prenašala televizijska mreža Eurosport, kar pomeni, da je za Kranjsko Goro slišalo okoli 50 milijonov Evropejcev. O športnem dogajanju vam poročamo v Stotinki na 21. strani, o ozadju te tradicionalne prireditve pa si preberite na 3. strani. • S. Š. RADIO Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure d.o.o. Cankarjeva 8,4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah K5 -100 PCI že od 120.607,00 SIT Pentium 100 MHz od 135.475,00 S Možnost nakupa na 6 čekov ali na kredit! 40,rOX:223-792 ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J id./fAx:064/881 -910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^VIDEOSTRANEH M MED PROGRAMOM ^CUNALA/Z/f/ PROGRAMI DipHd Loflic KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 Dtgftol tppc »/KABEISKA TV LiMJj /vIaJLj KAMNIK - DOMŽALE 1 Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! 1H\GOSTIŠČE TAVEHNA (r-\ BakouS /crj.ivk.i 12, Kranj -> v-> K.rr* v —i OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA X)SLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0611491-068 del, čas od 12h do Olh *f Sum kupoNOM jviah v ^ MESECU JAlNUAR + fl l)RUAR S 10% popusiA PO SLOVENIJI UREJA: Jože KoSnjek Na novega leta dan se je nuklearka ustavila Okvara ob neprimernem času JEK Krško naj bi bila popravljena v sredo. Za leto 2000 so že naročili nove uparjalnike. Ob 8. uri in 33 minut se je 1. januarja samodejno ustavila krška jedrska elektrarna, ki zagotavlja kar četrtino vse potrebne električne energije. Ponoven zagon in vključitev v omrežje načrtovan v četrtek ni uspel, saj se je pokazalo, da je prišlo do večje okvare na ventilu glavnega parovoda. Najprej je seveda potrebno poudariti trditev vseh odgovornih v jedrski elektrarni, pa tudi pri državni komisiji za jedrsko varnost, da okvara v nobenem pogledu ni povzročila nikakršnih nevarnosti za okolje in zaposlene v tem jedrskem objektu, samodejno ustavitev pa je sprožila okvara na krmilnem krogu izolacijskega ventila glavnega parovoda. Prvotno so ocenili, da gre za manjšo napako, vendar je bil četrtkov poskus, da bi jo ponovno vključili v omrežje, neuspešen. Namesto "vroče" zaustavitve, se je namreč pokazalo, da bo potrebno naprave ohladiti, saj se je pokazalo, da ne gre za okvaro na krmiljenju ventila, pač pa za mehansko okvaro samega ventila. Ker velja pravilo, da je pri odpravljanju napak -ventil bodo morali po ohladitvi razdreti, popraviti in nato ponovno sestaviti, vedno prisoten serviser iz tovarne, kjer je bil ventil izdelan, so morali počakati na strokovnjaka iz Amerike, posebno še, ker je ta ventil ena večjih in zapletenejših naprav v krški nuklearki. Ta serviser je prispel v nedeljo in že ugotovil, da je okvara verjetno posledica utrujenosti materiala, ker pa je tak primer sorazmerno redek, je potrebno opraviti vrsto natančnih meritev. Ventil naj bi sestavili danes in elektrarno jutri pognali ter vključili na elektroenergetsko omrežje. Ob tej okvari pa je mogoče ugotoviti, da je prišla v kar precej neugodnem času, saj je precejšen mraz dvignil že tako pozimi povečano porabo. K sreči so bili prav sedaj prazniki, Ko podjetja v večini stojijo, po drugi strani pa je žled v teh dneh hudo načel normalno oskrbo z električno energijo v Sloveniji. Manj ko, ki je nastal zaradi izpada jedrske elektrarne je elektrogospodarstvo seveda pokrivalo z uvozom energije iz sosednjih držav, velika težava pa je bila v tem, da sta pod težo ledu na Primorskem padla kar dva daljnovoda, zato je bila oskrba Ljubljane in centralne Slovenije resno ogrožena. Ob tokratni samodejni ustavitvi jedrske elektrarne Krško pa je mogoče reči tudi to, da so kar pogosti tovrstni dogodki (glede na statistiko v Nemčiji ali na Japonskem) zaskrbljujoča posledica preskromnih vlaganj v vzdrževanje te elektrarne. K sreči se je vse doslej končalo brez posledic za okolje. V Krške so povedali, da so ob koncu minulega leta podpisali prvo od štirih pogodb o posodobitvi in dvigu moči nuklearke, po kateri naj bi leta 2000 ob remontu vgradili nova močnejša uparjalnika. Odločili so se za evropskega proizvajalca Siemens -Framatone, uprajalnika pa bosta veljala okoli 30 milijonov dolarjev, pri čemer naj bi sedemdeset odstotkov denarja zagotovila elektrarna sama. Stare uparjalnike naj bi shranili na območju same krške elektrarne. • Š. Ž. p^. —_____ _ _ časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT SoJJSn GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Največjo slovensko športno prireditev je pripravljalo 400 ljudi Pokal Vitranc stane milijon nemških mark Župan Jože Kotnik: "Uspelo nam je, da je bila te dni Kranjska Gora predstavljena 50 milijonom TV gledalcev po vsem svetu, samo tekmo pa je spremljalo 11 milijonov gledalcev. Take reklame na vrhuncu z,rnske sezone ne bi mogli Pjacati niti z milijonom nemš-k|h mark!" Nagradni sklad za Nboljše: dvakrat po 60 tisoč »vfcarskjh frankov, za vsakega tekmovalca pa poleg stroškov parija in hrane še 500 Sv,carskih frankov dnevnic. Po udeležbi in pomemb- ci iz smučarskih klubov Bled, fcti je Pokal Vitranc največ- Jesenice, Blejska Dobrava, je tradicionalno "duša" te prireditve: vse ve, vse "sko-mandira" in je pred tekmo tako rekoč noč in dan na nogah. Takole: oddrsalcev ali "štamfarjev" je bilo na pod-korenških strminah vsak dan okoli 50, tu so bili prostovolj- la. s"lovenska športna Prireditev in tudi po ocenah sodita moški slalomski in jeleslalomski tekmi v Kranjski Gori med deset najbolje 0rganiziranih tekem v svetovom pokalu. Zanimanje za Pokal Vitranc, ki je letos P°tekal ob 30-letnici svetov-ne.ga pokala, je bilo izjemno, ?aJ je tekmi spremljalo rekordnih 25 televizijskih ekip ln Številni tuji in domači novinarji. Prvič v zgodovini svetovnega pokala se je tudi godilo, da je posnetek žre-banja startnih številk na večer Pred tekmo neposredno prekašal Eurosport, kar pomeni, da je posnetek iz kranjskogorskega HIT Casinoia videlo l50 milijonov gledalcev. T° je nedvomno največji "?Peh kranjskogorskih organizatorjev, ki že štiri leta Domžale, Mojstrana, Rateče in člani ZUTS - Demo vrste. Prištejmo še 51 redarjev, 40 kontrol, 70 klubskih delavcev. V Podkorenu je bilo v ciljni Slovenija v središču pozornosti Milan Kučan, predsednik drŽave: "Z veseljem sem sprejel novico, da se je Alpskemu smučarskemu klubu in z njim občini Kranjska Gora v hudi mednarodni konkurenci največjih evropskih smučarskih centrov uspeh uvrstiti med tri klasične organizatorje tekmovanj svetovnega pokala v smučanju za moške. V času tekmovanja bo Slovenija v središču svetovne smučarske in športne javnosti. To bo prispevalo tudi k boljšemu poznavanju Slovenije v svetu in uveljavljanju Kranjske Gore - lepot njenega naravnega okolja, kulturnega bogastva in gostoljubnosti njenih prebivalcev - kot pomembnega smučarskega središča." zapored v igralnici pripravljajo nadvse zanimivo in predvsem izvirno žrebanje startnih številk. Žrebanje, ki ga sicer organizira sama igralnica, je letos vodil sin očeta svetovnega pokala Serge . Lang, bil pa je pravi spekta- prodaio vstopnic. Podkoren: kel. Nekdanjemu priznanemu čani, lastniki zemljišč v ciljni novinarju Serge Langu, ki se areni so prirediteljem dobro- Je vedno zavzemal za to, da bi voljno odstopili zemljišča za sanjska Gora dobila organi- čas prireditve. Nenehno so Navdušeni gledalci na podkorenški tribuni Foto: G. Šinik areni še 15 Podkorenčanov, Za prevoz velikega ekrana gasilci iz vasi so skrbeli za preko meje so organizatorji morali dobiti posebna dovoljenja. Merilce, Timing Mojstrano je najela švicarska firma zacijo tekem, je občina ^ra.njska Gora podelila tudi T u pec Dl°škega smučarja. kat at nas Je zamma'0' Ko zmore razmeroma J^jnna Kranjska Gora pri- delali vsi žičničarji in komunala, ki ji je na pomoč priskočil še Autocommerce z vozili. V Kranjski Gori je bilo v tehnični pisarni 10 ljudi, Svvatcn - Swiss Timing, ki je ekskluzivni zastopnik FIS za obdelavo podatkov na vseh tekmah svetovnega pokala. Čas tekmovalcev se v Kranjski Gori ali po drugih smučiščih samo meri, nato pa se podatki direktno pošljejo v Švico, kjer jih švicarska firma obdela. „ v Pottno prireditev v Slovem- posla 15 oe»j ■ ljenosti ".Lažje je tistim orgamza- IV^J^^apoivodst->«)em, za katerim stoj. vehko ^""^„lona Laha in Kje dobti 2ra»mcK3 g^tSMK dodatnih sob? el0 L ^gsrš k&^-S jE^psastf «*rtJ?«£S?SSto«l2 saosebjaPrimentvahjeblo ^ K.va« k.,e ^eiuitati se obdelujejo v Švici . O organizacijskem podvigu ln letšnjem kranjskogorskem ordu zgovorno govorijo . P° ocenah organizatorjev Je nekaj dni pred tekmo in 5JJ-J- njo dnevno delalo okoli do 400 ljudi! Le nekaj Podatkov, ki nam jih je poveva Vlasta Kotnik iz Alpske-&.a smučarskega kluba *ranjska Gora, ki je glavni organizator prireditve. Vlasta Zanimivo je, da mednarod na smučarska organizacija FIS pošlje vsakemu organizatorju tekem svetovnega pokala načrt, kako morajo biti postavljeni objekti v ciljni areni. Tu nič ne gre po svoje, pravila FIS so stroga: tribuno morajo postaviti natančno tja, kot je narisano v načrtu, veliki ekran tudi. Letos so kranjskogorci poskrbeli za novo tribuno, ki jo je postavil EXPO - biro. Mimo Zakaj najtežjih? Zato, ker prireditev poteka v ponovo-letnem času, ko je v kraju še vedno največ gostov in je dodatnih 600 postelj izjemno težko dobiti. Za povrh vsega gostje, ki prihajalo na tekme svetovnega pokala, novinarji, sponzorji in drugi večinoma zahtevajo kvalitetne enoposteljne sobe. "Seveda smo že prej zakupili 300 sob, a res je bilo grede: veliki semafor ali big težko, kajti hoteli so povsem screen, ki so ga postavili v zasedeni z novoletnimi gosti. ciljno areno, je težak 46 ton in je last Cafe de Columbia. Tornba vedno v Kaji t/ciTo Tomba v Kranjski . zvezda svetovnega pokala sko Goro, vedno prebiva s svojo eJ"P° v apartmajih Čaja, kjer je stalni gost. Zanj se «jame ves apartma in Tomba kot nadvse oblegani ki je v slovenskem jeziku skorajda ni, ter sodelovanje s sorodnim celovškim društvom, ki nam je že doslej zelo Pomagalo z možnostjo predavanj, hos-PUacijami in podobnim," je povedala Breda Bedina. sZakaj tolikšno navdušenje nad to pedagogiko? Pedagogika Marije Montessori zelo ceni otrokovo osebnost. Ta italijanska zaravnica in pedagoginja je odkrila, da so v otroku notranje sile, ki ga spodbujajo k učenju, k odkrivanju novega, k delu. Otrok ob tem čuti neizmerno veselje, ki pa naglo ugasne, če mu ne Prisluhnemo in ne ponudimo takega okolja, ob katerem se bo lahko sproščen in z veseljem razvijal. To okolje naj 00 pripravljeno po meri otrok, ponuditi mu je treba material glede na njegovo razvojno stopnjo. Vzgojitelj ali učitelj pa Učenci s šole Helene Puhar prt pouku "z vsemi čutili". Šota Helene Puhar je za začetek le opremljena s pripomočki za pouk z vsemi čutili. Prt nakupu so jim velikodušno pomagah sponzorju Gorenjska banka, JskraTel, IskraEmeco, Sava, ki se Jim ob tej prilolnostl najlepše zahvaljujejo za pomoč in razumevanje, hkrati pa želijo veliko uspehov v novem letu. Se posebno zahvalo pa Šola naslavlja gospodu Metodu Rotarju, ki Jim je pomagal odpreti varta in srca večine sponzorjev. otroka opazuje, ga s pomočjo pripomočkov spodbuja, odkriva njegove interese in mu ponudi zanimive vsebine. Cilj te vzgoje je samozavestna osebnost s spoštljivim odnosom do okolja in soljudi, izjemna skrb je posvečena tudi moralni vzgoji. Razvojni pripomočki, ki jih je razvila Marija Montessori, so pretežno leseni, lepih barv, med seboj se dopolnjujejo in nadgrajujejo. Izdelujejo jih na Nizozemskem in v Italiji. Razvijajo pa vsa čutila, pripomočki iz vsakdanjega življenja razvijajo motori-ko, navajajo na red, samostojnost, estetiko. Pripomočki za matematiko pomagajo odkrivati matematične zakonitosti. Slovnična pravila spet otroci spoznavajo na ustvarjalen način. Otroci se prek teh pripomočkov uče z vsemi čutili, sami pridejo do določenih spoznanj in to jim ostane bolj kot učenje s ponavljanjem. V avstrijskih šolah, kjer smo si ogledali, kako poteka pouk po načelih Marije Montessori, imajo s tem zelo dobre izkušnje. Otroci s pripomočki delajo individualno, prosto izbirajo, s čim se bodo ukvarjali, s pripomočki pa ne le, da se nečesa novega naučijo, temveč z njimi tudi testirajo svoje znanje. Vrata učilnic so pri tovrstnem delu odprta, delo poteka ob mirni glasbi... Elemente te pedagogike že eksperimentalno uvajamo tudi v naši šoli, saj ugotavljamo, da je učenje z vsemi čutili zlasti učinkovito v predšolski dobi, pri šolarjih na razredni stopnji, pa tudi pri otrocih s posebnimi potrebami." D.Z.Žlebir Konkurenti se bodo morali sporazumeti o izgradnji vodovoda Do vode na Soriški planini le s skupnimi močmi Pašna skupnost Sonca, žičničarji in upravljalec Litostrojske koče se bodo morali dogovoriti. Precejšnje pomanjkanje pitne vode na Soriški planini povzroča spore med tremi uporabniki in zahteva sedaj dovažanje vode s cisternami. Ker se očitno celovit zazidalni načrt smučarsko turističnega centra ne bo uresničil, vsak išče svoje rešitve, vendar zdravstveni inšpektorat zahteva celovito reševanje, občina pa, da pri tem vsi sodelujejo. Opozorilo na neurejeno stanje in probleme pri oskrbi, s pitno vodo je tokrat Prišlo iz Zdravstvenega inspektorata Ministrstva za zdravstvo, kjer ugotavljajo, da imajo trije uporabniki: Pašna skupnost Sorica, Sport in rekreacija iz Škofje Loke (žičničarji) in Sofi iz Ljubljane (upravljalec Litostrojske koče) precejšnje težave s pitno vodo, saj zajetje studenca, ki ima povprečni pretok manj kot 4 litre na uro seveda ne more zagotavljati pokrivanja vseh potreb. Na Soriški planini je bil sicer izgrajen vodovod, ki naj bi iz zgornjega zajetja zagotavljal količine vode potrebne za oskrbo živine na paši, medtem ko naj bi se le iz viškov vode iz tega zajetja in iz drugega - spodnjega zajetja oskrbovali ob- jekti žičničarjev, Litostrojska koča in nekateri posamezniki, ki tod nudijo gostinske storitve. Rekonstrukcija vodovoda leta 1964 je bila delno izvedena v nasprotju s takimi dogovori in je še danes predmet sporov. Že lani smo poročali o tem, da se na Sonški planini več kot očitno ne bo uresničeval v letu 1983 izdelan zazidalni načrt športno rekreacijskega centra, ki bi seveda pomenil celovito reševanje vseh infrastrukturnih problemov, med njimi tudi oskrbe s pitno vodo in nič manj pomembnega problema odpadnih voda. Vsak od treh uporabnikov tega prostora ima svoje, z drugimi povsem neusklajene načrte, in vsak od njih išče za odprte probleme s pitno vodo svoje rešitve. Tako je potrebno v času, ko je Litostrojska koča s svojo depandanso zasedena, dova-žati vodo s cisternami, hkrati pa je potrebno skrajno varčevanje, medtem ko je podjetje Šport in rekreacija lani naročilo hidrološko študijo po kateri naj bi oskrbo s pitno vodo zagotavljali iz podtalnice. Ob znanih načrtih, da naj bi Litostrojsko kočo obnavl- jali in razširili, hkrati pa namerava Šport in rekreacija zgraditi večji gostinski objekt, se postavlja vprašanje, kako bo z vodno oskrbo v teh primerih. Zdravstveni inšpektorat nalaga vsem uporabnikom izvedbo čimprejšnjega vrtanja vrtnin na območju verjetne podtalnice, izvedbo črpalnih preizkusov in vzorčenja (preiskave kvalitete vode), hkrati pa zahteva, da se na teh osnovah pripravi načrt celovitega reševanja in zadovoljevanja potreb po pitni vodi vseh v tem prostoru. S tem predlogom se je v celoti strinjal tudi Občinski svet občine Železniki in na zadnji seji v tem letu naložil vsem, ki imajo svojo dejavnost na Soriški planini, da pri tem finančno sodelujejo. Odgovora na ta sklep seveda še ni, očitno pa je, da se bodo o tem težko sporazumeli. Ko smo povprašali na Šport in rekreacijo, je bil direktor zelo slabe volje in ni želel dati kakršnihkoli Š. Žargi V soboto v Podkorenu Ekipa Gorenjskega glasa se bo ta konec tedna mudila v Podkorenu, v občini Kranjska Gora. Novinarji bodo v soboto obiskali nekaj domačinov ,in si prizadevali predstaviti vsakdanji življenjski utrip Podkorena, komercialisti pa bodo v soboto, 11. januarja, od 10 do 11. ure dosegljivi v prostorih hotela Vitranc v Podkorenu. Tam boste lahko oddali brezplačni mali oglas ali se naročili na naS časopis. Vsak, ki bo prišel z naslovljenim izvodom našega časopisa, bo dobil Glasovo majico, vsi obiskovalci pa bodo prejeli Glasove čepice in prišli v poštev za žrebanje. Vidimo se torej v soboto v Podkorenu. Društvo sladkornih bolnikov iz Kranja Diabetiki naj poznajo svojo bolezen Vsako leto na novo odkrijejo pet tisoč novih primerov sladkorne bolezni. Zdrav način življenja je najboljši način, kako na čim poznejši čas odložiti neprijetne posledice te neozdravljive bolezni Kranj, 3. januarja - Sladkorna bolezen je nedvomno velik zdravstveni problem sodobnega časa: vec kot sto milijonov ljudi na svetu boleha za diabetesom, v Evropi več kot 50 milijonov, rudi Slovenija ima kakih 75 tisoč sladkornih bolnikov. Neljubih posledic te bolezni pa ne blažijo le zdravila (pred 75 leti je bil odkrit inzulin), temveč zlasti zdrav način življenja, h kateremu med drugimi vzgajajo tudi društva diabetikov. Eno zelo aktivnih deluje tudi v Kranju, zajema pa člane iz občin Kranj, Cerklje, Naklo, Preddvor, Šenčur in Tržič. Poverjeniki društva so ob letu obiskali svoje Člane in jim izročili časopis, koledar za leto 1997 ter zloženko o sladkorni bolezni. Predsednik društva Miha Logar pa nam je Že pred iztekom minulega leta podrobno približal delo v tern letu in načrte, ki jih ima v novem. Sicer pa so o tem govorih tudi na ustanovnih občnih zborih, ki so bili v posameznih krajih. V minulem letu so društveni poverjeniki obiskali več kot 1700 sladkornih bolnikov, nekaj manj kot tisoč jih je včlanjenih v društvo. Slednje skrbi zlasti za izobraževanje (predavanja, srečanja, možnost dostopa do publikacij o sladkorni bolezni v edikadjski ambulanti), občasno merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka, pa tudi za telesno m duševno sprostitev ljudi, ki trpijo za sladkorno boleznijo. Tudi v prihodnjem letu bo glavni poudarek na zdravstveni vzgoji sladkornih bolnikov. V prostorih zdravstve- nega doma v Kranju so dobili prostor za tako imenovano edukacijsko ambulanto, kjer bodo bolniki lahko dobili informacije o tem, kako disciplinirano živeti, da se jim zdravstveno stanje ne poslabša. Nakup različnih pripomočkov za samokontrolo pa bo omogočil denimo nadzor nad sladkorjem v krvi, nabavili bodo tudi aparat za odkrivanje okvar na perifernem ožilju in še kaj. Temeljno zdravljenje sladkorne bolezni je dieta, pravi Miha Logar, zato je vedenje o pravilni prehrani zelo pomembno. V društvu pa spremlja tudi založenost naših trgovin z dietnimi izdelki in razmišljajo o tem, kako bi lahko ugodneje nabavljali prehrambene proizvode za diabetike. Za bolnike s sladkorno boleznijo, ki je tudi bolezen negibanja, je sila pomembna rekreacija, zato bodo v prihodnje poskrbeli tudi za to, veliko pa zaleže tudi siceršnja telesna in du ševna sprostitev. Temu za dostijo z izleti, ki se jih diabetiki radi udeležujejo, zato nameravajo pri tem vztrajati tudi v tem letu. Toliko na kratko o načrtih, sicer pa bomo lahko o dejavnosti tovrstnih društev to leto prebrali še kaj več, saj {ta zaznamuje kar nekaj ob-etnic. Omenili smo 75 Tet odkritja inzulina, ki je eden najpomembnejših dogodkov v boju proti sladkorni bolezni. Pred 40 leti je bilo ustanovljeno prvo društvo diabetikov v Sloveniji. Sedaj jih je Že Štirideset, med njimi tudi kranjsko, ki letos praznuje 20-letnico. Turistično društvo Železniki podelilo priznanja za urejenost hiš in vrtov V blokih se za urejenost ne zmenijo Le en starejši stanovanjski blok se je uspel sploh uvrstiti v konkurenco za ocenjevanje urejenosti hiš in vrtov. Delovno leto so v Turističnem društvu Železniki zaključili s slavnostno podelitvijo priznanj za lepo urejene hiše in vrtove. Razmišljajo tudi o tem, da bi posebej ocenjevali predbožično in prednovolet-no okrasitev, prihodnje leto pa naj bi za najbolj kričeče primere neurejenosti, ki kazijo podobo kraja, uvedli tudi "bodeče neže". Ker pomeni delovanje Turističnega društva Železniki nadaljevanje tradicije predvojnega olepševalnega društva, so tudi v letu 1996 ostali zvesti skrbi za čimlepši izgled kraja z vsakoletno akcijo ocenjevanja najlepše urejenih hiš in vrtov v okviru akcije "Slovenija - moja dežela, lepa, urejena in čista". Sredi decembra so slavnostno podelili tudi številna priznanja v okviru te akcije, in tako na delovni način sklenili za društvo nedvomno uspešno leto. Ocenjevani izgleda hiš in urejenosti okolice je bilo v letu, ki se izteka, več: komisija je začela z delom v juniju, zaključila pa v oktobru, delali so po sistemu izbora in nato izločanja. Včasih se pokaže, da so primerjave celo težke, zato za prihodnje leto predlagajo, da bi uvedli več kategorij - od starih hiš, kmetij, do sodobnejših vrstnih hiš in blokov. Pri slednjih, ki so jih letos ogledovali prvič, ugotavljajo, da posebnega odziva na vabilo k lepši urejenosti ni bilo, saj je le en od starejših blokov zbral po dogovorjenih merilih zadovoljivo število točk. Kar težko razumejo, da stanovalci v prelepi zeleni Selški dolini ne začutijo potrebe, da bi na balkone in okna sodile rože, da bi z malo truda lahko omilili položaj tujka v tem okolju. K sodelovanju so povabili tudi okoliške vasi in letos so se na akcijo odzvali iz Prtovča in Podlonka. Skupaj so podelili 26 enakovrednih priznanj. Za prihodnje leto želijo akcijo ocenjevanja urejenosti še razširiti, saj naj bi ocenjevali tudi urejenost javnih lokalov in ustanov. Ker je v Železnikih kar nekaj primerov brezbrižno zapuščenih hiš, ki propadajo, in na tak način krnijo izgled naselja, pa naj bi uvedli podeljevanje tudi "bodečih než", kot opozorila na to, da okolica zahteva drugačno ravnanje. Na prireditvi je sodeloval tudi župan Železnikov Alojz Čufar, program pa je popestrila pevska skupina "Katice", ki jo sestavljajo nekdanje članice Akademske folklorne skupine France Marolt. • Š. Ž. Dr. Marko Ferjan Napredovanje je povezano z delom, naporom, težavami Skrivnosti vodenja šole k znanju, uspehu in ugledu. To je naslov knjige, ki jo je napisal 32-letni Marko Ferjan, doma iz Gonj, profesor ni Srednji elektro in strojni šoli v Kranju. Kranj, 6. januarja . Marko Ferjan, ki na omenjeni šoli poučuje strokovne predmete s področja elektrotehnike, je nedavno tega uspešno zagovarjal doktorat o menedžmentu v izobraževanju, vzporedno pa je nastajala tudi knjiga. Z avtorjem smo nedavno tega izmenjali nekaj misli o temi, s katero je doktoriral, in o knjigi, ki jo toplo priporoča v branje vsem šolnikom, zlasti ravnateljem in tudi tistim, ki načrtujejo kadre v šolah. Izšla je pri radovljiški založbi Didakta, januarja jo bo že moč kupiti v knjigarnah. Zakaj ste se lotili knjige s takšno tematiko? "Mnogi učitelji in avtorji kritizirajo vodstva in vodenje v šolah, sam pa sem prepričan, da je stvari mogoče delati bolje. Izhajam iz tega, da se dobri učitelji lahko sami vodijo in da trda oblika vodenja pri njih ne bi uspela. Jasno je, da je stvari v šoli mogoče delati bolje, vendar ni neka avtoriteta tista, ki jih lahko izboljša, temveč je treba ponuditi metode za ta namen... Knjiga najprej opisuje funkcije v procesu vodenja, motivacijo za izobraževanje, odločanje v izobraževan-ju, zagotavljanje kakovosti, oblikovanje marketinškega spleta Šole, izvajanje kadrovske funkcije v šolah. Opisane so tudi izkušnje. V raziskavo je namreč vključen reprezentativni vzorec ravnateljev 30 slovenskih srednjih šol različnih strokovnih usmeritev. Zajeta je bila tudi šola, na kateri poučujem." Kakšna naj bi bila po vašem uspešna šola? "Knjiga kot kriterij uspešnosti postavlja dokončanje šolanja. Uspešnost učencev pa lahko opazujemo z "5 prijateljem sva izračunala, koliko pribliino stane magistrski in doktorski študij. Ugotovila sva, da sem v petih letih izdal pribliino toliko denarja za izobraževanje, kot stane en BMrV. Ali pa eno stanovanje,*' dr. Marko Ferjan navrle anekdoto. Koncert Pihalnega orkestra Lesce Pihalni orkester Lesce je na letošnjem Božično-novoletnem koncertu kar dvakrat razveselil svoje zveste poslušalce. Najprej so se leščanski godbeniki pod taktirko dirigenta Dušana Mlakarja predstavili v petek, 20. decembra, v polni Linhartovi dvorani v Radovljici, dan kasneje pa še v Osnovni šoli A.T Linhart v Lescah. Kot gostje so na obeh koncertih nastopili tudi učenci Osnovne šole A. T. Linhart Lesce, ki so pod vodstvom mentorice Januše Mlakar izvedli "Božični klepet". Nadvse slovesno je bilo na koncertu v Radovljici, ko je Pihalni orkester Lesce razvil svoj prapor, na katerega so obesili številne častne trakove in več kot sto žičnikov. Nastop leščanskega Pihalnega orkestra je povezoval napovedovalec Franci Černe, celotno prireditev v Radovljici pa je posnela tudi lokalna televizija ATM iz Kranjske Gore in je posnetek uvrstila na spored med novoletnimi prazniki. • L. Kerštan vzgojnega in izobraževalnega vidika. Z vidika vzgoje imajo učenci veliko domačega dela, v šoli pa naj delajo z metodami aktivnega poučevanja, ko učenci niso zgolj poslušalci, temveč tudi aktivni iskalci znanja. Z izobraževalnega vidika pa je nujno, da ima šola neke cilje, prilagojene potrebam uporabnikov kadrov v šolskem okolju. Sam sem bil koordinator raziskovalne dejavnosti med gorenjskimi srednjimi šolami in sem pri tem dobil nekaj izkušenj. Obstajajo podjetja, ki ne vedo, kakšne kadre potrebujejo, pa tudi taka, ki to točno vedo. In taki so šolam tudi pripravljeni pomagati ter z njimi sodelovati." Komu ste torej namenili knjigo Skrivnosti vodenja šole k znanju, uspehu in ugledu? "Knjiga je namenjena učiteljem ravnateljem, tudi staršem in tistim, ki kadrujejo vodilne ljudi v šole. Obstoječe stanje je tako, da ni neke pozitivne kadrovske selekcije, tudi ni nekih sistematičnih priprav za ka- drovanje in ni nekega načrtovanja karier. Knjiga poskuša nakazati neki model načrtovanja karier." Šola je verjetno institucija, kjer nekdo zlahka obtiči in ne napreduje. Kakšno načrtovanje kariere predlagate v knjigi? "Res je. Vendar se da tudi v šoli napredovati. Ena od možnosti formalnega napredovanja je napredovanje v nazive. Do tega se pride z veliko drugega dela: pisanje člankov, sodelovanje pri pripravi učnih programov in podobno. Važno je, da so ljudje motivirani, da pri tem sodelujejo. Tu gre za osebnostni, strokovni razvoj in slednjič tudi malo boljši materialni status. Resda ena oblika napredovanja prinese le nekaj tisoč tolarjev, v procesu napredovanja pa tudi to nekaj nanese. Tudi v šoli kariera ni toliko zabetonirana, kot si ljudje predstavljajo. Moja lastna izkušnja kaže, da ni tako. Napredoval sem glede na strokovni status, pa tudi v materialnem pogledu, vendar se to lahko doseže le z delom, naporom, težavami. V življenju pa je pogosto tako, da tisti, ki najmanj znajo in zmorejo, hočejo ravno v materialnem smislu največ." Vam osebno ni zadoščalo, ko ste dosegli izobrazbo inženirja elektrotehnike? "Bil sem že vpisan na visokošolski študij, vendar sem se, ko sem se vrnil iz vojske, zaradi svojih muh raje zaposlil v takratni Iskri Telematiki. Študiral sem ob delu na Tehnični fakulteti v Mariboru, in sicer sem sodil v prvo generacijo, ki je delala v petih semestrih. Telematika je bila tik pred stečajem, treba je bilo zamenjati službo in dobil sem jo v takratni lskrini srednji šoli. Prisiljen sem bil opraviti tudi pedagoško-andragoško izobraževanje na filozofski fakulteti in opraviti strokovni Knjiga Skrivnosti vodenja v šolah, ki je izšla pri založbi Didakta, bo januarja v knjigarnah. Koje knjiga napisana, avtor v njej vidi le pomanjkljivosti, pravi Marko Ferjan. Njegova knjiga je v zadnjih letih tretja v Sloveniji s tega področja in je zagotovo vredna branja. Avtor sicer meni, da najboljše knjige s področja izobraževanja pišejo ljudje, ki delajo zunaj tega sistema. To pa zato, ker so spoznali, da izobraževanje ne dosega ciljev, zaradi katerih obstaja. Objektivneje lahko ocenjujejo izobraževanje tisti ljudje, ki so uporabniki kadrov in vedo,} kaj od njih pričakujejo. izpit. Ko sem imel to za seboj, sefli ugotovil, da moje znanje ne zadošča. Vpisal sem se na študij organizacija in na kranjski fakulteti pridobil ogromno znanja, čeprav so mi neka* teri to šolo odsvetovali, čel "Kranjska Sorbona". Ko sem diplo; miral, pa sem ob službi začel pisati razne članske in tedaj sem se zlahka odločil še za magisterij. Temu p« nekako logično sledi doktorat. Knji' ga je nastajala vzporedno." Kakšne ambicije imate za naprej* "Cilj izobraževanja je tudi, da s« človek osebnostno in strokovno razvija. Seveda imam ambicije in jil1 nameravam tudi udejaniti. Imatf svoje cilje, vem pa tudi, kje so mej« realnih možnosti in kdo te mc]e postavlja. Pričakujem, da bod t« meje v prihodnje postavljali ljudje-ki jim bo izključni kriterij napredovanje strokovnosti. Sam sem v uspešnost ustanove, kjer delat*! (oziroma bom delal), v prlhodnj* pripravljen vložiti ves svoj trud, znanje in energijo." • D.Z.Zlebir V Škof j i Loki je vse več vprašanj, kaj bo z vojašnico 10 let za odločanje o usodi nekdanje vojašnice? Za prihodnje leto se napoveduje ukinitev begunskega centra in pred Škofjeločani je zahtevna naloga, da se odločijo, v kakšen namen uporabiti objekte in edinstveni prostor tik ob mestu. Iskanje rešitev za to, da se prostor pod Kamnitnikom nameni za potrebe mesta, sega še v čase, ko je bila na tem mestu še delujoča vojašnica. Pet let po umiku jugoar-made je v centralnem objektu še vedno begunski center, v pomožnih stavbah in hangarjih pa se razvija, podobno, kot po vsej Sloveniji, več ali manj drobno podjetništvo. Ob namen veliko primernejše, poudarja konkretni predlogi in načrti za to, pa, da je najemne pogodbe pa je na kopališču pa je več ali manj mogoče tudi odpovedati. Predvsem je potrebno po županovem mnenju najprej razrešiti lastništvo zemljišč, kar z državo, po lastnih izkušnjah in izkušnjah nekaterih drugih, ni niti najmanj enostavno. Ne kaže tudi spregledati, da je za (zahodni) del zemljišč vložen jasno, da takih objektov pred visokimi vodami ne bi bilo mogoče primerno zavarovati. tako raznovrstni ponudbi v Škof j i Loki obstaja, le zadovoljevalo se jo je razpršeno drugje. Upajo, da so v celoti opravičili željo občine, da se ti prostorih preuredijo v kulturno in družabno ponudbo, zato tudi računajo s tem, da bodo lahko objekt odkupili in dejavnost tudi dolgoročnejše razvijali v to smer. Želijo dobiti tudi možnost ureditve zunan- no rekreacijskih potreb ne kaže spregledati, čeprav menim, da še drugega telovadišča, ali celo stadiona, ob tistem v Puštalu, Škofja Loka ne potrebuje. Pri tem je pa nujno potrebno upoštevati, da mora tu ostati miren del mesta, ki je odmaknjen od težjega prometa, i nekoliko višjim bivanjskim standardom. Verjetno bi bilo bolj sprejeml- Plesna dvorana Superstar Pred nekaj tedni je podjetje Tehno Berglez, d.o.o. v enem od . pomožnih objektov nekdanje vojaš- vsej neurejenosti in vedno večjem denacionalizacijski zahtevek, in ni niče odprlo plesno dvorano in klub, jih površin ožje in širše okolice, jivo, da se del tega prostora nameni (prometnem) obremenjevanju znano, čeprav se državna zemljišča ki je za mnoge Škofjeločane pre- tako v smislu otroškega igrišča, kot za stanovanjsko izgradnjo, kar pa načeloma naj ne bi vračala, kako bo senečenje. Kot nam je povedal tudi parka, prireditvenega prostora, ta postopek zaključen. Objekt same direktor Jure Berglez, pri tem niso sprehajalnih poti in trim steze, vojašnice je vsekakor v takem krenili na že mnogokje uhojena j. Araanrtmi nrnctnr stanju, da bi ga bilo potrebno pota diskokluba kot ene skrajnosti, ia. "JM™ . iyMv. . adaptirati in predvsem najti ustre- ali zgolj prireditvene dvorane, kot naj oblikujejo domačini druge možnosti. Š temeljito adapta- Peter Pokora, arhitekt, zaposlen cijo in precejšnjimi vlaganji so v EGP Škofja Loka, rojen Škofje koncertno, plesno, kino, okolja, so vedno glasnejša vprašan ja o tem, za kaj nameniti ta prostor, saj postaja vedno bolj utemeljeno upanje, da bo begunski center kmalu ukinjen. Kako razmišljajo o tem, smo povprašali župana, podjetnika in arhitekta, ki stanuje v bližini. Predvsem ne hitimo Škofjeloški župan Igor Draksler, ki je sicer že večkrat javno poudaril, da je že čas za ukinitev begunskega zen družbeni namen, in kar težko si predstavlja, da bi našli tako "težak" projekt, ki bi opravičeval rušitev vojašnice. Sam zeleni in skalnati Kamnitnik je del podobe Škofje Loke, zato bi moral ostati, kakršen je. Za korak v pravo smer ocenjuje vsekakor ureditev plesne dvorane in uredili seminarsko, razstavno, zabaviščno, prezentacijsko in morda še kakšno drugačno dvorano, v kateri želijo, da zaživi tako vodena skupna igra in zabava (igralnica) za najmanjše, pa ločan, sicer pa je bil 14 let zaposlen na občini pri urejanju prostora: "Prostor nekdanje vojašnice ima vrsto prednosti, pri čemer gre zahvala v bistvu položaju pred zadnjo vojno oz. osamosvojitvijo, seveda ne pomeni, da bi tu lahko gradili še dodatne stolpnice, kot je bilo to že nekoč načrtovano, pa k sreči neuresničeno. Škofja Loka ne potrebuje gradnje za trg, pač pa le možnost za svojo organsko rast. V nobenem primeru ne sme biti vodilo porabe tega prostora dobiček, sicer se utegne zgoditi, da bodo ostali oziri zanemarjeni, prostor pa trajno uničen. Predvsem pa se ne bi smela ponoviti stara zgodba o tem, da so centra, je sicer nad nekaterimi načrte, ki jih ima še podjetje Tehno vse do najrazličnejših kulturnih, da je namreč ostal skoraj nepozi- škofjeloški prostor oblikovali urba napovedmi, da se to utegne zgoditi aprila, nekoliko skeptičen. Meni namreč, da je naša država v teh pogledih premalo odločna, morala pa bi posnemati nekatere druge zahodnoevropske države, ki so začele v pogledu beguncev iz BiH ukrepati. Sicer se po njegovem mnenju z razpravami o tem, za kaj nameniti te objekte, nič ne mudi. Občina je preostale objekte dala v najem, vse le za določen čas, o tem kakšen pa naj bi bil dolgoročen namen, pa se bodo Škofjeločani po županovem mnenju odločali najmanj 10 let. Razvoja dokaj neurejenega centra malih podjetij je le začasna rešitev, saj je v'Škof j i Loki kar nekaj površin, ki bi bile v ta Berglez, saj na podjetniški osnovi ustvarja ponudbo, ki je Škofji Loki zelo dobrodošla. Prostor nekdanje vojašnice mora predvsem služiti organski rasti mesta, prostor pa je tako dragocen, da ga resnično kaže nameniti dejavnosti, ki bo Škofjeločanom nekaj pomenila. Pri tem kaže upoštevati sorazmerno gosto naseljenost ob Partizanski cesti, in nove dejavnosti tu živečih ne bi smele motiti. Tudi ideja o ureditvi letnega kopališča (z odprtimi bazeni) je lahko zelo dobrodošla, le račun za taka vlaganja bi bilo potrebno po njegovem mnenju najti. Kar se dostopnosti tiče, je zagotovo to primernejše mesto, kot na Trati, kjer so že bili izobraževalnih, rekreacijskih in za- dan, hkrati pa v neposredni bližini bavnih prireditev za zaključene mesta in na meji zaledja. Tako družbe odraslih. Lepo urejena dvor- bodoči oblikovalci tega prostora ne ana z odrom, moderno razsvetljavo, bodo imeli obremenitev iz pretek- vrhunskim ozvočenjem, opremo za losti in stroka ima proste roke, da najrazličnejše (od računalniške do uresniči svoje zamisli, kino) projekcije resnično nudi iz- Za določitev namembnosti upor redno široko namembnost oz. upor- abe stare vojašnice in širšega pros abnost in prav zdaj izbirajo profesionalce, ki bi te dejavnosti tudi vodili. Tu naj bi bile plesne vaje za različne starostne grupe, plesni večeri in nastopi plesnih skupin, razna zaključena praznovanja, razstave, manjši sejmi, interni kino, karaoke, aerobika, razne oblike seminarjev, prezentacij ter vaje glasbenih skupin in orkestrov. Prepričani so, da povpraševanje po tora bi morali po mojem mnenju napraviti Širšo analizo potreb mesta Škofje Loke, ki bi pokazala, ali objekt nameniti za kulturo, družabno življenje, ali morda za katero drugo širšo potrebno funkcijo. Znano je namreč, da imamo utesnjeno knjižnico, da nimamo primerne večje kulturne dvorane, da je Škofja Loka brez pravih družabnih prostorov in tako dalje. Tudi šport- nisti in arhitekti od drugod, saj je na prostoru vojašnice enkratna priložnost, da se brez obremenitev preteklosti to okolje potrebam in okolju primerno uredi. Prav tako ne bi smela biti namembnost prostora politično določena, torej urbanizem kot stroka v službi politike. V klubu arhitektov Škofje Loke - bilo nas je več kot trideset, smo ugotavljali, da nimamo vpliva na oblikovanje kraja in prostora, in to se ne bi smelo nadaljevati. Prepričan sem, da bi strokovnjak domačin, ki ima drugačen odnos do utripa in potreb kraja, bolje pristopil k nalogam, ki nas pri tem čakajo, kot tisti od drugod, ki išče le zaslužek." • Š. Žargi Poskusimo ___še mi _ Toliko smo kuhali in pekli za Praznike, da je prav, da si malo odpočijemo pa tudi povarčuje-rno. Januar bo kar se denarnice tiče bolj suh mesec in strašansko dolg. Zato smo tokrat izbrali bolj enolončnice, da °omo lahko porabili še kakšne ostanke od praznikov. Fižolova kmečka juha 1/2 kg fiiola, sol, lovorov list, Poper, 3 stroki česna, 4 llice dobre smetane, 1 llica moke. Fižol preberemo, operemo in namočimo čez noč. V isti vodi Pristavimo in skuhamo. Med kuho solimo in odišavimo z lovorovim listom. Fižolovko od-cedimo za juho. Po okusu popramo, pridenemo strt česen Jj v smetani razmešamo moko. Dobro prevremo. V juho lahko ^kuhamo žličnike po izbiri ali denemo na vsak krožnik 2 do 3 *hce fižola ter prelijemo z juho. Golaževa Pikantna juha " dag suhe slanine ali 5 dag masti, 2 čebuli, 2 do 3 lličke sladke paprike, 1/4 kg gove-fne, 1 1/2 llica moke, 1 kozarec rdečega vina, sol, po- per, po nolevo konico kumine in majarona, 1 strok česna, 1 llica paradižnikove mezge, pribliino 1 do 1/2 l vode, 2 krompirja, v sezoni pa še 2 zeleni papriki. Slanino precvremo, da spusti maščobo, dodamo sesekljano čebulo (ali jo damo na vročo mast). Rumeno prepražimo, potresemo s papriko in takoj prilijemo 2 do 3 žlice vode. Pridenemo drobno zrezano meso. Po potrebi prilijemo še malo vroče vode, pokrijemo in Kotftek za sladkorno bolne Krompir s cvetačo Za eno porcijo potrebujemo: 300 g cvetače (listov in Kpcenov), 240 g krompirja, ščepec soli, 16 g prekajene slanine, po lelji poper. . CvetaČne liste in kocene do mehkega kuhamo z olupljenim j? nare?anim krompirjem v slanem kropu. Kuhanemu Krompirju odlijemo vodo, gosto vsebino stlačimo (kot pire krompirj in zabelimo s preevrto maščobo. Ponudimo kot pnlogo k mesu. Porcija ima 379 kcal. Vanilijeva krema Za 4 oseoe potrebujemo; 2 jajci, 2 llički sladila Natreen, 2 dag škrobne moke, 2 del mleka, 2 llici višnjevega Iganja. Rumenjaka s sladi- •ofn Natreen stepemo nad soparo. Škrobno Joko zmešamo z 1 °cl hladnega mleka. postalo mleko zav- ":mo, nekoliko ohla- 8*0, dodamo trd °!Jakov sneg in viš- nJevo žganje. S tako Popravljeno kremo JjaPolnimo kozarce, ^Koriramo s čokola- do ali s sadjem. Ponudimo ohlajeno. 1 porcija vsebuje 136 kcal. h še nasvet V vsaki priložnosti se pri hrani ni mogoče ravnati po Pravilih, določenih za sladkornega bolnika, zato si jih Plavimo sami. urina je pač slaba točka vsakogar. Ugoden občutek, ki nam neslM .^0Dra nrana. Je zel° intenziven. Poleg tega je apetit v zanl u z naravnimi potrebami organizma, kar še bolj bol zadevo- Za zdravo prehranjevanje sladkornega oza" * PoseDeJ onega na inzulinu, je potrebno veliko ka H nosri hi samodiscipline. Zaupanje v pravilnost tega, r, delamo, je najboljše sredstvo, ki nam pomaga k stabilni P enrani. Pretirano željo po nečem, za kar sami vemo, da za as ni dobro, lahko brez težav odvrnemo samo, če smo zares j ®jP.n^ani, da tega ne smemo. Stvari moramo pač najprej ne P" seD'" Zdrav0 se bomo prehranjevali, če bomo Prenehoma upoštevali predpisana pravila o uravnoteženi vs wian'-' Neprenehoma pomeni, da pravila upoštevam pri akdanjem prehranjevanju. Prekršek pomeni začasno odsto-zahtJe °d siccr stalne8a DolJ ali manj doslednega izpolnjevanja ntev, ki jih postavljajo predpisana pravila prehrane. Ta ropanja ne naredijo trajne škode. Neso ^Ste> ^ so na ^"hnski terapiji, veljajo strožja pravila, se talf321^16^0 mec* ^ozo i11211^03 in ogljikovimi hidrati v hrani nerav 'n močno miU-x P" sladkorju v krvi. Ta poraste, če je ,.novesje zaradi preveč hrane, ali upade, če je preveč seča •Solc sladkor hitro povzroči žejo in obilo odvajanje kmai Premzek pa hipoglikemijo. Diabetik na inzulinu sam Veti u8°toyi. kaj mu škodi, ker to občuti na svoji koži. Drila- S^ *"tro nauči umetnosti stalnega medsebojnega Se n u^a v trikotniku inzulin - hrana - telesna aktivnost, krvi ?Se* i° t0 velJa za diahetika, ki si sam določa sladkor ^_m zeu. da je le-ta v optimalnem območju. dušimo. Ko je meso že precej mehko in se sok posuši, pomo-kamo, popražimo, nato pa prilijemo vino. Solimo, popramo, začinimo s kumino, majaro-nom, paradižnikovo mezgo in strtim Česnom. Zalijemo z vročo vodo. Pol ure pred koncem kuhanja zakuhamo na kocke narezan olupljen krompir in na tanke rezance narezano ali debelo sesekljano papriko. V sezoni dodamo namesto mezge 2 do 3 olupljenc in na debelo narezane paradižnike. Jota ali vipavska juha 1/2 Kg fiiola, 1/2 kg krompirja, 1/2 kg kislega zelja, 15 dag slanine, 1 čebula, 4 do 5 dag moke, 3 stroki česna, 1 lovorov list, 1 llica paradilnikove mezge, sol, po lelji malo suhe svinjine. Posebej skupamo prebran, opran in namočen fižol, na kose zrezan krompir in kislo zelje. Slanino zrežemo na drobne kocke, jih razgrejemo in zarumenimo sesekljano čebulo. Dodamo moko, jo nekoliko popražimo in zalijemo s toliko mrzle vode, da se gladko razku-ha. Z vodo vred zmešamo fižol, krompir in zelje (zato kuhamo s čim manj vode, da je ni treba odlivati), primešamo razkuhano prežganje. Odišavimo s strtim Česnom, lovorovim listom in po okusu solimo, izboljšamo s paradižnikovo mezgo. Vre naj še nekaj minut, da se moka skuha in nabfekne. Če dodamo suho svinjino, jo kuhamo v zelju. Kuhano zrežemo na koščke in zamešamo v jed. Juho ponudimo takoj ali še enkrat skupaj prevremo. Naredimo sami Italijanska mineštra Sladica za danes Ocvrte miške 13 llic bele moke, 4 jajca, 4 llice sladkorja, za oren masla, sol, 1 do 2 dag kvasa, mlačno mleko (pribliino 4 do 5 llic); olje ali mast za cvrenje, sladkor za potresanje. Moki dodamo razžvrkljana jajca, sladkor, stopljeno maslo, mlačno soljeno mleko in vzhajan kvas. Zamesimo gladko testo, ki ga dobro stepemo, da se loči od posode. Pokritega postavimo vzhajat. Ko se količina testa podvoji, začnemo cvreti. Z žlico zajemamo za dober žličnik testa, ga odrežemo in denemo v vročo maščobo. Ocvremo zlatorumeno. Od-cejene miške potresemo s sladkorjem. 10 dag mesnate suhe slanine, 1 čebula, 2 stroka česna, 1 llica paradilnikove mezge, sol, poper, 1 por, 1 koren, 15 dag graha, 1 kocka za kokošjo juho, 8 do 10 dag špagetov, zelen peteršilj, 3 llice naribane-ga sira. Slanino drobno zrežemo, po- Eražimo, da se malo obarva, »odamo sesekljano čebulo in jo svetlo prepražimo. Primešamo sesekljan ali strt česen, paradižnik, poper, na kolo-barčke narezan por, na rezance narezan koren in očiščen prah. Vse skupaj popražimo,*nato zalijemo s kokošjo juho (lahko iz kocke). Vse naj približno četrt ure, nato zakuhamo nalomljene špagete, pred tem pa jed po potrebi zalijemo z vrelo vodo. Primešamo sesekljan zelen peteršilj in sir, ki ga lahko ponudimo k jedi tudi posebej. Gosto pripravljeno jed ponudimo kot enolončnico, redko pa kot juho. Zmleti zrezki z jajci 50 do 60 dag zmletega svinjskega mesa, 10 drobno narezanega belega in starega, kruha, 4 jajca, 1 strok česna, malo popra in soli, maščoba za pečenje. Zmešamo zmleto meso, narezan kruh, razžvrkljana jajca, strt česen, poper in sol. Ce je masa premehka, ji primešamo malo drobtin in moke. Počiva naj vsaj četrt ure, nato jo pregnetemo in na dlani oblikujemo primerno velike hlebčke, ki jih spečemo na masti ali olju. Med peko hlebčke obračamo. Postrežemo jih s pire krompirjem in zeljem ali pa s krompirjevo solato. Mod« Sivo melirano Nogavice iz domače volne Nogavice, spletene iz domače volne, so zdrave za noge, vesel jih bo vsakdo, ki hodi v hribe, gozdove, na polje. Oblekel jih bo čez bombažne nogavice. Ali pa ga bodo grele doma pn delu, kadar je treba natakniti gumijaste škornje. Tudi moderne so, še posebej za mlade, ki prav zdaj nosijo malo težje modne čevlje. Nogavic ni težko splesti, tudi pete ne, nam piše naša bralka Jelka Koselj iz Vrbe. Te umetnosti se po navodilih hitro naučimo in nogavice pletemo ob televizorju, ko nam gre toliko časa v nic. Priprava volne Domačo volno običajno kupimo v štrenah. To so volnene niti, zvite v enako dolge navoje in spete. Najbolje je, da volno v šterni najprej opremo v topli vodi z detergentom za volno ali s šamponom, nato jo večkrat splaknemo, vedno samo z mlačno vodo, nikoli z vročo ali mrzlo in ne v stroju. Štreno volne nato odtečemo in posušimo v toplem prostoru. Posušeno volno narahlo, preko štirih prstov zvijemo v klobčič. Velikost in poraba Poraba volne je približno 20 dag za en par nogavic. Potrebujemo 5 pletilk št. 3 za pletenje nogavic in po želji ostanke barvaste volne. Merilo: volna v tri niti: 19 pentelj in 28 vrst = kvadrat s stranico 10 cm volna v dve niti: 20 petelj in 29 vrst = kvadrat s stranico 10 cm. Merilo je izdelano za oprano volno in vzorec iz krožnih desnih petelj. Navodilo Navodilo je za velikost čevljev 42/43 in volno v tri niti. V oklepajih so navodila za velikost čevljev 37/38 in volno v dve niti. Nasnujemo 48 (tudi 48) petelj in jih razdelimo na 4 pletilke po 12 petelj. Pletemo s peto pletilko v krožnih vrstah v rebrastem vzorcu dve levi in dve desni petlji v dolžini 17 cm (lahko tudi več, če želimo umeti daljše nogavice oz. dokolenke). Na koncu naredimo 3 cm dolžine krožnih desnih petelj. Nato začnemo oblikovati peto. peto pletemo s petljami z dveh pletilk, to je skupaj 24 petelj na eni pletilki, ostalih 24 petelj pustimo na miru. Na pletilki, kjer je 24 petelj, pletemo do dolžine 5 cm (cca 20 vrst) po vzorcu za močnejšo peto z robom, kot je razvidno s skice. Tako kot so silno modne moške obleke v sivem volnenem žorietu, ki lepo padejo in se absolutno ne mečkajo, so iz enakih materialov skrojeni tudi ženski hlačni kostimi. Naš model je sivo meliran in Me na drugi pogled ugotovimo, da je v bistvu karirast, jakna je v pasu oprijeta, ovratnik je zaokrožen, prav tako je na okroglo krojena tudi v spodnjem delu in zadaj za spoznanje daljša. Zraven gre seveda najlepše bela bluza. Pozimi bomo tak hlačni kostim nosile pod širokim plaščem, spomladi pa samega. Legenda: Q a.ina pttl.U Q f>r.n...na p*llj* varilni rob ^ P«U> d.tno pnn«(M aaaaalataao — lm »atlja • topilo —► —T pl.l.tlj. Skica za pletenje močnejše pete z'robom: vmCW990OOOooovQOYOQvO l.-r.t. -» tOO+O+O + 9+v + O+O+O+v-f-Vvtfv' *\ f99v..................991 J -."■«., >t9vv+9+9+9+v+9+9+v+9+099 -\ 4.»r.t. oqq------------------00 f */ Ttor.c pon.yl,<.»o od l.io 4.vrat* »o Sollin« 5 cb /ce* ?o vrat/ Ukrivljeni del pete, to ie dno pete, pletemo na sledeči način: 1.14 petelj pletemo desno, 1 desno prevlečeno snemanje (to je 1 petljo prenesemo nepopleteno, 1 petljo pletemo in preneseno petljo povlečemo čeznjo), obrnemo: 2. 1 petljo prenesemo, pletemo 4 petlje levo, 2 petlji popletemo levo skupaj, obrnemo. 3. 1 petljo prenesemo, pletemo 4 petlje desno, 1 desno prevlečeno snemanje, obrnemo; 4. ponavljamo pod 2. in 3. dokler ne porabimo vseh petelj na obeh straneh; preostalih 6 petelj pletemo desno eno vrsto. Nato naberemo na eno pletilko 11 petelj iz stranskega levega roba pete in jim dodamo še 3 petlje, ki so ostale na pletilki od pletenja pete. Na enak način naberemo iz stranskega desnega roba pete in jim prav tako dodamo še 3 petlje, ki so ostale na pletilki od oltenja pete. Pletemo en krog desnih petelj, tudi na petljah, ki so prej mirovale. Tako imamo na pletilkah skupaj 52 petelj. Sledi snemanje petelj na desnem in levem robu pete (nartu) oziroma na pletilkah, kjer imamo po 14 petelj. Snemamo tako, da 2 petlji popletemo desno skupaj na vsaki strani pete v vsakem drugem krogu. Snemamo toliko časa, da na pletilkah ostane prvotno število, to je 49 petelj, s katerimi nadaljujemo pletenje stopala. Za nekoliko očje stopalo lahko snemamo še kakšno petljo več. Najbolje je, da nam za pletenje stopalaa ostane skupno število 46 (44) petelj. Nadaljujemo s krožnim desnim pletenjem stopala v dolžini 15 (12 cmV Najbolje je, da sedaj nogavico tudi pomerimo in sami določimo navedeno dolžino. Nato začnemo ožati nogavico pri prstih in plesti prstno konico na zvezdast način. Snemamo v vsakem drugem krogu, dokler ne ostane na pletilki 5 petelj. Od tu dalje snemamo v vsakem krogu toliko časa, da nam na pletilkah ostaneta pe po 2 petlji. Skozi zadnjih 6 petelj potegnemo nit, jo dobro zategnemo in potegnemo na narobno, notranjo stran nogavice, da jo dobro všijemo. V kolikor bomo pletle tudi za velikost čevljev 42/43 z volno v dve niti, je potrebno nasnuti 52 petelj, na stopalu pa plesti s 50 petljami. Za okras in da ne bo prepirov v ruši zaradi zamenjave nogavic, lahko spletemo kakšno vrsto iz ostankov barvaste volne. a KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Stopetdesetletnica poezij dr. Franceta Prešerna. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj je odprta skupinska novoletna razstava članov Likovnega društva. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V restavraciji hotela Creina razstavlja slika akad. slikar Zmago Puhar. V avli Mestne občine Kranj razstavljata kipar Peter Vene in slikar Damjan Štirn. V Galeriji Šenk, Britof 23, je na ogled razstava slik nastalih v mednarodni likovni delavnici Slovenija odprta za umetnost. V galeriji Pungert je odprta skupinska razstava Likovnega društva Kranj. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji so na ogled dela nastala v letošnji Mali Groharjevi koloniji v Škofji Loki. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava Razvoj Kemijskega laboratorija na Jesenicah (1875-1996). RADOVLJICA - V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled oblikovalska razstava Radovljiški stoli avtorja Klemena Rodmana. V preddverju Linhartove dvorane razstavlja slikarka Brigita Poiegar Mulej. V galerijskih prostorih župnišča razstavlja zbirko slik Anica Zaletel. BREZJE - V samostanski galeriji Sončna pesem so na ogled slike in kipi nastali v likovni koloniji Brezje 1996. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Križevega pota Iva Kisovca. BLED - V Hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij Tomaia Miheliča. Še do konca meseca pa tudi slikarska razstava Jožeta Smoleja..V prostorih Občine Bled razstavlja f like Andreja Ropret. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik Tuga Sušnika, v Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Loškega muzeja je odprta razstava kiparja Toneta Logonara. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro, med tednom pa le po dogovoru z upravo muzeja. V okroglem stolpu muzeja je na ogled razstava 90 telovadbe in športa v občini Škofja Loka. Razstava je na ogled vsak dan, razen ponedeljka, odi 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavljata akademska slikarja Dora Plestenjak in Domen Slana. V Knjižnici I. Tavčarja razstavlja mini grafike Josip J. Bunič-Buna. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja risbe Peter Jovanovič, V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavljajo risbice na temo Mesto cvetja otroci in vzgojiteljice iz vrtca Najdihojca. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava risb Mirka Majerja o stavbni dediščini plavžarstva in fužinarstva ob Tržiški Bistrici in Mošeniku. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. LJUBLJANA - V prostorih Muzeja novejše zgodovine (Cekinov grad) je vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure na ogled stalna razstava Slovenci v 20. stoletju. Železarne ni več, denarja tudi ne PIHALNI ORKESTER BO POSTAL MESTNA GODBA Jesenice, 6. januarja • Pihalni orkester jeseniških železar-jev si že nekaj časa prizadeva, da bi dobil sponzorje za svojo dejavnost. Mestna godba Jesenic in Kranjske Gore. Pihalni orkester jeseniških železarjev je pred dvema letoma praznoval častitljiv jubilej - 120-letnico delovanja. Orkester je organiziran kot društvo in ima 61 članov, vadi v prostorih gledališča Tone Cufar in ima letno okoli 40 nastopov. Delo orkestra je vsa leta omogočala Železarna Jesenice, ki pa je ni več in je tako orkester ostal brez sponzorstva. Zdaj mu sredstva zagotavlja le še Zveza kulturnih organizacij Jesenice ter posamezni sponzorji, vendar je denarja premalo. Zato se je pojavila pobuda, da bi jeseniška godba na pihala postala mestna godba občin Jesenice in Kranjska Gora. Z obema občinama naj bi orkester sklenil pogodbo o sponzorstvu s tem, da bi obe občini imeli pravico do določenega števila brezplačnih nastopov pihalnega orkestra. Obe občini naj bi tako zagotovili denar za delovanje orkestra in za podmladek orkestra. Najmlajšim članom orkestra - učencem Glasbene šole - naj bi pokrivali šolnino, za deficitarne instrumente krili stroške izobraževanja ter novim najmlajšim članom zagotavljali sredstva za nakup uniform. Občini naj bi sofinancirali stroške ogrevanja. Občini Kranjska Gora bodo predlagali, da orkestru zagotovi sorazmerni del sredstev, ki jih zagotavlja občina Jesenice -20 odstotkov. Občina Jesenice pa naj bi dodatno namenila milijon 420 tisoč tolarjev, s tem, da si zagotovi določeno število brezplačnih koncertov za reprezentančne in druge namene. Mestna godba občin Jesenice in Kranjska Gora bi tako razpolagala s 4 milijoni tolarjev dohodka, kar bi bilo dovolj za stroške. • D.S. Zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO v ustvarjalno delavnico za odrasle OBLIKOVANE GLINE -KERAMIKA L in II. 9. in 10. jan. 1997, od 18. do 22. ure Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ K'anj O U GLAS ZIROVSKIOBCASNIK ■ SPET OB PRAVEM ČASU V neki žirovski trgovini, nekaj dni pred božičem. Neka gospa in gospod si ogledujeta novo številko Žirovskega občasnika (ŽO), zbornika za vsa vprašanja na Žirovskem. "Ja. taje pa res dobra, izredno zanimiva vsebina in jaz bi jo takoj kupila, ko bi ne bilo te packarije na ovitku," komentira gospa. "Jaz bi vzel pa samo to," odvrne gospod. V čem je stvar? Ovitek je oblikovan tako, da se čez cele platnice razteza računalniška fotomontaža posnetkov nekdanjih žirovskih obrtnikov in podjetnikov. Velika črno bela podlaga. Sredi nje pa Eoševno in v desno obrnjeno okence, v aterem se razkazujejo košate ženske prsi... Oblikovalec (Stane Kosmač, akademski slikar) si teh joškov seveda ni zamislil kot "packo" na portretih uglednih Žirovcev. Šlo mu je za metaforo", bi rekel poštar iz istoimenskega filma. Za podobo prenesenega pomena. Prsi v tem primeru "pomenijo", da je prav naša podjetnost tista, ki nas hrani. Tako. Vem, da sem marsikoga razočaral, a drugače ne gre. Če drugega ne, moram ob tej priložnosti zanikati namigovanja, da je svoje oprsje za naslovnico nemara posodila katera od življenjskih sopotnic "občasnikarjev". Eni so posumili, da gre za ženo oblikovalca, nekateri so šli celo tako daleč, da so s tako domnevo kar naravnost zbadali boljšo polovico glavnega in odgovornega urednika. Kot da razlika v velikosti že v pokritem stanju ne bi bila povsem očitna! Resnici na ljubo je treba priznati, da prsi sploh niso žirovske. Zavedam se, da nam to ne more biti v ponos. Kot da jih ne bi imeli! A kaj, ko je v računalniških časih bolj pripravno, da vzameš naslovnico starega Starta (1981) in z nje "poskeniraš" bohotno oprsje mlade Dalmatinke. "Cybersex", bi rekli Amerikanci. V računalniški dobi se še erotika samo simulira, medtem ko jo dobri stari Zirovci še zmeraj jemljejo dobesedno. Kakorkoli že, naslovnica je "vžgala" in skupaj z vsebino poskrbela, da gre ZO tudi to pot kar dobro v promet in bo, kot kaže, kmalu razprodan. Dokument, ki je spomenik žirovske podjetnosti žo ima, kot zmeraj, sredico, objavo, ki je osrednja. Tokrat je tega posebnega mesta deležen "en star papir . Tako se temu običajno reče. V resnici gre za komentirano in ilustrirano objavo zgodovinskega dokumenta: seznama žirovskih obrtnikov in podjetnikov iz leta 1930. Bilo jih je kar 192! Ob imenu vsakega od njih so bili v izvirniku zapisani še naslov, dejavnost in znesek davka, ki ga je tistega leta plačal. Alfonz Zajec, naš stalni sodelavec in prvi Eredsednik Muzejskega društva Žiri, ki je ranil prepis tega dokumenta, je tem podatkom s sebi lastno natančnostjo in vztrajnostjo dodal še letnici rojstva in smrti (vsi so že pokojni) in hišno ime vsakega od imenovanih. Že to je veliko, a če bi bilo "samo" to, bi bilo vse skupaj še zmeraj samo seznam in bi izgledalo pusto in enolično kot telefonski imenik. Zato se je potrudil in zbral še okoli sto izvirnih fotografij in listin. Tako je nastala objava, ki je res kapitalna in bi jo morala na svojo knjižno polico postaviti vsaka kulturno in zgodovinsko ozaveščena ter na pripadnost svojemu kraju ponosna žirovska družina. Skoda je, ker niso priložene fotografije ali drugačne ilustracije k vsem, ki so na seznamu. Nekateri nam jih niso zaupali, drugi jih preprosto nimajo (več), tretjih morda zanje sploh nismo vprašali. Čas je priganjal in vsega pač ni bilo mogoče storiti. Navsezadnje to (objava vsega, kar je) tudi ni bil naš namen. Slo je samo za ilustracijo dokumenta. Kljub tem vabimo vse, ki imajo še kakšno gradivo, popravke ali dopolnila v tej zadevi, da nam jih posredujejo. Objavili jih bomo v naslednji številki. Posebno vabilo in izziv velja sedanjim podjetnikom in obrtnikom. Objavili bomo tudi seznam le-teh; imena in dejavnost tistih, ki bodo pripravljeni to objavo denarno podpreti, bomo predstavili poudarjeno! Intervjuji in portreti V prvem delu zbornika, pred sredico, so objave, ki so bolj aktualne, intervjuji in portreti. "Poljanska dolina je še vedno ena najlepših, kar jih poznam... Kot rojak ji predvsem želim, da ne bi izgubila tiste mehkobe in melanholije, ki je še posebej značilna v jesenskih mesecih." Takšno je zagotovilo in take so želje dr. Pavla Gantarja, sociologa, ki je doma iz Gorenje vasi. Z njim sem se pogovarjal kot stari znanec iz študentskih let (zato se v inetrvjuju tikava) in s posebim ozirom na to, da je bil v času pogovora tudi minister za okolje in prostor v Vladi RS in eden RUPERT GANTAR, krojaški mojster, rojen 1907, najstarejši med žirovskimi obrtniki. Foto: Janez Pelko prvakov LDS. Zato sem ga spraševal predvsem o problemih okolja in prostora v naši dolini: "Poljanska dolina je nekoč veljala za eno najlepših. Še pred nekaj leti se je zdelo, da bo šjo v naših krajih vse po zlu: Rudnik urana žirovski vrh (RUŽV) je bil grozeča neznanka, v Zavratcu, na skrajnem jugu nekdanjega gospostva frei-sinških škofov, so bili odloženi skrivnostni in zloglasni jedrski odpadki, Idrijčani so vozili (in jih še) svoje smeti na našo stran, v Raskovec, Sora je tekla vse bolj onesnažena, premalo je bilo učinkovitih čistilnih naprav, hkrati pa vedno več divjih smetiSČ, dolino je obvladovala stihijska urbanizacija..." Tako sem intoniral prvo vprašanje, na katerega je odgovoril z gornjimi besedami in se nato zadržal pri vsakem od imenovanih problemov. Njegove odgovore bi lahko povzeli takole: problemi so vsi še tu, vendar se zadeve rešujejo in postopoma izboljšujejo. Ne nazadnje zato, ker je resorni minister iz teh krajev doma! "Ker dolino bolje poznam, ji lahko tudi hitreje pomagam, seveda pa je ne morem privili-girati v primerjavi z drugimi območji Slovenije. Pomagam ji lahko predvsem pri urejanju infrastrukture, hočeš-nočeš f>a delujem tudi kot posrednik med okalnimi interesi in državo. Upam, da razmeroma uspešno." Tako se govori. Če bi se vsak od naših rojakov, ki službujejo na vplivnih položajih v Ljubljani, angažiral za domačo stvar vsaj toliko kot minister Gantar, bi se to tudi bolj poznalo. "Od Štale do Ambasade" se glasi naslov intervjuja, ki ga je z arhitektoma Beto Poljanšek-Koman in Jakom Komanom opravil Matjaž Mazzini, sicer nova oblikovalska moč v Alpini. Z Beto, ki dela kot glavna oblikovalka v firmi Marmor Ho-tavlje se je pogovarjal predvsem o oblikovanju v naravnem kamnu kot posebno žlahtnem materialu. Z naslovom, ki zveni malo čudno, pa sem hotel kot urednik zajeti razpon med dvema projektoma, ki sta zanju in za nas kapitalna. Štala je seveda Stalarjeva hiša, podrtija v vaškem jedru starih Zirov, ki bi nam bila, če ne bi imeli v Žireh tako nemarnega odnosa do lastne stavbne dediščine, lahko vsem v ponos - če bi bila obnovljena tako, kot si je to zamislila Beta v svoji diplomski nalogi. Jaka je imel v Žireh in z Zirovci več sreče; njegov projekt - Ambasada je "ljudsko" ime za Podjetniško poslovni center pr' Matic - že stoii in je tisti, ki končno daje novemu središču Žirov spodobni in že kar nekoliko mestni videz. Milena Miklavčič, ki jo bralci našega časopisa poznajo po njenih Usodah, je za ŽO pripravila portrete treh starejših in treh mlajših Žirovk in Žirovcev. Kot "naši najstarejši" so predstavljeni: Marija Vehar, najstarejša Žirovka nasploh, Rupert Gantar, najstarejši med žirovskimi obrtniki in Karel Vidmar, Vrban iz Osojnice. Nobeden od njih ni kaka znana osebnost, kaj šele minister ali vsaj podjetnik. A vsak od njih ima za seboj enkratno "usodo", svojo lastno in tudi za druge zanimivo življenjsko zgodbo. Kot "naši najboljši" pa so predstavljeni trije mladi športniki, ki jih gorenjski javnosti ni treba več posebej predstavljati, saj so s svojimi dosežki posegli v svetovni vrh. Ne da bi se hvalili; teniška igralka Petra Rampre, smučar (snežni deskar) in alpinist Marko Car in balinar Uroš Vehar so dejansko naši najboljši, sicer pa skromni mladi ljudje, ki bodo to oznako gotovo še večkrat potrdili-Za izvrstno fotografsko upodobitev vseh imenovanih je poskrbel Janez Pelko. Starozitnosti V drugem delu ŽO, za sredico, so objave, ki so po svoji naravi "starožitne"-Taki so prav gotovo spomini na rusk° fronto, kakor jih je preživel in zapisal Franjo Kopač, akademski slikar, Žirovec po rodu in nekdanji profesor na kranjski gimnaziji. Anton Zakelj, ki živi v Cleve-landu in je v prejšnjih številkah poskrbel za dodatno in drugačno osvetlitev nekaterih medvojnih in povojnih dogodkov, je tokrat zastopan s svojimi spomini na staro (kraljevo) jugoslovansko vojsko. Janko Majnik, ki je bil med vojno podmornica! in je pod vodo vozil vodo m hrano na oblegano Malto, je iz Avstralije poslal nostalgični zapis o tem, kako sta v dijaških letih z nekim vrstnikom med počitnicami raziskovala Matjaževe kamre, tiste, ki jib sicer večkrat omenjamo kot najstarejše izpričano bivališče ljudi na Gorenjskem; Franc Temelj pa je prispeval spominski zapis o Polonkarjevem Maticu, vaškemu posebnežu iz Račeve, ki je slovel kot ljudski živinozdravnik in krotilec kač. "Nu, widta, puba, zdej srna pa čist zaris U Žerih! A srna al nisma?" Tako se je glasilo retorično vprašanje, ki ga je svojima fantoma zastavil oče Rafaela Terpina, akademskega slikarja iz Idrije, ki se spominja (dialogi so kar v idrijščini), kako je z očetom, materjo in bratom še kot otrok prvič in peš prišel v Žiri. "A bama hmal U aštari?", sta spraševala "puba". Ata, ki sije želel istega, le da se mu je namesto malinovca prikazoval kozarec vina, je pedagoško nadaljeval: "Ta, lejta, nam Zerauci ži lita 'n lita dilaje škarpjete, de ih djeleč naakul ni bulših, le zapaunta si, tU je tak pa neč drgač. Kulkr jest wim, me bada žerauski da kuonca nasil pa svvitu!" Da je Žiri mogoče doživeti še drugače, "odštekano" in ne po otroško preprosto, priča črtica mladega idrijskega pisatelja Tomaža Kosmača. Pri njem so dialogi v slovenščini, vendar jih kljub temu raje ne navajamo. Dodajmo, da je na koncu ZO Še nekaj odmevov in sklenimo z vabilom & branju. Ker je ravno priložnost, pa še zahvala vsem, ki so zbrano branje, ogledovanje ifl ob teh spodbujeno premišljevanje omogo; čili. Tisti, ki s(m)o ga napisali in uredili, smo že imenovani. Natis so s svojo denarno podporo omogočili stalni pokrovitelji 10-Občina Žiri ter delniške družbe Alpina, Etiketa in Kladivar, vse v Žireh. Z izrednim prispevkom so izdajo podprle družbe, katerih oglasi so natisnjeni na koncu-Namenjen pa je bralcem, Žirovcem i" prijateljem Žirov. Dobijo ga lahko 1 Žirovskih špecerijah, v Tavčarjevi knjigarni v Škofji Loki in Knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Stane 2.900 SIT. Naročite g lahko tudi po povzetju na naslov: Žirovskj občasnik, 4226 Žiri, p.p. 34. • Miha Nagli* Veliki napori delavcev Elektro Gorenjske pri odpravi okvar Zaradi žleda brez elektrike okrog 15.000 gospodinjstev pri preskrbi z električno energijo zaradi izpadov motenih 240 transformatorskih postaj. V konicah brez elektrike okrog 15000 gospodinjstev. Ukvare so odpravljale ekipe Elektra Gorenjske z 80 ljudmi in tuii izvajalci. Danes še popravila odročnih hribovskih hišnih priključkov. Ocena škode: 200 milijonov tolarjev; Kranj, 6. januarj • Že konec decembra je žled poškodoval elektroenergetske naprave. Preko novoletnih praznikov je padal sneg, ki je Povzročil izpad odvodov daljnovodov *in zaradi kratkih stikov v razdelilni transformatorski postaji Labore v četrtek, 2. januarja, okvaro stikal. Zgoreli sta visokonapetostni 20 kilovoltni odvodni celici za daljnovoda Žabnica in Bantale. Delavci Elektro Gorenjske Poslovne enote Kranj so imeli s Popravilom pomembnega vitalnega dela za napajanje potrošnikov električne energije na območju Stražišča in tovarn Iskra in Sava na Laborah veliko zahtevnih tehničnih nalog za Preusmeritve napajanja iz Škofje Loke, demontažo zogljenelih delov naprav, čiščenjem in montažo nove stikalne opreme. Potem ko je v soboto, 4. januarja, v višinah začel pritekati topel zrak, v nižinah pa je ostala inverzna plast s temperaturami pod 0 stopinj C, je dež, ki je padal na podhlajeno podlago, prešel v žled. Od 4. do 6. Januarja 1997 je na elektroenergets-*jn napravah Elektro Gorenjske, poslovne enote Kranj povzročil veliko škodo. „ Pfi tem so bili neposredno ah nedostopnosti je postavljanje novih drogov potrebno opraviti Poredno (zaradi podrtega drevja) ^adi n^opn^j^ PPretrgJne vodnike je potrebno spojiti in potem Koltn? S^^Zpf Ponovno napeti na drog, tostna omrežja. Na delovno dolžnost so bile angažirane vse razpoložljive ekipe krajevnih nad-zorništev, gradbenih in montažnih skupin, tehnične operative Elektro Gorenjske in zunanjih izvajalcev, ki so strokovno usposobljeni za tovrstna dela. Okvare je odpravljalo 80 ljudi, ki so s provizoriji poskušali zagotoviti elektriko v vremensko najneugodnejših pogojih mraza in gtobokega snega ter v tehnično najbolj nevarnih, težavnih predelih v gozdnem in srednjegorskem ob-mocJU. Elektrikarji so s stikalnimi manipulacijami locirali sektorje okvar, potem pa se po cestah zasutih z drevjem in vejevjem ter na obhodih P° trasah daljnovodov in omrežja Prebijali le s pomočjo motorne žage. , "Poleg težav s podiranjem visokonapetostnega in nizkonapetostnega omrežja je največ problemov z Ugotavljanjem električne energije Povzročila poškodba na transforma- 8^S£«££d£&2 ZaraM «*» GortnJsK prodor,*,* for«natorski postaji Škofja Loka. S potegnili snopasti izolirani kabel. tem je na škofjeloškem območju izpadel najpomembnejši napajalni vir električne energije, minimum pa je zagotavljala le še transformacija moči 8 megavoltamperov. Zaradi preobremenitve ledu na vodnikih je prišlo tudi do pretrganja vodnika na 35 kilovoltnem jeklenem daljnovodu od Škofje Loke do Železnikov, zato je bilo napajanje tega področja le po 20 kilovoltnem daljnovodu. Pretrgano jekleno vrv preseka 120 mm so popravili delavci Elektra Ljubljana okolice," je povedal inž. Tomaž Jamnik, tehnični direktor Elektro Gorenjske. Kakšne so bile obremenitve vodnikov, konzol, izolatorjev in drogov Lubnik, Gabrška gora, Osovnik, v Tržiču: Jelendol - Medvodje, Tržič -Pinč, na območju Kranja pa Visoko - Možjanca, Fužine - Jezersko, Krvavec, Jamnik - Podblica. Na žirovniškem območju so izpadli daljnovodi za Pokljuko, Vršič in Koblo. Okvare so povzročile v konicah na Gorenjskem motnje na 240 transformatorskih postajah, brez elektrike je bilo okrog 15000 potrošnikov. Nedeljsko popoldne so se razmere začele umirjati, brez elektrike je bilo še 3300 potrošnikov. S toplejšimi temperaturami se je začel tajati led. Nastajati so začele okvare na daljnovodu Kranj - Golnik. Zaradi nujnega napajanja Bolnišnice Golnik so bili opravljeni preklopi rezervnega napajanja od Križev do Golnika, ko pa se je še na tem delu Udin boršta začelo podirati, so preoblikovali mrežo s tretjo možnostjo napajanja iz Zlatega polja preko Tenetiš do Golnika. Po novih okvarah, ki so nastale v Lenart, Rovte, Streluša, Zapreval, Knape; na meji Selške doline s Kranjem: Srednik - Planica, Lav-tarski vrh; v Poljanski dolini zgornji del Sopotnice do Ruparja, Gabrk -Breznica - Lubnik, Gabrška gora, Smoldno, Matevž, Pešar, Ožbolt. Na pomoč so priskočile tri nove ekipe, dve skupini iz Poslovne enote Žirovnica in skupina kooperanta. Z velikimi napori so provizorično usposobili in priklopili v obratovanje visokonapetostne daljnovode in transformatorske postaje, razen nekaterih delov nizkonapetostnega omrežja. Brez napetosti pa ostajata še daljnovoda za mali hidroelektrarni Davča in Sorica. Ob porušeni transformatorski postaji Kovski vrh so bila opravljena zemeljsko-grad-bena dela-in betoniranje temelja," je povedal inž. Alojz Zupane, vodja obratovanja Elektro Gorenjske Poslovne enote Kranj. Za danes v torek se predvideva postavitev nove betonske transformatorske postaje in montaža us- ^neroii oklepu in teli žledu so klonili vodniki, konzole, izolatorji, vSovi in tudi jekleni jambor transformatorske postaje na Kovskem vrhu. kjer se je ledu uklonila tudi jeklena konstrukcija in je potrebna takojšna postavitev novega jambora. Največje okvare so bile na visokonapetostnih daljnovodih v Selški dolini: Topole, Stari vrh, Ševlje - Knape -Pozirno, Davča, v Poljanski dolini: Zaradi potrganih daljnovodov in nemogočih razmer ni bilo mogoče zagotoviti elektrike vsem odročnim hribovskim zaselkom. Delavci Elektra Gorenjske so v Zaprevalu, na Kovskem vrhu in proti Lubniku namestili bencinske agregate za začasno napajanje z električno energijo. trezne opreme. V tem času napajanje z elektriko zagotavlja agregat last Elektro Gorenjske. Prav tako dva sposojena bencinska agregata rešujeta preskrbo z elektriko v Zaprevalu in na območju podrtega daljnovoda Lubnik. Brez elektrike pa ostajajo še nekatere posamezne hiše, do katerih vodi nizkonapetostno omrežje. "Po prvih ocenah znaša škoda 200 milijonov tolarjev. Prva naloga distributerjev je čimprej zagotoviti elektriko. Na srečo ni prišlo do nobene mehanske (pri odstranjevanju odpadlega drevja) in električne nesreče (zaradi električnega udara napačne manipulacije), katerim so elektrikarji nenehno izpostavljeni, glede na utrujenost pa je ta možnost še večja. Marsikdo se šele zaveda, kaj pomeni nenehna dobava električne energije takrat, ko je ni. V javnem podjetju Elektro Gorenjska Kranj se trudijo, da bi ustregli kar čimvečjem številu potrošnikov, hkrati pa prosijo za strpnost in razumevanje," je dejal direktor Elektro Gorenjske Poslovne enote Kranj mag. Matija Nadižar. • Drago Papler Priklapljanje provizorija v nizkonapetostni hišni omarici nedeljskem večeru v zgornjem delu zaradi teže žledu, je vidno tudi na Selške doline od Železnikov naprej transformatorski postaji Kovski vrh, pa je v temi ostalo 4500 potrošnikov. "V ponedeljek so potekala popravila na daljnovodih v okvari, ki napajajo 40 transformatorskih postaj v Selški dolini: Lajše - Dražgoše (odvod Rudno), Kališe, Podlonk, dolina Luše z vasmi Krivo brdo, Jarčje brdo, Ravne, Dragobaček, Šele zdaj vemo, kako pomembna je elektrika Žled Gorenjcem ni čisto neznan pojav, saj se zadnjega, lanskega, verjetno še prav dobro spominjamo, nekateri pa se dodobra spominjajo tudi tistega hudega žledu izpred skoraj dvanjastih let. Žled prinese s seboj precej nevšečnosti, najhujša med njimi pa je zagotovo pomanjkanje elektrike. In prav zato smo poklicali nekaj Gorenjcev in jih povprašali, kakšno je njihovo življenje ob pomanjkanju elektrike: Miha Naglic iz Žirovnice nad Žirmi: "A kako zgleda, če si brez etektrike. Zdi se mi, da je to najbolj fino povedala ena gospa po televiziji, ki je rekla, da sedaj šele vemo, kaj je pravzaprav elektrika. O mojem doživljanju tega pa bi rekel takole - živim na podeželju, v Žirovnici v eni stranski dolini in če bi tukaj samo živel, bi me pomanjkanje elektrike prizadelo le v toliko, da ne bi imel luči, da centralna kurjava ne bi delala, da se zaradi tega morda ne bi mogel umiti, pa še kaj. Ampak, ker sem eden tistih, ki delajo doma, me je to, da ni bilo elektrike prizadelo še v tem smislu, da enostavno nisem mogel delati, ker računalnik ni delal. No ja, ker me še niti ne priganjajo roki, vsa stvar ni toliko tragična, saj smo elektriko medtem že dobili. Kljub temu da po dolgem času nismo imeli elektrike, mislim, da sem preživel prav lep večer. Za spremembo sem zakuril v enem prav starem štedilniku, zvlekel k njemu naslanjač in bral knjigo. Prijetno, ne rečem, za včasih in spremembo, za vsak dan pa bi bila kar prehuda. Franc Oblak Iz Žirovskega vrha: "Brez elektrike smo bili en dan, to pa nam je povzročilo kar nekaj težav. Verjetno najtežje je bilo v hlevu, kjer smo si ob tistih najnujnejših delih morali pomagati kar s svečami. Nerodno je že to, da ni luči, zvečer nismo mogli gledati televizije, zato smo šli nekoliko prej spat. S posledicami žledu pa smo se ukvarjali kar celo nedeljo. Sin namreč vozi okoliške otroke v šolo, zato smo morali pred tem odstraniti vse polomljeno drevje s ceste. Dela je bilo veliko, prav tako tudi škode. Kolikšna je v gozdu, še ne vemo, saj si je zaenkrat še nismo uspeli ogledati, predvidevamo pa, da bo precejšnja, najslabše pa so odnesli mladi nasadi. Klicali smo denimo tudi k Tuškovim na Lušo nad Škofjo loko, vendarle zaman. Njihov telefon je očitno eden tistih, ki v teh žledastih dneh (zakleto) molčijo in čakajo dobre prince (telekomovce), da jih rešijo iz zimskega spanja. Ob tem upamo, da imajo Tuškovi vsaj elektriko, saj imajo doma precej veliko piščančjo farmo. O tem, kako je bilo pri njih, bomo do prihodnjič še zagotovo poizvedeli. • U.Š. Pobočja nad Poljansko dolino so odeta v žledasto prevleko Z ene strani sveti traktor, z druge pa katrca V teh dneh je žled sovražnik Številka ena Telekoma in distributerjev električne energije. Ko se v led odeta drevesa začnejo lomiti, se pač ne morejo umikati takim in drugačnim kablom. Poljanska dolina, 6. januarja • Ledeni oklep na drevesih je letos že drugo zimo zapored povzročil precejšnje izpade v elektro in telefonskem omrežju v višje ležečih območjih. Drevesa, ki so se zaradi pretežkega ledenega oklepa začnela lomiti, so povzročila precejšnjo škodo tako na telefonskem kot tudi električnem omrežju. Na Elektru Ljubljana, ki električno energijo dobavlja dobrešnemu delu zgornje Poljanske doline, zaenkrat še nimajo dokončne ocene škode, ko pa jo bodo sešteli, ta zagotovo ne bo majhna. Brez električne energije je od petka oziroma sobote okrog petsto odjemalcev. Elektrikarjem dela očitno še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Žled je tako ali drugače največ poškodb na omrežju povzročil na pobočjih nad Poljansko dolino od Žirovskega vrha, na območju Stare in Nove Oslice in nad Sovodnjem. Kar šest razvodnih postaj ne dela, kljub temu pa naj bi delavci Elektra do danes zvečer ponovno pripeljali elektriko do vsake transformatorske postaje. V prihodnjih dneh naj bi dokončno skrpali tudi kable do posameznih odjemalcev. Vsaj do takrat, ko jih padajoča drevesa ne bodo ponovno pretrgala. Elektrikarji se namreč bojijo, da bi se val Sizifovega dela, kakršnega so že lani kar nekaj časa neutrudno opravljali, ponovil. Saj veste, ko so kable skrpali na enem koncu, so se strgali na drugem. Petrolejke in sveče pa so še kar naprej gorele. Kako težko postane življenje brez elektrike, pa verjetno najbolje vedo Bogatajevi, ki imajo na svoji kmetiji na Stari Oselci kar štirideset glav živine. V hlevu že tako ali tako nikoli ni pretirano svetlo, in če zmanjka elektrike, si je pri vsakdanjih opravilih pač treba pomagati po starem. S petrolejkami, ki pač svetijo kakor svetijo in s traktrojem ter katreo. Ja, res je, Na en konec hleva postavijo traktor, na drugega katreo in njune luči nekako ublažijo listo temo. Da seveda ne govorimo o molži, ki je od sobotnega opoldneva, ko je bil do Bogatajevih in njihove sosednje kmetije prekinjen kabel, seveda ročna. Pa si predstavljate, kako zgleda neskončna ročna molža ob petrolejkah. Na svoj račun pridejo edinole telički, ki jim gre ob električnem mrku čast, da zaradi težavne molže posesajo nekoliko več mleka. Albina Kavčič iz Lučin Marko Kobe, Aleš Žmavc in Štefan Pergar so le trije v množici tistih, ki v teh dneh krpajo žice Polomljeno drevje Kdaj točno bodo pri Bogatajevih ponovno delali po starem, zaenkrat pravzaprav ne ve še nihče. Domači so sicer pregledali električni kabel, vendar pa na njem napak niso našli. Ob tem pa se zavedajo, da bodo morali počakati, kolikor bodo pač morali počakati, saj imajo dežurne ekipe elektrikarjev pač prepolne roke dela. Ob tem pa jim na srečo kot edina zveza s svetom ostaja telefon, ki je očitno napeljan iz prav posebej srečnega kabla. Nekoliko več sreče pa imajo v Luči-nah. Albina Kavčič je povedala, da so se prve težave z elektnko začele že v petek zvečer, ko so žarnice le medlo rdečkasto brlele. V soboto zjutraj, točneje ob enih, pa so tudi dokončno ostali brez elektrike. Brez nje so bili vse do ponedeljka do približno dvanajste ure. Telefonski priključek je kljub električnemu mrku svoje poslanstvo opravljal vseskozi. A v Lučinah le niso imeli vsi take sreče. Kot so nam povedali trije "telekomovci", ki smo jih ujeli na delu, je na območju Gorenje vasi in Sovodnja mrtvih kar 23 telefonskih priključkov. Približno polovico naj bi ponovno usposobili že danes, ostale pa v prihodnjih dneh. Da dela ne bo zmanjkalo ne enim ne drugim se menda ni bati. Vremenarji tudi za prihodnje dni napovedujejo idealne pogoje za nadaljevanje žledaste k al v a rij c in neskončnega Sizifovega dela vseh, ki krpajo žice. • U. Špehar, foto U.Š. Pretrgane telefonske zveze Ekipe Telekoma so neprekinjeno na terenu Na Gorenjskem, predvsem v Selški in Poljanski dolini, je bilo še v nedeljo brez telefona več kot 500 naročnikov, včeraj pa še okrog 300. Kjer ni telefonskih kablov trgal žled, jih je drevje pa tudi podrti električni daljnovodi. Zaradi izpada elektrike pa so marsikje izpadle tudi telefonske centrale. Kranj, 6. januarja - Delavci kranjske poslovne enote Telekoma bodo še ves teden na terenu odpravjali okvare in vzpostavljali telefonske zveze. Zaradi pretrpanih kablov pa je bilo v nedeljo zvečer brez telefona več kot 500 naročnikov. Kabli pa so bili potrgani predvsem v hribih Selške in Poljanske doline. Brez telefona in elektrike je bila v nedeljo Davča. Zaradi izpada elektrike je namreč odpovedala centrala s 150 priključki. Delavci Telekoma agregata niso mogli prepeljati v Davčo zaradi ovir na cesti. Podobno je bilo tudi na Jezerskem, kamor pa so pripeljali rezervni agregat v nedeljo malo po tretji uro popoldne. Zvečer pa so potem na Jezerskem dobili tudi elektriko. Posredovanja so bila potrebna tudi na Trati, Bledu, v Tržiču. Več kot polovica je bila brez telefona zaradi pretrganega telefonskega kabla za Lajše, pa tudi v Gorenji in Dolenji Žetini ter Jelovici. Ekipe so v nedeljo delale tudi na zvezah za žičnico Krvavec, Apno, Sidraž, kjer so padla drevesa pretrgala telefonski kabel. Tudi včeraj so bile na terenu ekipe (okrog 40 delavcev) Telekoma in vzpostavljale telefonske zveze. Davčo so ponovno vključili v telefonsko omrežje malo po 10. uri dopoldne s prenosnim agregatom. Še vedno pa je bilo brez zvez okrog 20 telefonskih naročnikov na Križni Gori. Težave se tudi na območju Zabrckev, Ožbolta. Kot nam je pred zaključkom redakcije povedal vodja službe Prijava in odstranjevanje okvar v Poslovni enoti Telekoma Slovenije v Kranju Franc Krajnik, naj bi včeraj do večera odpravili okvare na večparih telefonskih kablih (vključno s Križno Goro), še nekaj dni pa bodo odpravljali napake do posameznih naročnikov oziroma kmetij in domačij v hribih Selške in Poljanske doline. Po nepopolni oceni, saj vseh informacij o prekinjenih zvezah še nimajo, pa je bilo sinoči brez telefona še okrog 300 naročnikov. Razmere pa so se na nadmorski višini med 400 in 900 metrov spet poslabšale zaradi dežja in sneženja, nam je s terena povedal Franc Krajnik. • A. Žalar GOSPODARSTVO UREJA: Marija VotCjak______ Obrtna zbornica Slovenije veliko pričakuje od novega parlamenta in vlade Največji problem še vedno finančna nedisciplina Mali delodajalci (do pet zaposlenih) bi morali biti deležni posebne zaščite V Peku spet delajo Vodenje Peka naj bi prevzel Janez Bedina Kranj, jan. • Finančna nedisciplina in previsoke bančne obresti sta še vedno največja problema slovenskih obrtnikov, država pa še vedno okleva pri preganjanju dela na črno. Obrtna zbornica je dobila Pomembno vlogo v dualnem • vajeniškem načinu izobraževanja, ki se težko uveljavlja, saj šole preveč razmišljajo o sebi in Premalo o mladih; tako se pri nas še jedno šola približno štiristo frizerk, čeprav je že zdaj jasno, da vse ne bodo dobile dela. To je le nekaj poudarkov, ki |° jih vodilni možje Obrtne zbornice Slovenije izrekli na tiskovni konferenci tik pred novim letom. Slovenska obrt je v zadnjih letih Poslovala bolje kot ostalo gospodarstvo, saJ je ob vsesplošne odpuščanju delavcev zaposlila približno 30 tisoč ljudi. Obrtna zbornica Slovenije je lani v večji meri Postala stalna partnerica državi, dobro je sodelovala z gospodarskim odborom Parlamenta, tudi z vlado in nekaterimi nunistrstvi. Kritično je ocenjeno le sode-l°vanje s finančnim ministrstvom, saj jim ni uspelo razrešiti problema finančne nediscipline. Za lansko, volilno leto je bilo seveda značilno nabiranje političnih točk, zategadelj je imela zbornica precej stikov tudi s političnimi strankami. "Veliko pričakujemo od novega parlamenta in vlade, Predvsem v tem smislu, da bomo obrtniki ln podjetniki lažje poslovali," je dejal Predsednik Miha Grah. Slovenska ljudska s«anka jim je pred volitvami obljubila samostojni vladni resor za malo gospodarstvo. "Upamo, da bo to res," zdaj Pravi predsednik Grah. obrtniki že imajo pokojninski sklad (sklad za vzajemno pomoč;, ki je pri nas edini tovrstni kapitalski sklad, ki bo v pokojninsko reformo lahko krenil s približno 50 milijoni mark kapitala. Nerazumno bi bilo, če je njega pot ne bi nadaljevala v drugem strebru predvidenega pokojninskega sistema, pravijo v obrtni zbornici. Izredno veliko so se lani ukvarjali s problematiko cestnega prometa, veliko pripomb so uspeli uveljaviti v podzakonskih aktih zakona o cestnem prometu. Posebej moramo seveda omeniti podalj- sejmu pripravili predstavitev šestnaisih deficitarnih poklicev, ki je vzbudila veliko zanimanja. Predstavitve se je namreč udeležilo več kot 10 tisoč učencev iz 150 osnovnih šol, kar je zelo razveseljivo. Lani so pregledali obratovalnice, ki bodo v prihodnje sprejemale vajence. Prijavijo se jih je 2.882 s 3.808 učnimi mesti, lani so jih pregledali 768. Tako je zdaj skupaj pregledanih 1.368 obratovalnic, ki nudijo 2.136 učnih mest. Le 119 jih ni izpolnjevalo vseh pogojev, kar kaže, da so obrtniki materialno in kadrovsko dobro pripravljeni na vajence. V Gorenjski banki pravijo, da so njihovi pogoji preprosti: da v Peku delajo in da delajo brez izgube. Kranj, 6. jan. - V tržiškem Peku so prekinili stavko in danes spet začeli delati, predlog obrtne zbornice je bil predlani sprejet zakon o odpisu zamudnih obresti Po podatkih davčne uprave je bilo tako obrtnikom lani vrnjenih za pribliino 300 milijonov tolarjev preveč plačanih Zamudnih obresti. Finančna disciplina se ni uspela Prebiti skozi parlament Obrtna zbornice že več let zahteva ureditev finančne discipline, vendar ostaja to še vedno največji problem obrtnikov [J1 Podjetnikov. Vlada je obljubila, da Jodo lahko sodelovali pri pripravi za-£°n, vendar je januarja lani brez njih Popravila nov zakon o izvršbi in zavarovanju ter ga poslala v parlament. Vendar ga državni zbor ni niti uvrstil na sejo. . Novi zakon je boljši kot sedanji, saj 'zenačuje fizične in pravne osebe, še vedno pa bolj naklonjen dolžnikom kot upnikom, zato so imeli v zbornici več P^Pomb. Vendar so ga kljub temu podrli, saJ bi bistveno izboljšal položaj fizičnih °*eb. Toda žal lani to ni uspelo, kaj in ,aaJ se bo dogajalo v novem parlamentu - ,«--■«*.. vtnuai ov7 ko nijui/ ivinu ^J bi bistveno izboljšal položaj fizičnih jseb. Toda žal lani to ni uspelo, kaj in Kdaj se bo dogajalo v nove: Je seveda težko napovedati. Drugi največji problem slovenskih °ortnikov so še vedno previsoke bančne obresti in drage garancije, pri čemer je izjema praktično le Slovenska izvozna družba. gretji pa so razmere po lanski odpovedi SIS1? kolektivne pogodbe, saj po Gradovih besedah želijo kolektivno pogodbo, JJ. Do. v skladu z novimi gospodarskimi P°g°Ji. V obrtni zbornici so prepričani, da 00 Jetos do pogajanj prišlo, kakor tudi do socialnega partnerstva. Obrtniki že imajo Kapitalski pokojninski sklad Posebnih pohval nismo deležni, če kaj dosežemo, saj je to samo po sebi umevno, zato pa je več kritik, če ne uspemo, brez obrtne zbornice bi bil položaj obrtnikov jn Podjetnikov brez dvoma še težji, pravi Grah. Tako so lani uspeli uveljaviti večino inv»??b k zakonu o pokojninskem in ivaiidskem zavarovanju, ni pa jim uspelo ur! neenakosti, ki je nastala zaradi upoštevanja povprečja za izračun pokojnine za obrtnike. Tako kot vsem drugim se Jim namreč ne upošteva 'najboljših' oeset let, temveč celotna pokojninska oooa. Sprožili sd* ustavni spor, vendar ustanovno sodišče o tem še ni odločalo. °b tem je potrebno povedati, da sanje rokov za izdajo licenc in ureditve položaja voznikov, ki to delo že dalj časa opravljajo, nimajo pa ustrezne izobrazbe. Veliko so se ukvarjali tudi z dovolilnicami za mednarodni promet. Prve vajence bodo vpisali jeseni Lansko leto je bilo za obrtno zbornico prelomno na področju izobraževanja, saj je bil sprejet zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki je ključnega pomena za obrt. Ponovno namreč uvaja dualni - vajeniški način izobraževanja, kar pomeni, da oživlja že skoraj pozabljeni vajeniški sistem, pomočniške izpite, odpravlja pripravništvo, uvaja višje strokovne šole itd. Z njim je obrtna zborica dobila pomembno vlogo na področju izobraževanja, saj je zadolžena za nomenklaturo poklicev, pripravo katalogov znanj za praktični pouk in njegovo izvedbo, sodeluje pri zaključnih izpitih učencev, organizira pomočniške izpite, izvaja mojstrske izpite in sodeluje pri ustanavljanju medpodjetniških centrov. Lani se je vsebinsko delo že začelo, v pripravi so odločitve o deležih praktičnega pouka, vmesnih izpitih, pomočniških izpitih, pripravljajo potrebne pravilnike in novo učno pogodbo. Če se bodo priprave letos nadaljevale tako intenzivno, bo moč jeseni vpisati prve vajence za nekatere poklice. Vendar pa vse ne teče gladko, Stanislav Kramberger, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije je dejal, da vse kaže, da bodo 'padli' na obrobnih stvareh. Znotraj šol namreč ni dovolj pripravljenosti na spremembe, po njegovih besedah razmišljajo le o sebi, o mladih pa nič. Kot primer je navedel, da se pri nas izobražuje štiristo frizerk, čeprav je že zdaj jasno, da vse ne bodo dobile dela. Kjer bo imela zbornica pristojnosti, se to ne bo dogajalo, vsem mladim, ki bodo končali šolo, bomo zagotovili delo. Za popularizacijo obrtnega poklicnega izobraževanja so lani na celjskem obrtnem Članstvo in s tem plačevanje članarine je v obrtni zbornici obvezno, tudi v mnogih drugih driavah po Evropi je tako. S plačevanjem članarine ie nekaj let nimajo posebnih telav, v posebnih primerih jo tudi zniiajo. Kakšno korist ima obrtnik, je seveda odvisno predvsem od tega, kako izkorišča zbornične storitve in informacije. Lani je imel njihov informacijski sistem v povprečju kar 6 tisoč klicev mesečno. temu so po besedah pre dsednika stavkovnega odbora Antona Rozmana prispevali pogovori z Janezom Bedino, ki je pod določenimi pogoji pripravljen prevzeti vodenje Peka. Pri slednji zahtevi gre po Rozmanovih besedah predvsem za pritisk, da bi se stvari le odvile po tem scenariju, saj v nasprotnem primeru preostane le stečaj. Glede na zadnje dogodke lahko rečemo, da je pobudo v Peku prevzel sindikat, kar je razumljivo, saj je nadzorni svet brez vodstva, potem ko Stavkovni odbor se je sestal sta predsednik Rino Simoneti v soboto, 4. januarja, pre- jn podpredsednik Josip dsednik Anton Rozman je člane odbora seznanil s pogovori v Gorenjski banki, z nadzornim svetom Peka, s predstavnikom Afisa in z možnim kandidatom za predsednika uprave Janezom Bedino. Glede na informacije, da se Gorenjska banka ne želi pogajati s sedanjim vodstvom Peka, ker mu ne zau- -pa, so razgovor opravili tudi Pos.lovanJe Peka v Gorenjski banki, kjer je Stinn ,etm- Poleg finančne nediscipline je delo na črno problem, rta katerega obrtniki vse bolj opozarjajo, država pa se tega problema ne loti. Zbornica je lani pripravila obsežno analizo s predlogom zakona, ki je bila izredno dobro ocenjena v strokovnih krogih, dobila je tudi podporo nekaterih političnih strank, upajmo, da ne samo predvolilne. Zaščita malih delodajalcev Na tiskovni konferenci so pozornost namenili predvsem pregledu dela v preteklem letu, vodilni možje slovenske obrtne zbornice pa se seveda niso mogli izogniti vprašanju, kakšne so najpomembnejše naloge v letošnjem letu. Na prvo mesto so postavili plačilno nedisciplino, ki je vse večji problem, saj se je v zadnjih treh letih število blokiranih žiro računov podvojilo. Na drugo mesto novo delovno in pokojninsko zakonodajo, ki je v glavnem že pripravljala, vlada je doslej s tem odlašala. Sledi prilagajanje zakonom in predpisom Evropske unije, priprava mednarodne konference za mala in srednja podjetja v Ljubljani, s čimer je povezana tudi zahteva po zaščiti malih delodajalcev. Med pomembne naloge letošnjega leta sodijo tudi licence za avtoprevoznike, uvedba poslovnega registra in elektronske pošte ter priprava mojstrskih izpitov za prvih šestnajst poklicev. Posebej nas je zanimalo, kakšna naj bi bila zaščita malih delodajalcev. Podobna kot drugod po Evropi, nanašala naj bi se na tiste, ki imajo do pet zaposlenih. Država naj bi prevzela tveganje, da delavci ne bi bili oškodovani, Če bi podjetnik ali obrtnik začel v poslovne težave. Praktično to pomeni, da bi država poravnala obveznosti do odpuščenega delavca. Mali delodajalci bi jih tako zaposlovali brez strahu in jih tako ne zaposlovali le pogodbe ali celo na črno. Posebne zaščite naj bi bili mali delodajalci deležni tudi pri prenosu lastništva, drugače povedano, ko se oče upokojil in prenesel obrt na sina. V tem primeru naj bi se štelo kot da začenja na novo, kar pomeni, da bi imel na začetku manjše dajatve. • M. Volčjak Škobme odstopila, predsednik uprave Andej Ferčej pa je tako rekoč v odstopu. Sejo nadzornega sveta je zato vodila predstavnica odškodninskega sklada Aleksandra Žvipelj, nove člane pa naj bi izvolili na skupščini delniške družbe Peko, ki je bila že pred časom sklicana za 30. januar, obravnaval pa bo v zadnjih bilo rečeno, da so v primeru zamenjave uprave pripravljeni sodelovati pri sanaciji Peka. Predstavnik Afisa Franci Jazbec je obljubil, da bodo nakazali predujem za izplačilo plač, če bodo 6. januarja začeli delati. Če bodo izpolnjene obveznosti do Afisa, bo konec januarja možen še predujem za izplačilo decembrskih plač. Ker je minis-trstvo za gospodarske dejavnosti tik pred novim letom Peku nakazalo 30 milijonov tolarjev, izplačilo no-vdmbrskih plač 13. januarja ni več vprašljivo, pravi Rozman. Nadzorni svet Peka se je sestal 30. decembra, vendar so sejo prekinili, saj še niso imeli pristanka možnega kandidata za predsednika uprave. Kasneje je Anton Rozman, ki je kot sindikalni predsednik tudi član nadzornega sveta, opravil pogovore z Janezom Bedino, ki je dejal, da je pripravljen prevzeti vodenje Peka, če 6. januarja začnejo delati, če banka pisno potrdi, da je pripravljena sodelovati pri sanaciji Peka in če z nadzornim svetom sklene ustrezno individualno pogodbo. Skratka, na osnovi vseh teh razgovorov so.v Peku danes prekinili stavko. Vendar le prekinili, saj bodo z njo nadaljevali, če 13. oziroma 17. januarja ne bo izplačana novembrska plača. Postavili pa so dodatno zahtevo, da morajo biti decembrske plače izplačane do konca januarja. Sedanji direktor uprave Andrej Ferčej nam je danes dejal, da po jutranjem zboru delavcev spet delajo, stavkovne zahteve pa seveda še vedno veljajo. Zdaj iščejo možnosti, da bi novembrske plače izplačali 13. januarja, za približno 1.500 zaposlenih morajo zbrati 170 milijonov tolarjev, zato nakazilo ministrstva za gospodarske dejavnosti seveda ne bo zadoščalo. Prav tako seveda še vedno veljajo zahteve po zamenjavi vodstva, Ferčej pravi, da je Janez Bedina za Peko vsekakor dobra rešitev, saj tovarno pozna. Poklicali smo tudi direktorja Gorenjske banke Zlatka Kavčiča, ki je dejal, da so njihovi pogoji preprosti - da v Peku delajo in da delajo brez izgube. O finančni rekonstrukciji sedanjih dolgov pa se bodo odločali na podlagi sanacijskega programa, ki ga bo pripravilo novo vodstvo. Sedanji sanacijski program je namreč le nadaljevanje dosedanjih. V Peku naj bi se torej stvari odvile tja do konca januarja, ko se bo sestala skupščini. Reči je seveda treba, da v Tržiču že nekaj časa govore, bolje rečeno v Peku si žele, da bi vodenje tovarne prevzel domačin Janez Bedina, ki je bil nekdaj že direktor Peka. Tudi zdaj dela v čevljarski industriji, saj je vodi podjetje Planika Commerce v Muenchenu, ki je v lasti kranjske Planike. • M.V. TURISTIČNE NOVOSTI V cenah največja razlika pri žganih pijačah Primerjava cen, ki jo je lansko prvo polletje napravilo Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS, je pokazala, da pri gostinskih storitvah ni velikih razlik. Med posameznimi vrstami in kategorijami gostinskih lokalov ni bilo bistvenih odstopanj ne pri hrani ne pri pijači. Tako je bilo moč govejo juho dobiti že za 200 tolarjev, svinjsko pečenko v restavracijah hotelov A in B kategorije že za 700 tolarjev, medtem ko je bila v pivnici spodnja meja 800 tolarjev, buteljka vrhunskega vina je veljala 1.300 do 1.400 tolarjev. V nižjih kategorijah gostinskih lokalov so bili cenejši predvsem zrezki, solate, vino in napitki. Najdražje so bile seveda restavracije hotelov A kategorije, kjer je stala goveja juha tudo 450 tolarjev, prv toliko steklenica piva solata 500 tolarjev, šilce sadjevka 750 tolarjev, naravni telečji zrezek 2.100 tolarjev in buteljka laškega rizlinga 4.500 tolarjev. * Med posameznimi slovenskimi turističnimi kraji večjih razlik ni bilo, najdražje so bile restavracije v najboljših hotelih na Bledu. Med posameznimi pijačami in jedrni pa so bile razlike največje pri žganih pijačah, saj je bilo šilce sadjevca ali vinjaka v hotelski restavraciji enake kategorije celo do dvainpolkrat dražje kot v drugi. POSLI IN flNANCE _ UREJA: Marija Volcjak <** NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: FIAT M ARE A 1.8 ELX ITALIJANSKO PLIMOVANJE Italijanski Fiat sodi med tiste avtomobilske znamke, ki se mu v zadnjih nekaj letih posreči vse, kar postavi na cesto. Začelo se je z najmanjšim puntom, nadaljevalo z duetom bravo in brava in lansko leto jeseni še z dvema karoserijskima oblikama modela marea. Marea pomeni v italijanščini plima in ime tega avtomobila ima v sebi kar nekaj simbolike. Čeprav je predvsem spredaj marea zelo podobna manjšima dvojčkoma, ne gre za nikakrš no nategovanje ali preoblikovanje pločevine. Sodobno priobljena oblika ohranja prepoznavnost italijanskega oblikovanja in mere, ki so na meji med nižjim srednjim in srednjim avtomobilskim razredom. Tako je tudi z mareiino prostornostjo: spredaj zadošča tudi za daljše noge, zadaj se ni mogoče znebiti občutka utesnjenosti. Voznikov delovni prostor je v dobršni meri povzetek tistega kar imata bravo in brava, a je inovativen in uporaben, medtem ko je za kakovost nekaterih plastičnih delov bolje zamižati na eno oko. Marea je tipičen družinski avtomobil, kar dokazuje tudi prtljažni prostor s 430 litri. Komur to ni dovolj, ima na voljo kombijevsko različico, ki se pri Fiatu imenuje weekend, oprema srednjega nivoja pa v vsakem primeru streže z dovolj dodatki tako za udobje kot tudi za varnost, čeprav je res, da je na Klasičen in sorazmerno umirjen limuzinski primer zračno zadek. varnostno vrečo Marea je namreč navkljub nekaterim podobnostim s sestro, ki ji je ime brava, opazno večji avtomobil in s svojimi merami je pljusnila tudi v srednji razred. Tako so pri Fiatu uspeli ubiti ne samo dve, pač pa kar tri muhe na en mah: prvič, marea nadomešča ostarelo tempro, drugič, postavlja se tudi na mesto še bolj ostarele crome in tretjič, lahko kot limuzina s štirimi vrati dopolnjuje duet bravo in brava. + ++oblika ++motorne zmogljivosti ^-notranjost I —plastika na armaturni plošči -končna obdelava -motorni hrup Gorenjski avto leta 1996 568 glasov za Renault Megane Po sedmih krogih glasovanja in skupno 1425 glasovnicah, ki so do včeraj, 6. januarja 1997, prispele v naše uredništvo, smo dobili zmagovalca za izbor gorenjskega avtomobila leta 1996, ki smo ga tokrat že drugič pripravili v uredništvu Gorenjskega glasa. Avtomobil, ki je osvojil tudi naslov slovenski avto leta 1997, bo tako eno leto okrašen tudi z naslovom osrednjega gorenjskega časopisa. Renaultu meganu, ki je bil tudi lanska prodajna zvezda, ste bralci Gorenjskega glasa prisodili 568 glasov, vseh 15 kandidatov pa se je razvrstilo takole: 1. RENAULT MEGANE - 568 glasov 2. AUDI A3 - 420 glasov 3. FORD FIESTA - 84 glasov 4. BMVV serija 5 - 54 glasov in FIAT MAREA - 54 glasov 6. VOLKSVVAGEN SHARAN - 52 glasov 7. VOLVO S 40 - 47 glasov 8. HYUNDAI COUPE - 38 glasov 9. ROVER 200 - 30 glasov 10. MERCEDES-BENZ SLK - 19 glasov 11. CITROEN S AXO - 18 glasov in NISSAN ALMERA - 18 glasov 13. SUZUKI X-90 - 14 glasov 14. NISSAN PRIMERA - 8 glasov 15. KIACLARUS-1 glas Naša akcija s tem še ni zaključena, saj nas čaka še žrebanje nagrad med tistimi bralci, ki ste poslali glasovnice. Glavna nagrada je letos še posebno vabljiva, saj bomo enemu od izžrebanih srečnežev podelili gorsko kolo, poleg tega pa bomo razdelili še vrsto drugih nagrad. Žrebanje nagrad bo v sredo, 8. januarja 1997, ob 16. uri v prodajnem salonu Renault podjetja Alpetour Remont Kranj, na Laborah, zato gre naše povabilo tudi na ta zaključek naše akcije. Rezultate žrebanja bomo objavili v petek, 10. januarja. Evropski, slovenski in gorenjski avto leta: Renault Megane Fiat marea združuje sodobnost in značilen italijanski temperament. mogoče znižati vsaj za pol litra. Čeprav oblika karoserije z izjemo sprednjega dela ne nakazuje nobene športnosti, si je s to mareo mogoče privoščiti tudi bolj dinamično vožnjo, tako zaradi solidnega podvozja, ki omogoča hitro vijuganje, kot tudi zaradi učinkovitih zavor, ki so tudi po daljši uporabi pripravljene zanesljivo ustaviti 1195 kilogramov težko mareo. Po tej plati je marea zagotovo najboljši Fiat doslej . In tudi sicer je marea avtomobil, ki je sposoben odločno plimovati, oprostite voziti med evropsko in daljnovzhodno konkurenco. Značilen italijanski temperament mu je pri tem lahko samo v pomoč. Inovativna armaturna plošča zmerno udobna notranjost. za voznika, v tem primeru potrebno dokupiti. in sora- CENA do registracije: (AC Avto Triglav, Ljubljana) Tudi utripanje mareiinega srca dokazuje pripadnost italijanskemu temperamentu. Štir-lvaljnik z 1,8 litra gibne {>rostornine, s po štirimi venti-i na valj in s 113 konjskimi močmi spada v novo generacijo motorjev, ki so jih pri Fiatu prvič uporabili pri modelih bravo in brava. Motorna moč in dober navor zadostujeta za povsem spodobne pospeške in končno hitrost, a hkrati svoj temperament dokazuje tudi z rezkim zvokom in pri višjih vrtljajih tudi s preveč občutnim hrupom. S pretirano varčnostjo se marea s tem motorjem ne more pohvaliti, toda povprečno testno porabo nekaj kapljic pod desetimi litri, je ob mirnejši vožnji TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1747 cem, 83 kW/113 KM, petsto-penjki ročni menjalnik. Mere: d.4390 mm, š. 1741 mm, v. 1420 mm, medosna razdalja 2540 mm, prostornina prtljažnika 4301. Najvišja hitrost: 195 km/h (tovarna), 191 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 10 s. Poraba goriva po ECE: 5,9/ 7,6/ 9,91 neosvinče-nega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 9,81. M. Gregorič >4f|wi|/< If ^ TRAD1NG, d.o.o. T FS. G O V I N A RAČUNALNIKI* TISKALNIKI PC CD ROM • MUL TIM EDI A SERVIS RAČUNAL. OPREME 7"V/, \yideo, zvočne, MPEG kartico, CD ROM bralne in zapisovatne enote, mrežni in ISDN adapterji. Igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potro&ni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STVLUS COLOR 200 43.900 SIT (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure EPSON Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec) HEVVLETT PACKARD DIAMOND c), Kranj W£* Pošta izboljšuje kakovost storitev Pošta veliko investira Po letu 2000 slovenska Pošta ne bo več potrebovala monopola in lahko bomo imeli tudi privatne pošte Kranj, jan. - Slovenska Pošta je lani imela dobrih 17,8 milijarde tolarjev prometa, računajo na približno 10 milijonov tolarjev dobička, za naložbe pa so namenili skoraj 7 milijard tolarjev. Po Sloveniji je zdaj 546 pošt, konec leta jih bo 550, pomembna pridobitev lanskega leta je poštna številka in avtomatski pisemski usmerjevalnik. Lani so obnovili 37 pošt, 26 jih je dobilo nove prostore, odprli pa so enajst novih pošt. Slovenska Pošta se v zadnjih letih hitro razvija in izboljšuje storitve, saj za naložbe lahko namenjajo sredstva, ki jih mora Pošti po ločitvi do leta 2000 dajati Telekom. V Sloveniji zdaj pride ena pošta na 3.655 prebivalcev in na 37,1 kvadratni kilometer, kar je skoraj polovica manj kot v razvitih državah. Vendar naj bi do leta 2000 dohiteli razvite in tedaj slovenska Pošta ne bo več potrebovala monopola. Tako kot drugo naj bi se razvijala tudi v smeri privatizacije. Pomembna pridobitev lanskega leta je poštna številka in avtomatski pisemski usmerjevalnik, ki je zaradi pravilnega naslavljanja pošiljk lahko v mariborskem poštnem središču že prve mesece usmeril kar 70 odstotkov pošte. Letos bodo investirali za 5,5 milijarde tolarjev, med največjimi investicijami pa je izgradnja poštnega centra v Ljubljani, terminalizacij pošt, zagotovitev prostorov še za osem pošt in posodobitev prevoznih sredstev. Pošta vse bolj izboljšuje kakovost svojih storitev, ljudem se prilagajajo tudi z delovnim časom. Nepretrgano sta odprti pošti v Ljubljani in v Mariboru, devet je odprtih tudi ob nedeljah dopoldne, od sobotah dopoldne pa še 29 pošt. Povečali so pogostost dostave in pošto Šestkrat tedensko dobiva 70 odstotkov prebivalcev, petkrat tedensko pa 29 odstotkov, le odstotek prebivalstva v odročnih naseljih mora po svoje poštne pošiljke v predalčnike. Pošta vse več pošiljk dostavi isti dan, naslovnik v Ljubljani jo dobi isti dan, če jo odpošlje do devete ure. Brez vinjet še do konca meseca Nemalo razburjenja so v prvih dneh povzročile vinjete, s katerimi morajo biti opremljeni avtomobili za vožnjo^po avstrijskih avtocestah. Gre namreč zato, da so Avstrijci za začetek natisnili premalo letnih, dvomesečnih in tudi tedenskih nalepk, avstrijski l{eC 064^ 212-JP35- 9(a Mohorjevem klancu _v "Kranju_ HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Zimski izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 13.50 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Dokumentarni film 15.15 Kjer padajo zvezde, češka nadaljevanka 15.45 Oddaja za otroke 16.15 Ponovitev 16.15 Literarna dediščina 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Dokumentarna oddaja 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Ekran brez okvirja: Željka Ogresta (h gostje 22.15 Opazovalnice 22.50 Filmska noč:. Usodna pošiljka, ameriški barvni film 0.35 Poročila HTV 2 15.10 TV koledar 15.20 Oporoka-matere Terezije 16.45 Zlobna lady< ameriški ČB film 18.25 Risanka 18.35 Divje srce, mehiška nadaljevanka; 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 Živa resnica, hrvaški barvni film 22.50 Filmska gibanja 23.30 Senfield, ameriška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.55Vsi pod isto. streho 9.20 California Hlgh Scholl 9.40 A-Team 10.30 VVinetou 2, ponovitv filma 12.00 VVickie in močni možje 12.25 Kalimero 12.50 Smrkci 13.101 Tom in Jerrv 13.40 Uganke 13.55 Tom In Jerrv 14.25 Nazaj v prihodnost 14.50 Mini čas v sliki 14.55 Hišica v preriji 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Kdo je šef? 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Absolutelv fabulous. Žngleška humoristična serija 19.30 as v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, avstriisko-nemškfl kriminalistična serija 21.05 Nash bridges 21.55 Pobesneli Max, av-stralsko-ameriški akcijski film 23.29 Čas v sliki 23.30 Osamljeno delo, ameriški film 1.16 Poželenje senčne- ?a dne, angleško-ameriški film 2.40, iaf Romeo, 4.10 Kuhana jajca, fran-| coskl film 5.40 BIH Body - Nori svel; športa AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Salem aleikum 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežele danes 12.00 čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Na prizorišču 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 če bi sosednje vedeli... 14.45 Lipovi ulica 15.15 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežele danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.10 Moj najljubši napev 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 šiling 23.00 JacK Razparač, dokumentarni film 23.50 Mongolski vihar, dokumentarni film 0.50 Priti na psa, dokumentarna serije 1.35 Pogledi od strani 1.45 Čas v sliki 2.15 Modern Times 2.15 Modern Times 245 Schiejok 3.45 Dobrodošli v Avstriji 5.30 Čas kulture Jazz z Bracom Doblekarjem Mnogi 9e Braca Doblekarja spominjate še iz časov skupine Hazard, s katero je nastopal pred dvajset In več leti. Nekoč rock'n'roll, danes jazz v vsak slovenski dom bi lahko uganili njegov moto ob plošči "Mir - prijateljstvo - ljubezen", ki le Izšla tik pred novim letom pri založbi Helldon. Ja, tokrat vam predstavljam njegov najnovejši projekt, s katerim nam ponuja skladno, ubrano in privlačno sodobno Improvizirano glasbo. Gre za odličen Jazz, ki zna prijati tako starim jazzovskim navdušencem kot nepoznavalcem te glasbene zvrsti. Poslušali boste od blue-sa In bossa nove prek west-coasta ter bebopa do duhovne modalne glasbe Johna Coitranea oziroma dela naših jazzovskih skladateljev (Doblekar. Gregorc. Grašič) ter skladbo lafahan Dukea Elingtona. Omenjena plošča je Ooblekarjev drugi avtorski projekt, njemu kot saksofonistu pa so pomagali pravi mojstri kot Marko Petrušič (klavir), Primož Grašič (kitara), Tomaž Grom (bas) in Ziatko Kavčič (bobni). "Morda je to najboljša slovenska jazzovska plošča sploh," meni jazzolog Peter Amaiiettl. • I.K. KINO CENTER prem. amer. vojne drame PRAVI POGUM ob 16., 18.15 In 20.30 url STORŽI* prem. amer. kom. meiodr. JACK ob 17. In 19. url, amer. omnibus ŠTIRI SOBE ob 21. url ZELEZAR amer. akcij, film BLIKS SMRTI ob 18. In 20. url RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA erot. trill. UJETNIKA ob 20. url ŠKOFJA LOKA amer. filrn NA VSE ALI NIC (TIN CUP) ob 20. url ŽELEZNIKI amer. rit, NOTREDAMSKI ZVONAR ob 18. In 20. 00 j [ČETRTEK, 9. JANUARJA 1997 TELE-TV KRANJ »•videostrani 18.45 Test slika 18.55 t*.."apovednik TELE-TV 19.00 TV 2SP0* 1903 Epp b|ok -1 1908 t°p io-L19'10 Poročila Gorenjske 389. '■•«5 l2 tiska: Gorenjski glas jutri /rv5° Miha Pavliha - otroška oddaja {Ponovitev) 19.55 Danes na videos-"«neh 20.00 TV kažipot 20.03 EPP oiok - 2 20.08 Top spot 20.10 Merkur •npinners club Internacional 20.15 j^ertiiera v Prešernovem gledališču: aiužklnji 20.30 Znani In neznani ion821 21.10 Poročila Gorenjske W 21,25 EPP blok " 3 21,30 »oŠ? ^esovija na šmarjetni gori gr*) Glasbeni spoti 22.40 Iz tiska: R^!nski 9'as jutri 22.45 Poročila ^njske 389. 00.30 Z vami smo "■«... nasvidenje 00.31 Odpovedni rP«,Programa TELE-TV Kranj 00.32 X&tranl »ODELUJTE V KONTAKTNIH OD-ftn*8 TELE-TV KRANJ - POKLI-MmIJSP TELEFONU: 33 11 56I deJ)stran, 18-08 Test 18.15 K.or2eTn'k 18-16 EPP blt>k 18-25 rponra-I ^ua"ani *i-uu oaien d»°st?2.i Utsche Welle 2200 Tv ŠIŠKA eVSTnOT^i 1950 Napoved spor-... NaooSLTel8market ... Telemarket "apoved sporeda... Videostrani IMPULZ KAMNIK 1a'S2 V,deo stranl 1800 "TV Prodaja 1*06 Otroški program, Otroški Ringa io|a«18-25 Naš gost - ponovitev loS T°P 8Dot 19-45 TV prodaja 2*!j0 Spored 20.10 Glasbeni mix 2ai5! Mladinski program 21.30 Film ^vlSSoSni23-05 ^ Pf0daia *A KRANJ natt>J£5Cetek programa, uvodna pS - rt,.6'50 EPP 6-50 EPP 7.00 Čestitk« ~9a Jutranja kronika 7.20 dnevn*£.P?*er,eC©nia 7.40 Pregled arroft^ 7.50 EPP 8.20 <5zir-8.40 Pr«I, Nov, ne znam domov Goreli«,?91*1 tiska 8.50 EPP 9.00 dneva o LV&rai' danes 9-20 Tema 10.50 crfS Epp 10-40 Zaposlovanje 11.50 pcd J1-30 Kviz Radia Kranj 12 40 ki 12-30 Osmrtnice, zahvale EPPi«72y^ar8W Prispevek 12.50 narsk Pesem tedna 13-40 Novi- GorenisklSpHVek 18J5 EPP 1400 »Oortni if £anes 14-30 Planinsko EPP i',52tl6«k 14.50 EPP 15.25 16.00 Ep? iDaogodki in odmevi RS vek ms« l8^20 Novinarski prispe-CnitlJ EPP 1750 EPP 18.00 niachir«. ™ -M*Tak0 kot P^Snja leta. bomo tudi letos za zveste poslušalce •n bralce Gorenjskega glasa poleg dobre glasbe pripravili v vsaki oddaji nagrade, letos pa se je Pridružil z nagradami tudi najbolj brani časopis na Gorenjskem - Gorenjski glas. Ustvarjalci oddaje Kolovrata, seveda, s pokrovitelji se bomo potrudili, da bo oddaja čimbolj pestra. Z nagradami se nam e pridružilo podjetje Integral Tržič, ki pripravlja izlet presenečenja 25. januarja v Radence. Zdaj pa Kar k nagradnima vprašanjema: £Oo je glavni urednik Gorenjskega glasa? Kdo je po va&em mnijenju najprijaznejši voznik 'ntegralovih avtobusov? . , , .na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s D dothko Ko|ovrat domačih". poWrav čez teden dni voditelj oddaje: Marijan Murko PETEK, 10. JANUARJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.10 Včeraj, danes, jutri 9.15 Otroški program 9.30 Pasje mesto, kanadska nanizanka 9.50 Tedenski izbor 10.35 Ulica čudežev, amehiški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 13.50 Omizje, ponovitev 15.20 Zborovska glasba 15.50 Poljska po zmagi, ponovitev francoske dokumentarne oddaje 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.40 Podarim dobim 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Planet In3 21.30 Raziskovalni national geogra-phica, ameriška dokumentarna serija 22.30 Odmevi, vreme, špor 23.00 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 23.25 Policaj, francoski film 1.00 TV jutri, videostrani TVS 2 8.00 Euronews 8.45 Tedenski Izbor 10.40 Ponos Afrike, nemška dokumentarna oddaja 11.10 Steps ahead 12.45 Allca, evropski kulturni magazin 13.15 Podoba podobe 13.45 Zgodbe iz školjke 14.15 Tedenski izbor: Forum 14.25 Joshua nekoč in danes, kanadski film 16.20 Pokončni policaji, angleška nanizanka 16.50 V slogi je moč, avstralska nanizanka 17.15 Italijanska restavracija, 1. del italijanske nadaljevanke 18.05 Dogodivščine iz ZOO, 1. del 18.50 Skrivnost Je v sonuc, angleška dokumentarna oddaja 19.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Prijateljčka, ameriški film 21.40 Govorica telesa z Lojzko Žerdin 22.00 Marjana gre v šolo, dokumentarna oddaja 22.45 Maurice, glasbena oddaja TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah show, ponovitev 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina; ponovitev 39. dela 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 16.00 Karma, ponovitev 16.00 Oprah show, 40. del 16.50 Drzni In lepi, ponovitev 40. dela 17.15 Drzni in lepi, 41. del 17.45 Rajska obala, nadaljevanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ned in Stacev, 8. del nanizanke 21.00 Petkov večerni film: Zadnja beseda 22.30 Karma, oddaja o mejnih vedah 23.30 Ulica ljubezni, 8. del nanizanke 0.10 TV prodaja 0.30 Videostrani POP TV 7.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Nevarni Havaji, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Roseanne. nanizanka 13.30 Mančurijski kandidat, film 15.30 POP 30 16.00 Mulci, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nemška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Na zdravje!, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nanizanka 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Novi Frankenstein, film 23.30 Lovec na glave, nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Marianne, 11. del otroške serije 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 14.30 TV tribuna, ponovitev 18.00 TV noč: Slo 15 17.00 TV prodaja 17.30 TV poročila 17.35 Luckv Luck, 2. del 18.00 Pot v Avonleo 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaJa/Videostrani 20.00 Kino TV 3: Svoboda 21.40 TV noč: Vdihni globoko 22.40 TV dnevnik 22.55 Skrivnosti, 7. del 23.55 TV prodaja 0.25 Video kolaž HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske veze, serija 13.05 Santa Barbara, serija 13.50 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni program 15.15 Program za otroke in mladino 15.50 Poročila 16.00 Dober dan, Hrvaška 16.45 Govorimo o zdravju 17.15 Hrvaška danes 18.10 Kolo sreče 18.40 Virus, oddaja o računal- nikih 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Show program 21.35 Dokumentarna oddaja 22.30 Opazovalnice 23.00 Klub D.D. 23.20 Coast-ermanla, dokumentarni film 0.15 Poročila HTV 2 13.05 Seinfeld13.30 Druga molnost 14.20 Triler 15.20 Pikica In Tonček 16.50 Vovager 17.25 Risanka 17.35 Masada 18.35 Divje srce 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.20 Kdo je šef 20.50 Zakon v LA, ameriška serija 21.35 Film: Poirot 23.25 Srca zahoda 0.10 Varuška, ameriški film 1.45 Noč košarke AVSTRIJA 1 6.55 Vsi pod eno streho 9.25 Kalifornijska gimnazija 9,45 A-team 10.30 Vojna vetrov, ameriški fil m 1200 Vikina Viki 12.?5 Kallmero 12.50 Smrkci 13.00 Tem in Jerrv 13.30 Beethoven 14.15 Artefix 14.55 Naša mala kmetija 15.46 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 A-team 17.16 Vs> pod ono streho 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Poslušaj, kdo tam razbija 19.00 Prijatelji, nanizanka 19.30 čas v sliki 20.15 Clifhanger, ameriški akcijski film 22.00 Nori Max II, avstralski akcijski film 23.35 Spopad v L.A., ameriški kriminalni film 1.10Clifhanger 4,45 Gorila AVSTRIJA 2 9.05 Dan. ko je prišel dež, nemški film 10.35 Bogat in lep 12.00 čas v sliki 12.05 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 guba družina 13.55 Ko bi to vedeli sosedje 14.45 Lipova ulice 15.15 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsad dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Nepristranski pogiadi 20.15 XY - nereše-no21.15 Diagnoza rak, dokumentarni film 22.05 čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 XY - Nerešeno, odzivi 23.15 Ziata Evropa 00.45 vldeonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 Top spot 19.03 EPP blok - 119.08 TV kažipot 19.10 Poročilo Gorenjske 390. 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 Top spot 20.03 EPP blok - 2 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (y živo) 20.25 Kamera presenečenja: Godba Vodice za župana Antona Kokalja 20.40 Franc Kompare -Glasbeno voščilo za praznike 21.10 Poročila Gorenjske 390 21.25 EPP blok - 3 21.30 Slavnostna akademija ob 90 letnici telovadbe in športa v občini Škofja Loka 23.10 Boksarski spektakel Novak : Guillerme 23.55 Poročila Gorenjske 390 00.10 Z vami smo bili... nasvidenje 00.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.12 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: Vroča skozi noč (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 1.42 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV .. Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaj« vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja 20.00 Srečanje živečih borcev Cankarjevega bataljona "Na Vidmu" v Poljanah 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.25 Lepo je biti muzikant (Kocijanove sestre pojejo stare pesmi) 19.04 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelie 22.00 videostrani TV SISKA ... videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Jasnovidka Karin 21.30 Film 23.00 Kronika, ponovitev 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani 00.01 Erotični film GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO lOJ.i vyyl) io).j OGNJIŠČE ni m II h im. m u u Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče, za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon ln ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.p. 4,1210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM - PREDLOGI ZA 13.1.1997: POPEVKE: 1. ZVEZDNATO NEBO - VLADIMIR SAMEC 2. VOZIM SE - IVO MOJZER 3. NARKOMAN - MONIKA NZ-VIŽE: 1. NIKAR NE MISLI - ans. RUBIN 2. CIGAN - ans. JOŽETA BURNIKA 3. LETO JE OKROG - ans. NIKA ZAJCA ZMAGOVALKI PREJŠNJEGA TEDNA: 1. PO NOVEM LETU BOUŠE BO - BLUEGRASS HOPPERS 2. LJUBEZEN IN GORE - ans. ZUPAN • VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vtža: Ime in priimek: Naslov: j Posta: RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Novinarski prispevek 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Vočerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj Nasveti za kosilo 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105.1 MHz 6.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi taksno 9.30 Kam danes v Ljubljani 11.00 Turistični barometer 12.30 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.30 Oddaja za ljubitelje fora 14.30 Turistična inforamcija 5.00 Avtomarket svetuje 15.30 Do godki in odmvel RAS 16.00 Popoldanski vikend program 16.20 Spoznajmop se ♦ uganka za poslušalce 16.40 črna kronika 17.00 Tečaj nemščine na RGL 17.30 Tomo Pire predstavlja 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Nocoj na tekmo 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik z gosti R OGNJIŠČE R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 96,0 Mhz UKV stereo. Najprej se bomo učili. Prav zato bomo petkovo popoldne začeli s ponovitvijo devete lekcije tečaja poslovne angleščine Vlcotr"s Ven-ture ob 13:40. študentske Informacije bodo na sporedu ob 14:00 in Radijska mreža ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko In jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche VVelie pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za kakšno drugo zanimivost, recimo za petkovo nagradno vprašanje. 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.46 Duhovna misel, svetnik cfneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. Inf. oddaja -t- komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 6.30 Nočni glasbeni program R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice. Deutsche VVelie 17.00 Občinski tednik - občina Bled 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan* 19.00 Glas Amerike 19.16 Voščila 20.00 Radio študent na radiu Triglav RSORA 5.30 Prva Jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.15 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Zlati klas Ansambel Zupan Je ena Izmed naših obsežnejSlh narodnozabavnih skupin, saj je v njej kar sedem glasbenikov, vokaltetki Sonja Zupan in Eva i Krajnčan (še klarinet, saksofona' Matej Mastnak (vokal, trobenta), | Matjaž Mrak (vokal, klarinet, bas) \ Renato Varilč (kitara), Dušan 'Pois&k (bariton, bas, pozavna) in Robert! Župan (klaviature, harmonika). V sedmih letih obstoja so poeneii štiri plošče, eno celo v nemškem jeziku, tu je kup TV spotov, gostovali so v mnogih televizijskih oddajah z nar-odnozabavno glasbo, predvsem pa veliko nastopali. Njihova plošča (tudi kaseta) z naslovom Zlati klas je sicer izšla že pred časom, a je še kako aktualna tudi danes, pre dstavlja glasbo po načelu za vsako- Ear nekaj. Za planince skladna jubezen In gore. Savinjska dolina opeva kraje od koder ansambel prihaja, Vrti Trojan poje o znamenitih krofih, skladba Vinski brat pa i« Slovencem pisana na kožo... Bese dila so mojstrovine, saj sta Jih napisala prof. Ivan Sivec in ft>m Gabersek. • LK. KINO CENTER »mer. volvjn. drama PRAVI POGUM otJ 16., 18.15 in 20.30 url STORŽIČ amer korv melodr. JACK ob 17. in 21. un STORŽIČ amer omnibus ST1RI SOBE Ob 19. uri, im« aken £jn BUSK SMRTI ob 18. In 20. urIRADOVUICA - LINHARTOVA DVORANA skel,. flln POBEG IZ LOS ANGEL ESA ob 20. url BLED erot trii. UJETNIKA ob 20. url JjKOFJA LOKA amer. Mm NOTREDAMSKI ZVONAR ob 18. In 18 uri. »mer. film NA VSE ALI N!C (TIN C..IP) ob 20. uri ZIRI amer kom. TRČENI PROFESOR ob 20. url LITERARNA DELAVNICA CVEK S PISATELJEM BOGDANOM NOVAKOM * Kakšne otroke imate radi? Doma imam rad pridne otroke, sicer pa so mi všeč taki otroci, ki so malo nabriti in imajo smisel za humor. * V knjigi Dnevi pod Rožnikom opisujete svoje otroštvo. Je bilo lepo? Kot otrok sem mislil, da sem grozno nesrečen otrok. Naš oče je bil zelo strog. Jaz pa sem od vseh v družini najbolj jezikal in sem bil zato velikokrat tepen od svojih bratov. Zdaj pa se spominjam le lepih trenutkov iz otroštva. * Kakšne knjige ste brali kot šolar? Prebral sem vse knjige, ki so mi prišle pod roko in vse v očetovi knjižnici. Najraje pa sem imel pustolovske knjige, iz njih sem se tudi zelo veliko naučil. * Rodili ste se v Prekmurju. Je zato Laci Prekmurec? Ali so vsi junaki iz Zvestih prijateljev izmišljeni? Laci je bil učitelj moje hčerke Tanje, nad katerim je bila zelo navdušena. In tako je Laci postal vodja tabornikov. Kasneje sem v Laciju pravzaprav opisoval sebe," takega kot me vidijo moji otroci: starokopitneža, brez posluha, tečnega itd. Imena junakov iz Zvestih prijateljev so prava, to so imena mojih otrok. Seveda sem pa vnašal tudi svoje doživljanje, ali pa izmišljene zgodbe. Osnovna zgodba Bela past je pa resnična. Medtem ko sem pisal, me je nekaj začelo suvati pod mizo. To je bil naš Hanzi, pa je še on dobil svojo vlogo. * Vam še že kdo rekel, da bi po vaših zgodbah posneli film? So že prišli k meni, da bi snemali Belo past, vedno se pa stvar ustavi spri denarju. * Zapisale: Tina Balas, Tanja Kokošar, Jožica Polajnar in učiteljica Tina Primožič iz OŠ Jakoba Aljaža v Kranju REKLI SO REKLI SO REKLI Nonstop pred televizorjem Kranj - Kar običajno je, da se ob slabem vremenu človek rad usede pred televizor. Za novoletne praznike smo pač že kar navajeni, da nam televizijske hiše postrežejo z zanimivim programom, ki prekašajo programe ob običajnih dneh. Tudi letos je bilo tako, zato nas je zanimalo, ali ste tudi vi kaj prižgali televizor. Eva Virtnik: "Seveda sem med novoletnimi počitnicami gledala televizijo. Največ sem gledala Slovenijo in A Kanal, predvsem filme, kot je Willy itd. Na žalost pa se nam je ravno na silvestrovo pokvaril televizor." Mark Bertoncelj: "Ja, televizijo sem kar precej gledal. Najraje si ogledam dober film na Pop tv, Sloveniji in A Kana- lu. Tudi med letom pogosto gledam televizijo, največ TV Slovenija, odvisno pač od tega, če je kaj zanimivega na programu." Špela Klemene "Med novoletnimi počitnicami sem veliko gledala televizijo, medtem ko na silvestrovo nič. Drugače pa sem vseskozi pred televizorjem. Najraje gledam Pop tv, predvsem njihove nadaljevanke, kot je Obalna straža, komedije,..." Davorin Puhar "Novo leto sera pričakal pred televizorjem. Najprej sem na Pop tv gledal film, polnoč sem pričakal ob gledanju programa na A Kanalu, nato pa sem na Pop tv gledal Terminatorja. Mislim, da so slovenski programi kar dobri, posebej Pop tv." • S. Šubic, slike: T. Doki VAŠA POŠTA V predalu z vašo pošto seje decembra med spisi in pesmicami nabralo tudi nekoj novinarskih poročil, za katere menimo, da zaslužijo objavo. Ker pa besedil v celoti ne moremo spraviti v skopo odmerjene vrstice, smo nekoliko krajšali Toliko v opravičilo. Tudi tokratni nagrajenec je iz šolskih novinarskih vrst. Na izlet z Gorenjskim glasom greNejc Berčič. Male sive celice Zadnje dni v maju nas je razredničarka, gospa Zorma-nova, vprašala, kdo bi se udeležil tekmovanja v Malih sivih celicah. Takoj smo se prijavile Tjaša, Ksenija in jaz. V osnovni šoli v Bohinjski Bistrici je bilo 7. novembra regijsko tekmovanje. Na nastop na TV se je razen nas uvrstila še ekipa iz Tržiške Bistrice. V času, ki smo ga imele do nastopa na TV, smo se učile iz knjig Darka Hedri-ha, pripravljali smo plakate, Tjašina stara mama pa nam je izdelala maskoto - planinca. Končno je nastopil 11. december. V spremstvu sošolcev in razredničarke ter učiteljice glasbe smo se odpravile na tekmovanje. Pred nastopom pred kamerami so nas mas-kerke in frizerke nekoliko uredili, preizkusili smo mikrofone, potem pa se je začelo zares. Naši tekmeci so bili fantje iz, osnovne šole Litija. Po prvih igrah smo bile boljše, potem pa se nam je začelo zatikati. Imele smo tudi nekoliko smole, da smo izbrale nekaj prav zamotanih vprašanj - in zmagali so fantje. Sodelovanje v Malih sivih celicah je bila zanimiva izkušnja. Pri pripravah na tekmovanje smo se naučile marsikaj novega (vprašanja na TV so bila drugačna od tistih, ki smo se jih učile), na lastni koži smo tudi izkusile, kako je nastopati pred kamerami. • Urška Bricelj, OŠ 16. decembra, Mojstrana Nagradni izlet za ciste zobe Pri tekmovanju za čiščenje zob smo bili učenci četrtega razreda iz Reteč prvi. Dobili smo priznanja in tudi nagradni izlet v Medijske toplice. V sredo smo se zgodaj zjutraj z majhnim avtobusom odpeljali skozi Domžale do Trojan. Tam smo se pogostili s krofi. Nato snio se zapeljali do Medijskih Toplic. Preoble-kli smo se v kopalke in skočili v vodo. Veselo smo čofotali in plavali. Zelo zabavno je bilo, posebej še, ko so odprli tobogan. Prijeli smo se za noge in se spustili po njem. Tako smo se dolgo zabavali. Medtem so nam postregli še s sendviči in sokovi. Približal se je čas odhoda. Peljali smo se do Trbovelj, kjer smo si privoščili pizze. Pogledali smo tudi najvišji dimnik v Evropi. Potem smo se odpravili v Vače. Tam smo se vsi dotaknili središča Slovenije. Malo smo še pomalicali, nakar smo se odpeljali domov. Imeli smo se zelo lepo. Na zobe pa ne bomo pozabili, tudi zaradi izleta ne. • Nejc Berčič, 4. r. OŠ Reteče Kropa Z učiteljico smo šli v Kropo. V vigencu smo spoznali kovača Jožeta, ki je izdeloval kovaške žeblje in odgovarjal na naša vprašanja. Potem smo šli v muzej. Videli smo maketo fužin in maketo Krope, stare predmete in pripomočke, velike in male kovaške žeblje, pojočo omaro, tam sem kupil značke in razglednice. • Žan Štempihar, 4. a r. OŠ Simona Jenka - Center, Kranj Romana v naši šoli Romana Krajnčan poje otroške pesmi. Njena najnovejša pesem je AEIOU. Tudi v naši šoli se je predstavila. Pesem "Po vaseh in po dolinah" smo zapeli skupaj. Čas je hitro minil, bilo je lepo. • Andreja Arnolj Bil sem kitarist. Dobil sem sliko Romane Krajnčan. • Janez štravs Najbolj všeč mi je bila pesmica AEIOU. Vsi smo ji ploskali in se žgečkali. • Simon Krek Romana se mi je podpisala na roko. • David Jelovčan Bila je vesela in nasmejana. • Irena Košir, vsi učenci 1. a r. OŠ Poljane »S 4} MS (P j%. MSAfm A. V Ragljini redni rubriki vsak torek na strani "Prepovedano za odraze" vsakič zastavimo nagradno vprašanje. Tudi prvi torek v letu 1997 ni izjema. Za pravilne odgovore pripravimo (vsaj) dve nagradi - vprašanje lahko preberete v Gorenjskem glasu in slišite v Sobotni raglji. Zaradi božično novoletnih šolskih počitnic smo za pošiljanje odgovorov pustili nekaj več časa in tokrat ne objkavljamo srečnih nagrajencev - konec tega tedna, v petek, 10. januarja, je zadnji dan za odgovore na predzadnje decembrsko vprašanje o tem, kje na Gorenjskem je gostovala terenska ekipa Sobotne raglje. Ker smo prejeli le en sam samcat pravilni odgovor, tokrat v pomoč zapišlmo, da sta v tem kraju obiskovala osnovno šolo - tisto, ki jo Je obiskala ekipa Raglje - tudi Alenka Dovžan, Jure Košir. Odgovore na nagradno vprašanje, zastavljeno prejšnji torek, pa lahko oddate na pošto št do petka, 17. Januarja 1997, na naslov: GORENJSKI GLAS - za Ragljo, poštni predal 124, 4 001 Kranj. Nagradno vprašanje ponavljamo: Sobotna raglja pomaga šolarjem v Zavrču v Halozah. Tamkajšnjim nadebudnežem se Je namreč dobesedno podrla stara gola In Zavrtani morajo zgraditi novo iolo. V akcijo zbiranja sredstev za Zavrč se le vključilo tudi veliko Gorenjk ln Gorenjcev. KATERI GORENJSKI UMETNIK, doma Iz Dolenje Žetlne v Poljanekl dolini. JE ZA NOVO ŠOLO V ZAVRČU NAMENIL DESET SVOJIH NAJNOVEJŠIH LIKOVNIH DEL v vrednosti vsaj 200.000 tolarjev? Za dva od pravilnih odgovorov smo pripravili dve knjižni nagradi, ki Ju podelimo z žrebom. Ha dopisnico z odgovorom ne pozabite pripisati svojega naslova ln -OBVEZNO - tudi Bolo ter razred, ki Ju obiskujete. Odgovorov brez podatka o razredu In Soli. kiju obiekuje pošiljatelj odgovora, pri Žrebanjih v letu 1997 ne upoetevamol NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na stbrko 3ADiO 913 Ffl Gremo skupaj! Nagradni izlet, ki ga pripravljamo v radijskem Vrtiljaku in Gorenjskem glasu za pr'jateljčke, ki sodelujejo v naših igrah, sta si prejšnji teden prislužila Anja in Aleš Gosar iz Tržiča, Kovorska c. 19. Sestrica in bratec (saj sta, kajne?) sta nam poslala novoletno voščilnico, zraven pa dodala še eno pesmico in narisala postavnega snežaka. Takole sta nam in vam voščila Anja in Aleš: Srečno nuj bo novo leto, Radostno in brez telav, Enkrat vsak naj olivi, Če ga tudi kaj skrbi, Naj od zdravja in veselja, Od ljubezni prekipiV Uganite, kdo je to! Za domačo nalogo tega tedna je Romana izbrskala prikupno uganko Alojza Gradnika: Kateri mol, čeprav je zima, srajce, hlač in suknje nima? Zanje nima on potrebe, pa vseeno ga ne zebe. Rešitve pričakujemo do petka v Gorenjskem glasu, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Vrtiljak. • H. J. m\ in vr« bn vaj dei Pn in vrt b0 pn m je 30 ob Pr, ne do Sh nji oq 0q SI K, 9,: v A Pr S w\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Štiri sobe Pod film štiri sobe so se podpisali štirje prijatelji - Allison Anders, Alexandre Rockvvell, Robert Rodriguez, Quentin Tarantino - ki v zadnjih letih oblikujejo standarde ameriškega neodvisnega filma. Vsak je napisal scenarij za svojo sobo, se pravi zgodbo, in jo tudi zrežiral. Vse štiri sobe so v nekoč imenitnem losangeleškem hotelu, njihove zgodbe - bodisi nezaslišane, grozljive, strašno zabavne ali odurne - pa se odvijajo na silvestrovo. " Tim Roth igra Teda, hotelskega slugo, ki se nehote zaplete v zgode in nezgode svojih gostov. V stranskih vlogah pa kar mrgoli zvezd. Igrajo Bruce VVillis, Marisa Tomei, Antonio BanderaS/ Madonna, Jennifer Beals, Valeria Golirro, David Proval, Lili Tavlor in Quentin Tarantino. Nagradno vprašanje povezujemo z eno od zvezd, Madonno. Zanjo je bilo minulo leto radodarno najmanj na dveh področjih; zasebno j« postala mamica, v filmu pa upodobila slavno predsedniško soprogo' vlogo, za katero se je menda potegovala več let. Povejte, prvič, ali j* Madonna rodila deklico ali dečka in, drugič, katero žensko je zaigrala V filmu. Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4000 Kranja Zoisova 1 - Filmska uganka. Za Ostržka je seveda značilen dolg nos. Kljub praznikom ste nas zasuli s številnimi rešitvami, žreb pa je brezplačne kino vstopnice namenil Simoni Omers iz Cerkelj, Ul. Andreja Vavkn* 4, Gojku Joviču iz Kranja, Medetova 1, Mateji Purgar iz Lesc Alpska 21, in Jasmini Debelak iz Radovljice, Langusova 48 * Čestitamo. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Votčjak__ 8 ORZNI GRAFIKONI . Zasneženi december je za nami in čas je za mesečni pregled Mvesticij v vrednostne papirje, ki so uvrščeni v borzni kotaciji A \in B ter delnice, uvrščene na izvenborzni trg C Ljubljanske borze prednostnih papirjev. V decembru smo prikazali izračunane °ruto donose za posamezne vrednostne papirje. Pri izračunali1* donosov nismo upoštevali porasta arobnoprodajnih cen, v decembru je ta znašal 0,7 odstotka, ter bančnih in borznih W°vizij, ki bi jih moral plačati potencialni investitor pri nakupu F Prodaji vrednostnih papirjev. Podatke o ceni posameznega ^ednostnega papirja smo črpali iz uradne tečajnice Ljubljanske r°fze vrednostnih papirjev, a.d., Ljubljana. Tudi v decembrskem pregledu investicij smo v grafičnih prikazih izpustili zmagovalce r1 Poražence na trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev. i. Slovenski borzni indeks se je od ponedeljka, 2. decembra, ko 'J? °ila njegova vrednost 1159,64 indeksnih točk, do ponedeljka, \"> decembra, povzpel na 1183,29 indeksnih točk. V tem °°dobju je torej pridobil 23,65 indeksnih točk, kar pomeni, da >e Pridobil 2,04 odstotka. * decembru so bili padci (Komercialna banka Triglav, Prednostne delnice... stečaj) in vzponi (UBK banka) tečajev ^katerih delnic prav zajetni. Pozitivno gibanje tečajev je ^geglo kar nekaj delnic, med njimi tudi najprometnejše delnice banke in Leka. V decembru so največ pridobile delnice in z "»mi lastniki UBK banke, 96,98 odstotka, Gea Collega, 66,67 °^fotka, Hipotekarne banke Brežice - prednostnih, 30,26 dstotka, Hipotekarne banke Brežice - rednih, 21,05 odstotka, y°venijalesa, 16,28 odstotka, Lesnine EMMI, 14,51 odstotka, Q°r*Pas hotelov Kranjska Gora, 13,42 odstotka in Jate - mesa, >j3 odstotka. Žalostni so lastniki delnic, ki so končale december v rdečih številkah: bake v stečaju KBPO, -86,42 odstotka, "Masa, -30,93 odstotka, Razvojne družbe, -26,47 odstotka, rimofina, -24,24 odstotka in ostali. • R. S. DECEMBRSKI ZMAGOVALCI 96.98% l'BKC GEAR HBP HBR SL1G LSBG KHKG JMLG DECEMBRSKI PORAŽENCI 0.00% •*>.ook "40.00% • « «2143 k > M S C * K m fl! 8 S 2 ? 9 M t— S "3 87 flu *T'|s-» 3 3'Se nagrada: jedilniška miza, 2. nagrada: TV miza, 3. nagrada: zložljiv stol 5 • "o KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUMVnODAJN INAKUTNI/FRODAINI INAKUTNI/RODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 99,10 90,90 12,56 8,85 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora MI-03f BANKA CREDITANSALT d d. Lj 89,00 90,60 12,80 1290 8,90 90 £RO$(SlaiMayr), Kranj 90,10 90,40 1178 12,95 9,00 9,15 PRIMUS Medvode 90,00 90,89 12,70 12,89 9,00 90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 88,80 00,80 12,37 12J1 8,66 90 HRANILNICA LON, d d Kranj 90,00 900 12,76 12,83 9,00 9,15 HKSVigred Medvode 89,50 90,50 12,50 120 8,80 90 HIDA-tržnica Ljubljana 90,20 90,40 12,75 1182 9,05 9,12 HRAM ROŽICE Mengeš 90,10 90,40 12,78 12.85 9,05 9,U LIRIKA Jesenice 90,00 90,60 12,74 12,84 9,00 9,15 INVEST Škofja Loka 90,01 80,88 12,73 120 9,00 90 LEMA Kranj 90,00 90,50 12,75 12,83 9,00 9,10 MADA) Nova Gorice, Šempeter 0*5/21-110 065/32-377 MIKEL StraHsee 90,00 90,60 12,74 12,84 9,00 90 NEPOS(Šk.Loka,Tnta) 96,10 90,40 12,76 12J81 9,05 90 NOVA LB Kamnik. Medvode, šk Loka «9,00 90,90 12,65 13,05 9,04 9,48 PBSd.4 (rta vseh poštah) 88,00 90,55 11,00 120 8,00 9,19 ROBSON Mengeš 90,10 90,50 12,75 12,85 9,00 90 SHP-Slov. hran. in pos. Kmnj 90,10 90,60 12,75 12,95 9,00 9,12 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 88,75 90,80 12,60 12,90 9,00 90 SLOVENIJATURISTBoh. Bistrica 88,80 / 120 t m t SLOVENIJATURIST Jesenice 90,00 90,55 12,73 12,84 8,95 9,15 S2KB Blag. mesto Žiri 89,00 90,75 12,38 120 8,68 90 ŠUM Kranj 211-239 TALON Žmpofflfc Traa, Jldzta, Zg ttnj* 90, tO 90,40 12,73 12,88 9,00 9,19 TENTOURS Domžale 90,00 91,00 12,60 12,80 8,90 80 TROPICAL Kamnik- Satovnlk 90,20 90,45 12,78 12,82 9,05 9,17 UKB Šk Loka 89,90 91,10 12,62 12,94 8,99 9,32 vVILFAN JES8CE apemaitei UNCN •42-696 WlLFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica. Grajski dvor 714-013 WILFAN Tržič 53-316 POVPREČm TEČAJ 89,71 90,61 12,59 12J86 8,56 90 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po / tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev ari nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahke dobfopotboboelse ieformaclfe o menJalnlškJb tečajih. Najuspešnejši Galileo Kranj, 6. jan. - Lani je pozitivno poslovalo enajst slovenskih vzajemnih skladov, štirje pa so leto zaključili z njižjo vrednostjo enote premoženja kot pred letom. Najuspešnejši je bil vzajemni sklad Galileo, ki ga upravlja Kmečka družba, vrednost enote premoženja je lani povišal za 21,74 odstotka. Sledita vzajemna sklada Vipek z 18,43-odstotnim porastom in Alfa s 16,78-odstotnim porastom vrednosti, upravljata ju družbi za upravljanje Avip in Probanka. Za približno deset odstotkov je narasla vrednost enote premoženja štirih vzajemnih skladov, med njimi sta tudi Polžek in Zajček. Sklad Modra kombinacija je izgubil 2,46 odstotka vrednosti, med skladi Nike pa je Miha izgubil 4,22 odstotka vrednosti, Nika SPD 17,96 odstotka in Nika-delniški 19,17 odstotka. S g KREKOVA BANKA d.d. Slomškov trg 18, 2000 Maribor Ime banke pove, da delo J. E. Kreka nadaljujemo tudi na Gorenjskem. V začetku tega stoletja je bil J. E. Krek ustanovitelj hranilnic, zadrug in organizator pomoči malemu človeku. To tradicijo bomo nadaljevali tudi mi, z željo, da bo denar v službi človeka. Sedaj prihajamo k vam, da vam ob že znani paleti poslov ponudimo tudi nove možnosti varčevanja, kreditiranja in poslovanja s tujino. Postanite naš sodelavec, potrebujemo vas na delovnem mestu: VODJE POSLOVALNICE ŠKOFJA LOKA Pogoja: - VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj v bančništvu ali financah Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in življenjepis pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: KREKOVA BANKA, d.d., MARIBOR, Slomškov trg 18, 2000 Maribor. * O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi. DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaptotntk Žled poškodoval gozdove na Gorenjskem Gozdarji še ocenjujejo škodo Nič ne bi bilo drugače, če bi bili gozdarji med prazniki v službi. - Med 5 in 10 tisoč kubičnimi metri poškodovanega drevja na blejskem in več kot ob lanskem snegolomu na kranjskem območju. V Kranj, 7. januarja - Včeraj so gorenjski gozdarji na prvi delovni dan v novem letu že ocenjevali podatke o škodi, ki jo je v gozdovih povzročil žled. Najhuje je bilo na škofjeloškem območju, kjer ocenjujejo, da je škoda še večja kot ob lanskem snegolomu, ko so iz tamkajšnjih gozdov odpeljali okoli petintrideset kubičnih metrov lesa. Na območju blejske enote Zavoda za gozdove je bilo največ polomljenega drevja v Bohinju, kjer so že med prazniki očistili Žagarjev graben. Značilnost tokratne ujme v primerjavi z lanskim snegolomom je, da je prizadetih več listavcev kot iglavcev. Žled je najbolj prizadel prav območja, ki so podobno škodo utrpela že leta 1985, ko so v kranjski enoti Zavoda za gozdove beležili kar 200 tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja. Natančni podatki o nastali škodi bodo znani do konca tedna. Kot je povedal ing. Janez Ponik-var, vodja odseka za gojenje in načrtovanje v kranjski enoti Zavoda za gozdove, je žled predvsem prizadel gozdove v Škofjeloškem Žagarjev graben je že očiščen, revirni gozdarji so si sicer težko dostopne prizadete gozdove v Bohinju v glavnem že ogledali, kaj več pa se ta čas ne da storiti. Kakšna Žled je ponekod polomil le vejevje dreves, drugod cela drevesa. Polomljeno in izruvano drevje je potrebno čimprej pospraviti iz gozda, tista drevesa, ki imajo zdrave še več kot polovico krošnje, pa se še lahko rehabilitirajo. Gozdarji bodo s sanacijo škode, ki jo je v gorenjskih gozdovih povzročil žled, začeli takoj, ko bodo za to ugodne vremenske razmere. Ob lanskem snegolomu so z delom tako lahko začeli šele marca. Ocenjujejo, da bo sanacija potekala nekaj mesecev, za primerjavo pa navedli podatek, da so posledice zimske ujme pred enajstimi leti odpravljali kar tri leta. Medtem ko je odstranitev polomljenih iglavcev pomembna predvsem zaradi varstvenih razlogov -velika je nevarnost razvoja po-dlubnikov - pa je polomljene listavce potrebno čimprej odstraniti zaradi ekonomskih razlogov, saj hitreje propadajo in les izgublja vrednost. Žled v gorenjskih, predvsem višje ležečih pobmočjih nI običajen pojav. "Normalen je na Primorskem, pri nas pa morda le v Bohinju, kjer se mešata sredozemski in celinski zrak. Ostali deli Gorenjske žledu do sedaj tako rekoč niso poznali Tukajšnja vegetacija je prilagojena na sneg. Ta, posebej če je mrzel in suh, drevju ni nevaren. Žled, če se le pojavi, je bolj značilen za obdobje od marca do aprila," je povedal ing. Avsenek. hribovju, v delu proti Dražgošam, Lajšam in Jelovici. "Škoda ni nastala naenkrat. Začelo se je že 22. decembra,. Takrat je bilo najbolj prizadeto višje ležeče območje na prehodu iz Selške doline ne Primorsko, v okolici Sorice. Sledil je močan veter, ki je prav tako prizadel gozodve na nad osemsto metri nadmorske višine. Prvi konec tedna v novem letu pa je žled lomil drevje tudi na nižji nadmorski višini, tam nekje med petsto in šeststo metri. Najbolj je bila tako prizadeto območje škofjeloške krajevne enote. Ocenjujemo, da bo škoda celo večja, kot je bila ob lanskem snegolomu, ko je bilo poškodovanega lesa 35 tisoč kubikov, na našem celotnem območju pa 110 tisoč. " Na ostalih območjih zaenkrat ne beležijo alarmantnih podatkov. Revirni gozdarji so si prizadeta območja - veliko jih je težko dostopnih - že ogledali in med drugim ugotovili, da je največ poškodovanih listavcev, medtem ko so bili med lanskim snegolomom prizadeti predvsem iglavci. Kot je povedal ing. Andrej Avsenek, vodja območne enote Zavoda za gozdove na Bledu, pri njih ugotavljajo največ prizadetega drevja v Bohinju, okoli Žagarjeve-ga grabna proti slapu Savica. "V glavnem gre za žled, ki je prizadel bukov gozd. Ni le lomil vejevja, polomljena so cela drevesa. Po prvih ocenah je hudo poškodovanega med pet in deset tisoč kubičnimi metri lesa. Gozd, ki ga je prizadel žled, v večini leži v pasu nadmorske višine med sedemsto in tisoč metri. Pas poškodovanega drevja vleče tudi po Jelovici. Revirni gozdarji, ki so si območje že ogledah med prazniki, poročajo, da drugje ni opaziti hujših poškodb." Nekaj manjših še beležijo na Pokljuki, Zgornjesavski dolini in Jelovici. Pri tem pa ing. Avsenek poudarja, da posledice žleda ne bi bile nič manjše, če bi bili gozdarji med prazniki ves čas v službi. "Ta čas lahko le ocenimo škodo in se ' temeljito pripravimo na sanacijo.' večja dela pa bi bila zaenkrat zelo nevarna. Z intenzivnim konkretnim delom bomo začeli takoj, ko bodo primerne vremenske razmere, ko bosta z drevja odpadla led in sneg. Glede na trenutno oceno škode pričakujemo, da naj bi sanacija trajala tri mesece. " Ker vegetacija ta čas še miruje, jc stanje v poškodovanih gozdovih konzervirano, kot pravijo gozdarji, in če tic bo dodatnega vetra in snega, ki bi ŠC Jpovečal pritisk na že upognjeno drevje, se zaenkrat ne bo poslabševalo. Dodatno pa bo reševanje posledic žleda oteževalo tudi dejstvo, da je veliko poškodovanih gozdov prav na najtežje dostopnih območjih. • M. Ahačič, slika: U. Špehar 1 Ni ve Kr Nc nei ko pr tel alF srn tel izl pii vo ro ne 36 vo sm sai ca: tal Pr Sti ti) kc Ai lit dc te! Ki tis i? Ua pr nc gl< na jpii 'tel v to S hi Za kmetijstvo 3 odstotke proračuna občine Medvode Podpora za blagovno znamko Pridelano doma Štefan Čebašek, predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v občini Medvode: "Lani smo spodbujali pospeševanje rastlinske proizvodnja letos bomo namenili posebno skrb pridelavi mesa." Medvode, 6. januarja • V občinskem proračunu občine Medvode je bilo lani skoraj 19 milijonov tolarjev namenjenih za kmetijstvo v občini. Letos naj bi bil ta znesek okrog 20 milijonov, kar bi predstavljalo dobre 3 odstotke občinskega proračuna. V odboru za kmetijstvo pa bodo ob ustrezni državni kmetijski politiki spodbujali tudi program Pridelano doma. Gre za podporo medvoški blagovni znamki pri mesu, kmetijskih pridelkih, sadju in drugem, kar je program Kmetijske zadruge Medvode. Že lani je odbor za kmetijstvo in gozdarstvo za pospeševanje rastlinske proizvodnje in za spodbujanje pridelave kvalitetnih semen, kot so krompir, koruza in krušna žita, razpolagal iz občinskega proračuna s 14 milijoni tolarjev. Ta program pa je denarno spodbujal tudi ekološkja primerna škropiva in regresiranje analize zemlje in krme. "Pri govedoreji smo v občini spodbujali oziroma regresirali osemenjevanje krav in nabavo telet, s slednjimi smo želeli oživiti in oživiti rejo telet oziroma pridelavo mesa. Prireja mesa je namreč močno upadla zaradi slabe donosnosti. Zaradi regresiranja nabave čeških telet za prirejo mesa je bilo med kmeti precej negodovanja, češ da spodbujamo češko kmetijstvo. To pa vsekakor ni bil naš namen, čeprav je bilo posledično to tudi res. Vendar pa gre za problem, ker imamo pri nas preveč telet črnobele oziroma frizijske pasme. Ta pa je izključno mlečna pasma. Zato smo uvažali češka teleta, ki so bila primerna za pitanje za meso," ugotavlja predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo in član občinskega sveta občine Medvode Štefan Čebašek, ki ima tudi sam v hlevu vedno povprečno dvajset živali. Letos, ko v odboru načrtujejo, da bodo za spodbujanje programa kmetijstva v občini imeli okrog 20 milijonov tolarjev oziroma dobre tri odstotke občinskega proračuna, bodo še posebej podpirali kmete, ki se bodo odločali za osemenjevanje krav z biki simentalske pasme. "To naj bi bil tudi odgovor na pripombe, ki smo jih dobivali lani od kmetov iz Zavrha v občini," pravi Štefan Čebašek. "Kmetije za pridelavo mleka bomo stimulirali, da bodo osemenjevale z biki mesenih pasem. Tako, računamo, bomo dobili teleta, ki bodo primernejša za pridelavo mesa. Ugotavljamo namreč, da je tudi geografska in gorenjska značilnost lahko predvsem tudi prireja mesa. Primerja pa se lahko s katerokoli državo v Evropi. To, da imamo predvsem dosti bolj ekološko kvalitetno meso, nam priznavajo že zdaj. Zato tudi osebno mislim, da je prireja na podlagi pridelave mesa pomembna kmetijska perspektiva gorenjskega kme- štefan Čebašek ta tudi ob vstopanju v Evro- po."Sicer pa bodo letos v kmetijskem programu v občini nadaljevali s spodbujanjem rastlinske proizvodnje na podlagi kvalitetnih semen, ekološko primernih sredstev (škropiva) in analize zemlje in krme. Regresiranje slednje bodo povečali od sedanjih 50 na 100 odstotkov. Ugotavljajo namreč, da je potrebno na ta način spodbuditi odločanje kmetov za tovrstne analize, kar nenazadnje pomeni kasneje manjše stroške za kmetov žep in boljšo kvaliteto pridelkov. Podobno pa bodo povečali delež regresiranja tudi pri cepljenju živali, ki so na paši. re bi "Novost pa bo letos sp^n< bujanje blagovne znamk'11' Pridelano doma. Gre za gram Kmetijske zadruge Mejsri vode, ki ga podpira tu'vc občina, za kvalitetno pridelan vo mesa, kmetijskih prideluje sadja. Glavna naloga pri t«j[jK bo izdelava normativov ,llct nadzor ter obveščanje ktffnj cev. Seveda pa bo pri naše'n. programu nasploh potreb? pt tudi ustrezna državna kmetij* st ka politika. pi Mislim, da bi morala držaji povečati proračunska sredstf *< za kmetijstvo na raven, ki /p( primerljiva s sosednjimi dr#r vami. Ne mislim, da bi mor*! kmetijska politika ščititi ff mačo kmetijsko proizvodnjo j spodbujanjem monopola, a^j pak s takšnim uvozom, ki jj| hkrati tudi spodbujal domaj proizvodnjo in tudi dorti^ izvoz. Seveda pa vse ne učinkovito, če se tudi kuro ne bodo primerno organih li. Ne s štrajki, ampak usklajeno proizvodnjo in t. večanim zaupanjem v ' druge. Zadruge pa naj ne , bile same sebi namen, amp' bi morale že v začetku )*j skleniti s kmeti obojestraii^ obvezujočo pogodbo, tako J bo kmet vedel, kaj bo seji kam bo lahko prodal in koli'' bo dobil za pridelek." ^{ • A. Ž*1' KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN • popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke, brušenje in oprema za hokej Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR STSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Lefence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d .0.0. ^ Kranjski Gori uspeli izpeljati 36. Pokal Vitranc '97 Von gruenigen razred zase, naši niso presenetili ^a podkorenški strmini se je najbolje znašel Švicar Michael von Gruenigen, ki je bil najboljši v obeh VefoslaIomskih vožnjah - Naši po tihem pričakovali več, a so se uvrstili v skladu z letošnjimi rezultati ^njska Gora, 5. januarja -£0vozapadli sneg na že utrje-, umetnem snegu na pod-, genski progi je Se dan pred tek 'e*°^nJ° veleslalomsko alnl!0 28 svetovn' pokal v Pskem smučanju vzbujal re-r]® dvome, ali bodo prireditelji usPe,i izpeljati. Toda nKusenost in vztrajnost sku-Xua Pripravljalcev Droge pod '^tvom Janeza Smitka sta premagali vremenske ^ečnosti. ^^magovalec veleslaloma za Pokal Vitranc '97 Michael 8n Gruenigen je s svojim Sam nJem zgornjo ugotovitev ' car tpotrdil- Neprekosljivi švi-i takS Ve'eslalomist je namreč , prQ°na prvi kot tudi na drugi > strm'' k° se Je na podkorensko trt M 0 Pognal zadnji (tridese- ; nje« se8el najboljši čas. Samo kot i? srJaJna šolska tehnika, 1 AnJ°Je oceniI Norvežan Kjetil slabo6 Aam°dt, bi v primeru ' dovoiPripravlJene Proge ne bila ■ teku Za naJboljši *as v drugem 1'Krani'«fr^8ki veleslalom Je v IUW i °. 9°ro pritegnil nekaj • »soč gledalcev, med katerimi jih }fa,..1,a polovica avstrijskih in pijanskih, na tribunah pa je > Jjepcvala tudi kopica Norveža-Py z vikinškimi kapami na p^vah. Po prvem teku je bil • P vrhu pričakovano von Grue-^|en, ki je zmagal že na zadnji J*mi v Alta Badii in tudi vodil tov alomski razvrstitvi sve-Pr^e8a pokala, drugi je bil kar Vom?"^0 Avstrijec Siegfried Cetifeiter» nat0 Pa Aamodt. Najboljši na nedeljskem veleslalomu (z leve proti desni): Kjetil Andre Aamodt, Michael von Gruenigen in Siegfried Voglreiter. vetrti je bil Avstrijec Hans hardf' gar stareJ5i brat Bern- Prvie Pred dnevi na FIS tekmi renr« nastopil za slovensko ba, iT' .ntanco. Alberto Tom-i^nasto V 'et0^ni' sezoni prvič ,ina °P" v veleslalomu, je pristal i j5uerdmem mestu. '] Čaj T * .Košir, ki je tokrat smu-"sinu* fr'm> centimetri krajšimi vozu i kot ODičaJno (PreJ Je "sniux2.^ centimetrov dolgimi l^jem d l^' ^e po doDrem zgorn-^neka V nadalJevanJu naredil jllcon/ ,naPak, a prvi tek vseeno - ..'j*1 kot enajsti. ,jjni j Se.m slišal, kakšen vmes- ^naPadel imam? ?em- Š • —^ lančan u-Pfed d S1 Je Pred nastopom <*Slil . -0n*ačim nhčinstvnm omi- sem še a izgleda, da je bilo napak," je dejal Moj- <| odigranih precej več partij. V absolutni konkurenci so n« s vrhu: Aleksander Beljavski 2650, Dražen Sermek 2510. F Georg Mohr 2474, Zvonimir Meštrovič 2458, Aljoša Grosaf " 2407, Janez Barle 2406, Darko Supančič 2406, Rudi Oster; man 2402, Matjaž Mikac 2400 in \kjko Mencinger 2389. Prt ¥ igralkah je na vrhu Kiti Grosar 2152 pred Petro Ipavec 2093 in Narciso Mihevc 2091. Najboljši mladinci so: Primož ŠoliJ ^ 2386 (do 20 let), Matej Šebenik 2199 (do 18,16 in 14 let), Blaž F Bratovič 1898 (do 12 let) in Jure Škoberne 1732 (do 10 let) iJJ c mladinke: Darja Kapš 2077 (do 20,18 in 16 let), Simona Urši« t (do 14 in 12 let) in Vesna Rožič 1590 (do 10 let). Navedimo še nekaj statističnih podatkov. Na rating listi je 3703 igralcev. Največ partij, kar 133, je odigral Aleksande/ r Nadj v pospešenem šahu in Darko Plahuta 78 na 2 urt' s Največje število možnih točk (350) so pridobili Robert" s Supančič, Aleš Zorko, Urška Srdič in Simona Uršič. Rating listo lahko naročite po tel.: 064/471-375. A. Drinovec _ reA )(jilj«seiiice, 5. januarja - Štirideseta obletnica osvojitve prvega te^V državnih pravakov je bila za hokejske Jesenice velik agaJ°8odek. Prav tako pa je bil velik dogodek tudi slovo od '°Iwes 1 *0V' so ^e pred kratkim igrali za prvo moštvo Acroni po' senice. ludi Zvone Šuvak je bil med njimi in kljub temu, da se njegov dolgoletni klub po več letih vendarle dostojno poslovil ekiJ? SVi°Jih nekdanjih igralcev, Z ,, Zvonetu (nekdaj prvem strelcu boj^goslovanske hokejske lige in prvi strelec svetovnega prvenstva Barceloni) pri slovesu s klubom ostaja grenak priokus. igrr" tat Od kod ljubezen do hokeja? e b "Vsi moji vrstniki in sosedje to zahajali v Podmežaklo in nčafako sem hodil tudi jaz. Moj vlji^1 sosed je bil Dušan Brun, Jan "zlate" generacije jeseniš-jutNa hokeja, ki je takrat učil ,iB0»ade selekcije. Hokej sem *ačel igrati pri devetih letih, L. •Pominjam pa se, da sem že Prvi teden nerodno padel in tako končal s treningi, ■vendar pa sem naslednje leto "p|Pet Drijel drsalke in ponovno evVr°dmežakl0- Takrat Je bil° ES? v,s,e ..drugače, kot je vse ««• Ni bilo ,staJah smo ob smo "skidali' kot dvorane in petih zjutraj, sneg z ledu. nega prvenstva. Dobro se spominjam, da smo imeli takrat devetnajst točk prednosti pred Olimpijo. V končnici pa smo izgubili po tretji tekmi, kajti takrat se je igralo na dve dobljeni tekmi. Po končani sezoni me je vodstvo Jesenic obdolžilo za izgubljeni naslov državnega prvaka. Tega ne bom nikoli pozabil in to je bilo tudi leto, ko sem po devetih sezonah igranja za prvo moštvo, zapustil Jesenice in v sezoni 1984/85 sem igral v Vojvodini. Vmes sem bil eno sezono tudi v vojski v Beogradu, po svetovnem prvenstvu v Barceloni leta 1979, kjer sem bil najboljši strelec prvenstva. Kakšen je bil odnos kluba do igralcev, pa »airr18n. V okolici pa je *M-at veliko luž, ki so zamrz-> Hcei«lIl,na nJm smo igrali hokej >6!*acL •ve- Tako se je Pač šnjje v.', ln moram povedati, da u Ihoke- Vakrat čast hoditi na a, bi n?" e danes pa pravim, da Hc*\ d^LH? pon?.S Th 'F?1' rcczar«i,-c IanKo nosijo dres žele- Sklh Jesenic." vČasihPadnost k,ubu Je bila Wte«n » ?e'° pomembna. Danes -d« ?.janckako ni več čutiti. to| ot •crog enajstih je na fed prišlo 1 »oi° moStvo in največje zado- i tm Vo nas otrok Je bilo, da pove tudi podatek, da sem dflbri°lahko gledali te hokejiste 'vodstvo kluba prosil, da bi mi, v — »- bilo ko je jeseniško moštvo prišlo v Beograd, pripeljali opremo, da bi lahko v vojski treniral. Vodstvo kluba mi je odgovorilo, da še za svoje nimajo, kaj šele za mene... takrat je bilo moje edino vprašanje, čigav torej sem, če ne njihov? To so bili pač dogodki, ki človeku pustijo pečat, ki se jih spominja vse življenje, kljub temu da je bilo seveda v moji karieri ogromno lepih trenutkov." Po Vojvodini si se vrnil na Jesenice, kariero pa si vseeno končal na Bledu. Kako je bilo s tem prestopom? "Ja, leta 1985 sem se vrnil na Jesenice in igral za Jesenice do sezone 1992/93. Takrat smo osvojili drugo zaporedno hokejsko zvezdico, vendar pa sem moral po končani sezoni v drug klub. Predsednik strokovnega sveta na Jesenicah je dejal, da sem prestar za igranje na Jesenicah in da naj grem v Kranj. V Kranj pač nisem hotel, saj je bilo predaleč in ukvarjal sem se že s svojim poslom. In rekel sem si, da če že mislijo, da moram končati z igranjem, da bi rad treniral mlade selekcije. In izjava predsednika strokovnega sveta je Čestitke nekdanjemu prvemu strelcu države Zvonetu Šuvaku ob slovesu od hokejske kariere. in£ba: z!asti. J«eniče m~ofim Fantje so se začeli kluba v klub, močnejša *^enl?0^^Zl^^ zklu zlasi . )ja sta igralce "posojala" dru-Blm klubom. Vzrok za to je bilo pozitivno razmišljanje, da se hokej razširil na več >ilCentrov v Sloveniji. Je pa to prineslo za seboj čudno posledico in sicer dejstvo, da fantje etfniso več čutili pripadnosti svo-ns>iemu klubu." >bJ. Ti si večino svoje hokejske alj*anerc igral za Jesenice, na ((fKoncu pa Si jo zaključil pri o aporthu. Najbrž imaš na vsa £&eta pranja veHko ,e?ih |m ,Vidl manj lepih spominov? o *es sem imel v svoji karieri cev w° vzponov, pa tudi pad-^nii ,Morda si je večina zapom-od? e moJe številne dobre igre, "f°mno pomembnih zadetkov * Pomembnih tekmah, vendar 80 bili vmes tudi slabi so bili včasih posle- bila, da imajo na Jesenicah dovolj strokovnjakov, trenerjev in me ne potrebujejo. Takrat se mi je marsikaj "podrlo". Dejstvo je namreč, da na Jesenicah ne postaneš trener, ker v Sloveniji takšne trenerske šole ni, se ne moreš šolati za trenerja in se ponuditi klubu kot trener. Za trenerja te "postavijo" ali pa te ne postavijo. Jaz pa sem bil vedno brez dlake na jeziku, fiovedal sem to, kar sem mislil, n dokler so me na Jesenicah potrebovali, so to še nekako sprejeli, ko me niso več rabili, pa so se me raje "odkrižali". In po povabilu Rudija Hitija sem šel na Bled "pomagat". Takrat sem spoznal, da pač nisem prišel le pomagat, ampak da sem v igri za vse sam. Vztrajal sem še eno leto, nato pa sem končal z igranjem." In kaj delaš sedaj, zadnje tri leta? "Ko sem bil še na Bledu, mi je predsednik Jože Božič ponudil.nekaj različnih del in izbral sem si delo distributerja za pivovarno Union za območje Jesenic, zgornjega dela Gorenjske. Prvo leto sem imel nekaj težav, vendar pa sedaj posel gre na bolje in glede na mojo izobrazbo avtomehanika in na moje izkušnje, lahko rečem, da sem zadovoljen. Dejstvo namreč je, da dober vrhunski športnik tudi v poslu ne bo nikoli propadel - ker ga nikoli nič ne zmoti. So vzponi in padci, vendar te to ne sme zmotiti in treba je vzdržati. No, že prej sem imel tudi avtobus in sem se s tem ukvarjal, vendar to zahteva ogromno vložko, prisotnosti in skrbi. Zato mi to ne ustreza najbolj in se sedaj bolj postransko ukvarjam z organizacijo prevozov." subieu'bjektivne ali Pa tudi e tere st ne narave- Za neka-3 sam 9^)^ lahko igralec kriv 5 . to', ooločne pa ne more biti 3 tem i? naPrimer poškodbe. Pri ;i ba, t' p?men*na politika klu- 0 igraw 'anko doprinese, da 2 dobri f Pride v krk°- Ko si v t rti navi?1?"'so s teboi zadovolJ-a zadovnr ' zadovoljen je trener, -ko si7noje vodstvo kluba.... 8 Pozna t Pa te mnce ne 11 Jeseni ki ' krize «a ° Sam°zavest in sem te > PošknHk T. * ležJe pa je bilo ob i odbah,kosibusamnemo-kovn« , jai bi nastopilo stro- ! imelo ? stVo Uuba' ki naJ bi i službo okovno zdravniško , pa, da ga žal ni bilo» mislim r ^injajo.^ Sedaj razmere sPre- i P» v^iS, ,tež*v s poškodbami I PoškiL^6'1 ■» "»e'7 1 vendar ^ res ni bi^o veliko, i Pred o\EŽJ?,mi Je leta 1984, 1*0^0, da ^PlJskimi igrami, zgo-s na ieinf^^odoval koleno So 1^ na tekmi z Gar-,ensk0 vei sfm.Pretrgano ko-nosil mav • Un rnesece sem Svojimi Z*x ln se nato z vsemi Se uvrSH?0Čmi Potrudil, da sem tanco n ohmpijsko reprezen- SVOjih m X. "P'8* Sem PO nato iem,°^h igral dobro ^n Je sledila končnica držav- Kljub temu da ste že pred štirimi leti zapustili jeseniško moštvo, so vam nekdanjim Igralcem pripravili skupno "uradno" slovo ob praznovanju 40-letnice prvega naslova državnih prvakov za Jesenice, To je bil gotovo lep trenutek? "Se lepše pa bi bilo, da bi se od te generacije hokejistov, ki se sedaj poslavljamo, poslovila tista generacija, ki je bila takrat, ko smo odhajali, na oblasti v HK Jesenice, ne pa nova generciia, ki je na oblasti sedaj. To pa zato, ker sedanje vodstvo ne ve za nobene dolgove, ki jih ima do nas prejšnje vodstvo kluba m za nobene dogovore, ki smo jih imeli s takratnim vodstvom kluba. " gostiln imajo delovne navade, saj sta dekleti zelo pridni tudi v šoli." Kdaj razmišljaš, da bi se spet vrnil v delo jeseniškega kluba? "Jeseniški hokej ima tradicijo in bo tudi ostal. Dejstvo pa je, da je bilo veliko bivših in tudi sedanjih funkcionarjev kluba določen čas s klubom skreganih. Navadno so prej aktivni hokejisti odhajali iz kluba skregani, nato pa so se vračali nazaj v klub skupaj s sinovi.... in to je sedaj prav tako, kot je bilo pred leti. Osnovni problem je namreč v medsebojnih odnosih. Zato ne rečem, da se morda ne bi nekoč spet vrnil v klub. Je pa treba vedeti, da je šport znanost in v znanosti se stvari hitro spreminjajo. Če si določen čas odsoten, se pač potem ne moreš delati strokovnjaka. Ne bom pozabil izjave Borisa Breskvarja, če spet govoriva o tenisu, da če zamudi en sam gram slam turnir, ne ve nič več... stvari se pač hitro spreminjajo in tako je tudi v hokeju. " Kaj misliš o slovenskem hokeju in njegovem razvoju? "Dokler bomo v Sloveniji imeli le klubski hokej in se bomo hvalili le s klubskim hokejem, to za razvoj slovenskega hokeja pomeni poraz. Prav tako je nedopustno, da ima vsako moštvo po šest tujcev, saj tako slovenski hokej ne bo prišel nikamor. Imeti bi morali po dva tujca in neomejeno število tujcev s slovenskim državljanstvom. Ti dobri "tujci" bi našo reprezentanco lahko pripeljali v skupino B. In ko bomo enkrat v skupini B, bo napredek slovenskega hokeja mogoč. Tu pa je že prisotna politika.... kajti tudi v tem našem hokeju se "vrti" na leto pet do deset milijonov mark in nekdo bi ta denar rad "spravil" v enega od drugih športov. In ko še tega denarja za hokej ne bo, bo s hokejem konec." Je torej taktika slovenskih klubov in zveze napačna? "Slovenski hokej ne more uspeti zato, ker ko se v ključnih trenutkih na pomembnih tekmah, ko je treba tekmo "rešiti" ni igralcev, ki bi bili sposobni prevzeti ta to odgovornost. To je tisto, kar v vseh pogovorih ponavljam že tri, štiri leta. Včasih je bilo to povsem drugače. Za reprezentanco smo igrali takšni, ki smo imeli pomembno vlogo v svojih moštvih. V najtežjih trenutkih smo igrah v svojih ekipah samo mi -tako pri Jesenicah kot Olimpiji, Medveščaku, Partizanu... in v drugih moštvih. Sedaj to vlogo v vseh moštvih opravljajo tujci. V reprezentanci pa teh tujcev ni, saj pač ne smejo igrati. In če bi mi imeli tujce z našim državljanstvom, ki bi prevzemali odgovornost v kritičnih trenutkih na tekmah, bi slovenski hokej kotiral zelo visoko. Naši domači igralci so namreč boljši od domačih reprezentantov drugih držav. Če se samo spomnim, smo v "mojem" času brez težav premagovali Italijane, Francoze, Avstrijce, Dance, Švicarje... ker te države niso imele tujcev z njihovim državljanstvom. Lahko si namreč "privošči" Francija, da s C skupine pride v B m nato v A, ko kupi tujce... francoska reprezentanca je cela kanadska..... njihova kvaliteta domačih igralcev pa je morda za C skupino. " Gotovo ima pri tem vlogo tudi Mednarodna hokejska zveza? "Seveda je politika Mednarodne hokejske zveze pomembna, vendar pa se bo le-ta spremenila. In tu je morda naš trenutek, da se priključimo B skupini, da pridemo med prvih 15-20 reprezentanc. Ker po kvaliteti domačih igralcev je naše mesto gotovo med prvih osem do dest reprezentanc na svetu. Se mi pa pojavljajo nekatera nova vprašanja, kot je naprimer to, kaj bo z vključevanjem novih držav v Evropsko skupnost, ko vsi ti igrala v Evropski skupnosti niso več tujci. Naprimer sedaj v avstrijski ligi igra Kanadčan z grškim državljanstvom in ni tujec..." V. Stanovnik, foto: G. Šinik Zvone Šuvak ima na dolgoletno igranje v jeseniškem in reprezentančnem dresu veliko lepih pa tudi grenkih spominov. Kljub temu da nisi trener hokeja, pa si sedaj vseeno tudi trener? "Ja, teniški trener sem postal po sili razmer. Hčerki, tako dvanajstletna Nina kot petnajstletna Tjaša, sta se odločili za tenis. Na našem območju za tenis ni ne teniške sredine ne trenerjev in ne strokovnjakov, sem pač moral poprijeti za lopar in jih začeti trenirati. In glede na to, kaj smo naredili v tenisu, bi bil najbrž tudi dober hokejski trener... Marsikdo sicer ne verjame, da so si določeni športi zelo podobni, vendar pa so tenis, hokej in košarka z nekaj korekcijami zelo podobni. In sedaj sem vesel, da lahko svoje 25-letno znanje, ki sem ga pridobil v hokeju, prenašam naprej na svoje otroke. Poleg teh dveh hčera imam še petletnega sina Jureta, ki pa že hodi v hokejsko šolo na Jesenicah. Mene sicer ni videl igrati, saj je zelo mlad in ne vem, kdo ga je navdušil, vendar pa hoče na hokej ....in če hoče, mu bom to pač omogočil. Uživam, da se otroci ukvarjajo s športom, saj so tako odmaknjeni od ulic, od HOKEJ Hokejisti v Alpski ligi so konec tedna odigrali dva kroga DANES RDEČE-ZELENI DERBI V PODMEŽAKLI Minuli petek so hokejisti odigrali redni krog Alpske lige. Slovenskim ekipam je šlo dobro, saj sta Acroni Jesenice in Olimpija Hertz domov prinesla zmagi, Sportina pa je izgubila v Milanu. V nedeljo pa sta na domačem ledu zmagala Sportina in Olimpija Hertz, Jeseničani pa so izgubili pri vodilnem Feldkircnu. V petkovem krogu je ekipa Acroni Jesenic na Dunaju premagala CE Wien z rezultatom 4:5 (1:1, 1:2, 2:2). Prav tako si je zmago na gostovanju priborila ekipa Olunpije Hertz, ki je gostovala v Gradcu pn ekipi EG Graz. Zmagala je 3:6 (1:1, 0:3, 2:2). Sportina, ki je v petek gostovala pri Milanu, pa je izgubila 11:4 (4:1, 4:3, 3:0). V nedeljo pa so od slovenskih ekip gostovali le Jeseničani, ki so pri vodilnem Feldkirchu izgubili 7:0 (2:0,1:0,4:0). Olimpija Hertz je doma gostila VSV iz Beljaka in zmagala 6:2 (3:1, 1:1, 2:0), Sportina pa je na Bledu premagala Bolzano 5:3 (1:2, 2:0, 2:1). Na lestvici še naprej vodi ekipa Feldkircha z 51 točkami, Olimpija Hertz je četrta s 36 točkami, Acroni Jesenice šeste s 33 točkami, Sportina pa deseta s 23 točakmi. Danes 00 v Podmežakli derbi med Acroni Jesenicami in Olimpijo Hertz, ki se bo začel ob 18. uri, Sportina pa gostuje v Gradcu. V državnem prvenstvu danes igrata Slavija Jata in Celje, ekipa HIT Casino Kranjka Gora pa gostuje v Mariboru. • VS. -1* smo vse Tavčarje, Demšarje^, Hafnerje, (H) Omane, Pinfa tarje, Bajžlje, Drakslerje, We-\ni bre, Krajgerje, Groharje,] Talerje, Vilfane, Šmide, Freski lihe, Logondre, Bergerje, Rupl ple, Kleine in Grose, ČASI naštejem samo dober duco&sl silno pogostih "slovenskih^ priimkov in ne spomnim J%n na poreklo Cankarjev in Pre'h, šernov in v tej družbi ntLt omenjam kakega JelinčiČa\bf (Tudi moj ded se je še ime^ za Nemca.) m Omembo Loke v podelili v6 listini torej lahko s ponemČek^ vanjem povezuje samo skran^ no neuk indoktriniranec alipt b\ nekdo, ki ima s tem prat$e določene namene. Še en argujoi ment se hitro pojavi, kadmta ieli kdo podrejenost brižinsfa škofiji še dodatno priskutiti, je To je pokristjanjevanje. Sp4dt priložnost za obsežno znanst'h^ veno obdelavo, če bi ta ne bmpf že v zadostni meri opravljentA^ Seveda se je v zadnjih stoletjmi^ prvega tisočletja izvajalo bomfa ali manj načrtno in nasilnolf^ pokristjanjevanje tu živečempt prebivalstva. To se je izvajampc zlasti iz oglejskega, brižinske\tr{ ga, briksenškega, salzburške'Up ga in krškega središča, #[Jci omenim nekatere zahodne mpt seveda iz Bizanca (sv. Ciril fr.jei Metod), če omenim še vzhod,[ Si ni vpliv. Vse to je prineslo tU svoje dobre in slabe posledici-Na kratko pa bi rad vprašd sk tiste, ki imajo o sprejemanja nc (rimsko)katoliške vere Pr}\on Slovencih tako slabo mnenjA^ samo tole: Katere veroizpovt' u di bi morali biti danes Sloveti' ^ ci in z njimi vred vprašani, & nj-ne bi sprejeli katoliške? In Z" z' pomoč podvprašanje: Bi mor ^ da ostali mnogobožci in siv 0l vili Peruna in Svaruna, Vesrtf ^ in Morano? Bi morda raje bi» ^ pravoslavni katoliki? Bi spre1 jef jeli islam ali budizem, bi ^ Nadaljevanje na 25. strani Uspehi dedka Mraza v tranziciji Afug. Blaž Kujunclžič, zunanji sodelavec PREJEU SMO Leta 1990 se je pri nas zabela tranzicija, prehod. Gre za prehod iz socializma v postsociali-zem. Nekatere stvari, ki naj bi v tem prehodu prešle, so neverjetno trdožive. Če že kaj zamenjajo, je to zgolj zunanji videz. Tudi dedek Mraz je neverjetno trdoživ. Čisto preiti sploh ne misli. Ve, kako prijetno je praznovati, ne glede na idejo ali malik praznovanja. Za vsak primer ima pripravljeno tudi svojo tranzicijsko obliko. Ponjo mu ni bilo treba daleč. Časovno samo en koledarski teden nazaj. Od novega leta nazaj k božiču. Kulturno pa je dedek Mraz svojo tranzicijsko obliko v latentnem stanju ves čas hranil v sebi. Božiček v njem ni nikoli umrl. Samo čakal je, da ga prebudi tranzicijski pohod naprej/ nazaj v zgodovino. Dedek Mraz je bil konkurenca Miklavžu. Izgledalo je, kot da Miklavž ni imel konkurence, dokler ni iz Sibirije prilomastil z vodko opiti velikan. Samo izgledalo je tako. Ze prej je po naših krajih hodil tudi Božiček, velikan Z Laponskega. Za razliko od dedka Mraza se je ta na Zahodu navadil opijati z viskijem. Nekoč na začetku tranzicije sem vprašal, od kje se je naenkrat pojavil Božiček. Če je bil do takrat Miklavž v ozadju, bi bilo za pričakovati, da bo on stopil v ospredje. Ali je Božiček bil v teh krajih doma tudi že pred drugo vojno? Ne, samo en del vsega presite gospode si ga je izmišljeval. Miklavž je bil premalo, še sploh pa premalo fin, sem izvedel. Če ti je tako negativno umestil Božička nekdo, ki res nima prav nobenih simpatij do dedka Mraza, mu verjameš. Torej je Božiček le hodil in bil že takrat tukaj. Začenjal je konkurirati Miklavžu. Miklavž je že takrat za nekatere postajal staromoden. Miklavž je prednost dajal vrednosti obdarovanja pred količino darov samih. Govoril je, da je važno "biti obdarovan". Božiček je bolj moderno širokogruden. Govoril je, da je važno tudi "imeti veliko darov." Moderna širokogrudnost je bila nasproti staromod-nosti Miklavža po drugi vojni tako rekoč uzakonjena. Tokrat v podobi dedka Mraza. Ja, lepo je imeti veliko darov. V neki anketi si je obdarovanje s strani Božička začelo daleč največ vprašanih. Celo enkrat manj vprašanih si je zaželelo obdarovanje s strani dedka Mraza. To bi lahko komentirali kot uspeh tranzicije. Napaka. Seštevati je treba tiste, ki so neposredno za dedka Mraza in tiste, ki so za njegovo tranzicijsko preobleko v Božička. Takih je trikrat več kot takih, ki so za Miklavža. Ja, lepo je imeti veliko darov. Poleg tega je lepo dobivati enostavna darila od enostavnih oseb. Komplicirani Miklavž še ob takih priložnostih, (vsaj takrat še) nedvomno trezen, vzvišeno deli nekakšne nauke. Za darilo ti lahko da npr. celo resno knjigo, ro je nekaj, kar lahko v Sloveniji vsak hip neha sploh izhajati. Bolj ali manj našnopsani parkeljni delujejo celo grozeče. Pri modernih, širokogrudnih in enostavnih dedku Mrazu in Božičku ni nič tega motečega. Sproščena sta enako kot obdarovanci. Pijače se ne branita, samo šnops raje odklonita, ker pravita, da zaudarja. Njuno spremstvo ni napadalno, saj sveta na slabi ni opozarjati. Poznata samo nauk, da če je lepo danes, bo lepo tudi jutri. Bo že držalo. Vsem skupaj torej veliko lepega v še enem tranzicijskem letu, ki je pred nami. Bo praznovala občina ali vsa država? Do leta 1990 je občina Škofja Loka praznovala občinski praznik 9. januarja v spomin na Dražgoško bitko. (Pred tem se je občina ob občinskem prazniku spominjala akcije osvoboditve iz loškega zapora.) Od leta 1991 občina praznika nima. Ker se nekaterim zdi, da brez njega nekako ne morejo, so začeli akcijo za razglasitev novega. Podanih je bilo nekaj predlogov, med njimi je ves čas favorit prva omemba kraja v zgodovinski listini Gre za podelilno listino nemškega cesarja Otona 11. z datumom 30. 6. 973, ko je ta Loko z okolico izročil v trajno last brižinski (Frci-sinški) škofiji. Področje je takrat prišlo pod posvetno, ne cerkveno oblast škofov v Freisingu. Ta predlog je brez resnega tekmeca prevladal tudi med člani Upravnega odbora loškega Muzejskega društva. Široka in poglobljena razprava članom ni bila potrebna. S tako častitljivo omembo se lahko ponaša le malokatero mesto na Slovenskem. (Spomnimo se 850 let Luwi-gane pred nekaj leti.) Listino hrani bavarski arhiv v Mnchnu, skupaj z mnogimi drugimi, kopijo si lahko ogledamo v loškem muzeju. Predlog sicer nima resnejših nasprotnikov, po inerciji pa se oglašajo zvesti sledilci idej, ki so pri nas prevladovale zadnjih petdeset let. Ti ponavljajo demagoške popačenke, ki so odraz pripravnih klišejev za poneumljanje množic. Naši kraji naj bi z izročitvijo brižinskim škofom postali predmet ponemčevanja in pokristjanjevanja. O tem bi lahko načeli globoke in široke znanstvene razprave. Za laika bi moralo zadostovati naslednje: Z listino ti kraji niso postali nemški, saj so že pred tem bili del frankovskega kraljestva in kasneje nemškega cesarstva, z listino so bili postavljeni le temelji osemsto-letnega upravnega razmerja v mejah takratne države. Vse to s ponemčevanjem ni imelo prav nič skupnega. Do pojava ponemčevanja je prišlo v devetnajstem stoletju, še bolj pa v dvajsetem. Tega so bili v prvi polovici tega stoletja zlasti deležni Koroški Slovenci, pod fašizmom in nacizmom pa tudi vsi ostali. Govorjenje o pogojih za po-nemčevanje, ki naj bi nastali z upravno podreditvijo brižinski škofiji je dokaz neznanja in zavestnega poneumljanja. Vseh teh osemsto let so bile močno prisotne vse oblike gospodarskega in političnega delovanja, od fevdalizma, merkantilizma in kapitalizma Z vsemi spremljajočimi pojavnimi oblikami po vzoru naprednega dela srednje Evrope. Gospodarsko neizkoriščeni prostor se je zapolnjeval s poselitvijo pretežno kmečke populacije iz takratne Koroške, Tirolske in Bavarske; odgovornejše, vplivnejše. in donosnejše položaje pa so po pravilu zasedali tujci. Vsi ti tujci, naj so bili revni ali bogati, podložniki ali gospodarji, pa niso razmišljali o potujčevanju, nasprotno: vsi tisti, ki so ostali tukaj, so postali Slovenci. Poslovenili 125 Božična zgodba (Veli ali Valerija, kakor hočete, ni skušala skrivati podrobnosti iz svojega življenja. Mama, kt je Imela rada moške in pijačo, se je bolj malo brigala za svoje otroke. Na srečo so se lahko zatekli k Tončki, teti, ki pa je bila dolgo časa priklenjena na bolnega moža in se jim ni mogla posvetiti tako, kot bi želela. Valerija je zašla v slabo družbo. Kradli so po trgovinah in pohajkovali. Le Mitja jo je na neki način držal "nad vodo".) "Preden sem odšla od doma, sem Mitju pripravila steklenički. Veno sem nalila mleko, v drugo pa čaja. Za prvo silo je bilo, tako da se nisem bala, da bi mi umrl od lakote. Le v hlače se mi je zmeraj polulal," je nadaljevala svojo pripoved Valerija. "Kar povej, da še potem, ko sem hodil v Šolo," se je vmešal Mitja. Prav nič mu ni bilo nerodno. "Res je," je bila v zadregi Tončka. Nobenega reda ni imel! Kdo bi ga pa naučil, lepo vas prosim! Valerija je imela že sama s seboj kup problemov, Albina se je vlačila okoli, Dušana pa ni bilo več pri hiši. Ta ubogi otrok se je tako navadil na stekleničko, da še danes med spanjem vleče palec. Sploh ne vem, kako mu je uspelo, da je postal takfajn fant!" Valerija je še naprej obujala spomine. Dogodki, ki so usodno zapečatili njena otroška in potem najstniška leta, so bili še tako blizu, da se je lahko spominjala ne samo imen, temveč tudi posameznih obrazov. "Joko je bil glavni. Stanoval je pod nami, oče je bil varnostnik. Hvalil se je, da ima doma shranjeno pištolo, s katero zna tudi on imenitno streljati. Veš, da smo mislili, da nas napenja, kaj pa drugega. Nekoč jo je potegnil iz lepa - bili smo ravno na Savi - in jo namerili v moje čelo. Streslo me je. Kar ustreli, če si upaš, sem ga izzivala in se mu relala v glavo. Joko si jo je zavrtel okoli prsta in jo spravil v žep - podobno najbrž, kot je videl v filmih. Bači in Čorga sta ga spodbujala, naj vajo še enkrat ponovi. In jo je..." Tedaj se je vmešala Tončka. "Te barabe so Valerijo pustile na produ in zbežale. Krola ji je oplazila stegno. Nič hujšega ni bilo, le veliko krvi je izgubila. Več noči nisem spala zaradi strah, kaj bi se lahko zgodilo. Valerija pa 'nič. Z vsemi USODE Piše: Milena Miklavčič možnimi besedami je opravičevala tistega Soka (Tončka, Joko je bil, ne potvarjaj imen!). Morla je k sodniku za prekrške. Ker je bil še mladoleten se mu ni nič zgodilo." Valerija je pokazala komaj vidno brazgotino. S prstom jo je pobožala kot nekaj dragocenega. Tončka: "Spet so prišli iz socialne. Ne hodiš v šolo, so ji govorili, in ji brali levite. Saj veste, kakšni so mladi: skozi eno uho notri, skozi drugo pa ven! Vsem se je smejala, naredila pa je po svoje. Albina je spet imela nekaj svetlih trenutkov. Obljubila je, da se bo zavzela za otroka. Bilo mije sumljivo, ko sem to slišala. In ne zaman. Ne vem, na kakšen način je dosegla, da so ji začeli pošiljati otroški dodatek. Kakšna krivica! Nekaj mesecev, ali pa še to ne, se je lepo obnašala, kdaj pa kdaj skuhala kosilo, pospravila po stanovanju • potem pa je nekega lepega dne - spet izginila. Valerija je redno hodila k pouku, včasih je dobila celo kakšno dobro oceno, vzorno je. skrbela za Mitjo, potem pa se je - čez noč - vse podrlo." "Bilo mi je trinajst let, ko sem se blazno zaljubila. Zdel se mi je tako lep, da sem mislila, da bom umrla, ko sem ga videla. Črni povrhu, lasje, modre oči... igral je pri nekem bendu in vse z naše šole so se lepile nanj. Teti Tončki sem sveto obljubila, da se z Jokom ne bom več družila. Toda bil je njegov prijatelj! Da ne bom naštevala vseh podrobnosti, tisti večer sem šla z njim..." imelo me je, da bi ga prijela za vrat in stisnila. Bila sem v zadregi, kaj naj naredim z otrokom. Oblekla sem ga in še njega odpeljala domov, čeprav mi.je mož zagrozil, da se bo ločil od mene, če to še enkrat storim." Valerija: "Oba z Mitjem sva pristala v neki družini. Toda ne za dolgo. Hiša, v kateri smo Uveli, je bila pozimi tako mrzla, da so se stropi svetlikali kot novoletna jelka. Oba sta bila stroga in neizprosna. Če se ne boš ravnala po pravilih, lahko greš. Mitjo sta takoj vzljubila. Bilo mi je všeč, ko sta ga crkljala. Mene pa ne. Sosedje so govorili, da sem živ hudič. Nihče se ni hotel družiti z menoj. Sama sebi sem se zdela kot garjava ovca. Privili so me tudi v šoli. Nobene neopravičene so mi rekli, drugače greš v Višnjo Goro. Nisem bila neumna in če bi le malo pomigala, bi z lahkoto dobivala same petice. Tako pa..." Meseci, ki so sledili, so bili polni udarcev tako za Tončko kot tudi za Valerijo in Mitja. Tončki je umrl mol (kolikokrat sem prejokala zaradi njega, pa si vseeno lelim, da bi bil pri meni), Mitjo je zbil avto, Valerijo so ujeli pri kraji, ko je v nekem lokalu pridno praznila lepe plaščev, Albina pa si je spet našla novega partnerja in še noseča je bila Tončka: "Sredi dopoldneva enkrat je pri meni pozvonilo in pred vrati sem zagledala Valerijo. Kaj nisi v šoli sem se ustrašila. Ona pa mi je planila okoli vratu in začela na ves glas tuliti. Bila je vsa v podplutbah. Počasi sem izvlekla iz nje, da jo je nekdo pretepel in jo potem posilil. Hotela sem vso stvar prijaviti, toda tega mi pa ni pustila. (Pa mi je danes žal, da sem jo ubogala!)- Po stegnih je bila vsa krvava. Pa tak otrok! Šele proti večeru se je toliko umirila, da je malo zaspala. Usedla sem se na avtobus in se odpeljala k Albini. Nije bilo doma, to sem slutila. Mitja je sedel na stopnicah in se jokal. Prekleta banda hudičeva, se je nekdo drl nad revčkom in Kar naenkrat sem strašno pogrešala nekoga, ki bi me imel rad," je skušala obrniti nov list v svoji zgodbi Valerija. Moji vrstniki so se mi zdeli otročji in butasti. Sanjarila sem o nekakšnem princu na belem konju, toda prišel je le Jan. Spoznala sem ga v nekem lokalu, kjer sem pomivala kozarce. Priznam, na neki način je bil dober z menoj. (Tončka si je pri tem pokrila obraz z dlanmi.) Hotel je le, da bi me lahko fotografiral. In to nago. Zakaj pa ne, sam mu rekla. Potem je pripeljal še nekega moškega, s katerim sem se moralavleči v posteljo. Toda Jan je iz dneva v dan zahteval več. Nisem hotela. Zdelo se mi je, da me je izdal, saj sem ga imela rada. Ušla sem mu, toda vedno znova me je našel. Ker sem se ga otepala, mi je začel groziti. Da bo pokazal slike mami in podobne bedarije. Kar daj, sem mu rekla. Našel jo je in se pošteno uštel. Mama je bila s svojim novim ljubimcem, imela je težave, ker je bila spet noseča, zato se ni dosti zmenila zanj. Ha, ha, ha, odšel je z dolgim nosom! (fotografije, vsaj nekatere, še danes krožijo med "ljubitelji"). Tončka: Valerija je pri sedemnajstih zanosila. Misel, da bo imela otroka, se ji je zdela sprva hudo zabavna, potem pa, ko sva se pogovorili, je spoznala, da je najbolje, če naredi splav." "Če pomislim, kaj vse se mije že zgodilo, bi lahko napisala celo knjigo. Posvetila bi jo Tončki in Mitju. Ali pa učitelju matematike, ki me je zmeraj zagovarjal pred ravnateljico. Priznam, da sem srečala veliko dobrih ljudi, ki so mi želeli pomagati, pa tega nisem znala razumeti. Nekaj me je gnalo, da sem uhajala in počenjala neumnosti. Rada bi videla, da Mitju vsega tega ne bi bilo treba doživeti. S Tončko skrbiva zanj, kolikor le moreva. Na socialni se jim bo, vsaj tako so mi rekli, zrolalo, preden bom popolnoma odrasla. Kakšni rejnici se je tudi. Šama vem, da sem "težka" in zoprna. Toda ko bi doživela toliko lepega, kot sem krutega, bi bilo veliko drugače. Kje je danes moja mama, si ne morem niti misliti. Z Mitjem jo že nekaj časa nisva videla. Zadnja dva otroka so ji vzeli, vsaj tako sem slišala. Nikoli ne bomo rasli skupaj, čez leta še vedeli ne bomo drug za drugega. Mika me, da bi nekoč obiskala Dušana (njen starejši brat). Rada bi tudi nadaljevala šolanje. Z Mitjem bi se rada za zmeraj preselila k Tončki. Rada bi tudi nastopala pri filmu. Vseh želja ne bi mogla našteti tja do večera!" "Jaz bi pa rad tako železnico, ki gre na baterijo", se je oglasil še Mitja in izpod čela pogledal Tončko, ki se je delala, kot da ničesar ne sliši. "Naredila bom vse, kar je v mojih močeh, da otroka ne zabredeta," mi je ob slovesu obljubljala Tončka, ganjena in s solzami v očeh. Bilo ji je v silno uteho, da se je lahko spovedala in razkrila svoje srce. "Ljudje neradi drezajo v nesrečo drugega," je grenko dodala, ko sem bila že na stopnicah. "Ker se potem čutijo odgovorne, če kje zaškriplje." Valerija je teto objela čez ramo in mi pomahala. Če bi ju videla, takole objeto, prvič, si ne bi niti drznila pomisliti, koliko trpkega in hudega sta morali doživeti. In kaj vse se je še zgodilo, o čemer nismo niti spregovorili... Nadaljevanje s 24. strani opredelili za komunistični n' ateizem, ki ga v resnici nikoli '\nibilo? *1, A tudi podrejenost brižins- kipi Škofom je odigrala svojo »i«*0 pri pokristjanjevanju '^Slovencev, celo prvi zapis v »slovenskem jeziku je nastal JPfav iz te povezave. Spet jSrno Ločani tisti, ki stopamo lir ^Posredno zvezo z eno od Največjih narodnih svetinj: Plinskimi spomeniki. i Toliko, zares na kratko o ^ ^o/i/i pogledih na ponemče- v<*nje in pokristjanjevanje, ki j,*1*} bi bilo posledica podreje-i'?0«! brilinski škofiji. Naj v °do te posledice nekaterim Se tako neljube, dejstva o prvi Jf0tnembi ne more ovreči še k« tako goreč demagog, j . Po mojem prepričanju pa se J'* Z omembo Loke in številnih f ^gih takratnih krajev, poseli ]anin po ozemlju, ki je bilo ^P^dmet daritve, vredno zave-flpto" tudi dejstva, da je bila v «listini prvič omenjena tudi '0 kranjska! Saj ne mislim, da so ^Haši zgodovinarji to dejstvo JPrczrli, kolikor mi je znano, f h? mu ^e niso posvečali us~ J fne pozornosti, če so jo 'tf'poh. Pojma Kranjska in fl. Kranjci sta vse do 19. stoletja fipredstavljala najbolj uveljavila oznaki za Slovenijo in 'C 7?\ence> Slovenija kot poli-p 7o7' subjekt se pojavi šele i X ^a. Kranjska pa je stupaj z Loko dokumentira-,\na le 30.6.973. Podobno da se bomo morali v novih demok-y**c*ih razmerah sprijazniti z novimi no°LSlovali p0^enc}, v drugi svetovni vojni, v vseh oko obdobjih in končno v zadnji s^OSvoJitveni vojni, dragocen davek. Tega dospV? /P° svop vl°gi plačali za to, kar smo segli. Ce danes preživeli domobranci in vsi NIKO KAVČIČ Od Kavčiča prek Bavčarja in Janše v osamosvojitev (odlomki iz knjige Pot v osamosvojitev) mmsa njihovi pristaši z Rimskokatoliško cerkvijo vred govore o trpljenju in žrtvah, moram poudariti, da so bili vse od dachauskega procesa dalje glavne žrtve režima predvsem ljudje, nekdanji udeleženci OF ali celo narodnoosvobodilnega boja. Udarci so vsa povojna leta padali, lahko bi rekli, tako po desnici kot levici. Še najbolje so jo odnesli tisti, ki so se zlasti v zadnjem obdobju samoupravnega režima potuhnili in oblasti pridno pritrjevali. Zdaj pa z gnusom zaničujejo ki ne drugemu ni bilo lahko prepričati sogovornikov, da taka podtikanja nimajo nobene podlage. Po eni strani je bil Stane kot predsednik Izvršnega sveta vselej uradno zadržan. Tudi sam nisem bil nikdar, zlasti v takih primerih, sproščen. V najinih uradnih odnosih nisva nikoli razpravljala o kakršnihkoli dejavnostih, ki niso bile uradne in javne. Že zelo zgodaj sva našla skupni jezik o pogledih na gospodarski razvoj. Zaradi močnega pritiska, so ga izvajali v letu 1964 name novi in glasno kričijo, kako je bil zadnji čas, da se je ta "packa", ki jo je predstavljala rdeča ZnkcwnarHTzvršnega^^^ politika. Tako sva'imela tudi priložnosti vsak torjem Avbljem. To pa je zame pomenilo odhod v Beograd. Prav nič ni bilo nenavadnega, da so se tudi v enopartijskem sistemu dogajala osebna razhajanja, tudi v obsegu materialnega razvoja družbe so se pogledi čestokrat razhajali. Še boljše dokaze za to imamo v današnjem večstrankarskem sistemu, Naj se povrnem k pogovorom s Stanetom Kavčičem. Razmere, v kakršnih sva se srečala in znašla, sva pač vsak po svoje dojemala Imel sem vtis in občutek, da je zaradi šibkega zdravja tudi psihično težko prenašal vse, kar je videl, čutil in slutil ob nadzorstvu. To sv zlasti prvih nekaj let nad njim dosledn" izpeljali. Oba sva imela željo in čutila potrebo po takih srečanjih. Pravzaprav sva se sama izločila iz delovnega in življenjskega procesa. Te neprijazne osamitve sva se dobro zavedala. Ko sta se Stane Kavčič in Ivan Maček v tem času srečala, je Maček v kratkem pogovoru dejal Stanetu: "Veš, Stane, vlada lahko samo eden, ne dva." Mislil je na partijo. Vsebina najinih pogovorov ni bila zgolj zvezda, končno iztrgala iz slovenske nacio nalne zastave bančnih kreditov za nekatere investicije, med njimi za gradnjo Energo-kemičnega kombi- Zamolčisocialdemokrat SUJSt ™ fug^ Spomladi leta 1978 je naneslo, da sva se v odklonilno stališče. Z mojimi argumenti ljubljanskem Trnovem srečala s Stanetom proti investiciji se je povsem strinjal. Dodal Kavčičem. To je bilo prvič po oktobrskih je $e> da bo svoje stališče predstavil in branil dneh iz leta 1972, ko mi je sporočil, da sem m njihovi poUfični koordinaciji. Sporočil mi ,Jaz. m,e\ tlftimi Sestimi ali sedmimi je> ja tudi njegovo posredovanje ni zaleglo, kandidati ki bodo morali zapustiti delovna skupaj z menoj je ostal osamljen. Pritisk mesta. No, tisti hip spričo nenavadnega name se je samo še stopn- srečanja res ni bilo prave priložnosti za bolj jeval. Vse do nujnega vsebinski pogovor. Zato sva se domenila za odhoda iz banke. Že dru- čas pogovora, ki bo obema ustrezal. Interes gtf sem v desetih let za poglobljeni pogovor je bil zaželen z obeh prisostvoval dvema kon- strani. ceptoma razhajanja. Re- Ko se spominjam tistih dni, je preteklo že zultat je bil obakrat tak, osemnajst let. Od ponovnega srečanja je da sem posledice nosil jaz po svoje pojasniti rodbinska izhodišča. Naša skupna imena so posejana po rovtarskem pogorju in ni bilo nobenih razlogov za sorodniške povezave. Njegovi predniki izvirajo iz Rovt, moji pa nad Idrijo. Pripovedoval mi je o svojem otroštvu, mladih letih, fantovskem združevanju, športu, zabavah, socialnih razmerah v družini in kako so ga kot mladega sindikalista ob stavki delavci izigrali. stekla dolga veriga srečanj in pogovorov. Trajali so vse tja do njegove smrti v marcu leta 1987. Da ne bi delala skrbi sebi in varovancem, sva se sestajala enkrat ali dvakrat na mesec. Običajno zvečer pod Rožnikom. Kasneje že tudi v Strunjanu in tudi na mojem domu v Škofji Loki. Vsebine za pogovore je bilo vselej dovolj. Najprej je bilo mnogo odtenkov za razčiščevanje o vlogi, ki so jo drugi videli in sklepali o domnevnih skupnih povezavah. Ne prvemu Prvič se je zgodilo to leta 1954, ko sta v zakulisju obračunavala medsebojna razhajanja Boris Kraigher in Ivan Maček, o katerih sem se razpisal že v enem prejšnjih poglavij. Drugič, ko sva s Stanetom Kavčičem leta 1964 usklajevala stališča do EKK, je prišlo do kratkega stika z Vik- Kavčičeva knjiga že naprodaj NaroČila sprejemajo tudi na Založbi Dan, ki je knjigo izdala. Knjiga Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev je že naprodaj v vseh večjih slovenskih knjigarnah. Knjigo, kije v bistvu opis življenja in dela škofjeloške družine Kavčič in njenih članov ter pripoved o vznemirljivih dogodkih, ki so jih doživljali njeni člani, je izdala Založba DAN, kjer sprejemajo tudi naročila. Naslov: Podjetje DAN, Ljubljana, Vojkova 78, telefon (061) 168 -44-56 ali (061) 1682616. Ocena lanskega poletnega prometnega in obalnega reda Brez zaslužka za občino, a dobro za Bled Obiskovalci so se bolj usmerili na parkirišča, ki so bolj oddaljena od jezera, manj je bilo tudi kopanja v veslaškem centru in več obiska v grajskem kopališču. Bled - Čeprav prometna in obalna ureditev, ki je lani poleti veljala na Bledu, občini ni prinesla nikakršnega zaslužka (prihodki so bdi skoraj enaki izdatkom), pa je precej prispevala k razbremenjevanju obale jezera in jezerske sklede. V občini na podlagi zbrane parkirnine na posameznih parkiriščih ugotavljajo, da so se obiskovalci Bleda že precej preusmerili z dražjih parkirišč neposredno ob jezeru na bolj oddaljena, a za polovico cenejša parkirišča, manj pa je bilo tudi kopanja v kopališču v veslaškem centru v Zaki. V občini so s prodajo letnih dovolilnic, s pobrano parkirnino ter s plačilom za uporabo javnega stranišča zbrali 14,1 milijona tolarjev, iz predlanskega leta pa so v lansko leto prenesli še 1,8 milijona tolarjev namenskih sredstev. Približno toliko, kot so zbrali, so tudi porabili. Pobiranje parkirnine jih je stalo nekaj manj kot 6,9 milijona tolarjev, ostali denar pa so porabili za odvoz smeti ter postavitev in praznjenje premičnih stranišč, za čiščenje obale jezera, brezplačni turistični avtobus, za vzdrževanje javnega stranišča, redarsko službo, postavitev mest za pobiranje parkirnine, analiziranje jezerske vode, varovanje prireditev, najemnine, nakup lisic, postavitev informativne table ob vstopu na Bled in za druge namene. Prihodki so se povečali za sedem odstotkov, izdatki pa predvsem zaradi večjega števila pobiralcev parkirnine in novih izdatkov (priklepanjc z lisicami, javno stranišče) za 31 odstotkov. Za predolgo parkiranje le 375 tolarjev kazni Čeprav prometna ureditev za občino ni bila finančno uspešna, je dobro vplivala na ravnanje poletnih obiskovalcev Bleda. To potrjuje tudi podatek, da so na parkiriščih v Veliki in Mali Zaki pobrali za dobro tretjino manj parkirnine, na parkirišču Krim pa 70 odstotkov več (deloma tudi na račun dogovora s hotelom Krim in doslednega pobiranja parkirnine avtobusom). Časovno omejeno parkiranje na parkiriščih na Cesti svobode in na Kidričevi cesti se je izkazalo kot dobro, gostje in obiskovalci so ta parkirišča uporabljali več kot lani, za dobro tretji- no je bil zato tudi boljši iztržek. Edina slabost je bila v tem, da skorajda niso mogli preganjati voznikov, ki so prekoračili čas parkiranja, saj je za to po zakonu zagrožena le kazen v višini 375 tolarjev. Parkirišče ob nekoliko bolj oddaljenih Vezeninah, kjer je bilo parkiranje vseskozi brezplačno, je bilo večinoma prazno, uporabljali so ga le ob večjih prireditvah. Na območju veslaškega centra v Zaki je bilo manj parkiranja, zato pa so uporabniki restavracije in teniških igrišč vso sezono stresali jezo na pobiralce parkirnine. Brezplačni turistični avtobus, ki je vozil julija in avgusta, je bil povprečno zaseden le eno petino. Podaljšanje veljavnosti prometnega in obalnega reda do konca oktobra se je letos, ko je bilo jeseni precej slabega vremena, izkazalo za nesmiselno. Bodo pobiralce nadomestile zapornice? Ko v občini razmišljajo o letošnjem prometnem in obalnem redu na Bledu, se jim kažeta predvsem dve možnosti. Po prvi različici naj bi na* osrednjih parkiriščih pri hotelu Krim, ob športni dvorani, na Cesti svobode in na Kidričevi cesti postavili zapornice in uvedli pobiranje parkirnine na podlagi magnetne kartice. Za takšen način pobiranja parkirnine bi bilo potrebno manj ljudi, pobiranje pa bi bilo bolj dosledno. Oprema bi stala 120.000 mark in bi se izplačala v poldrugem letu, možno pa bi jo bilo dopolniti še varnostnim sistemom video kamer. Po drugi različici naj bi ohranili sedanji način pobiranja parkirnine, s pobiranjem bi začeli 1. maja, parkirnina pa naj bi ostala enaka lanski. Ko je poročilo o lanski sezoni in predloge za letošnjo obravnaval občinski svet, je bil bolj naklonjen drugi rešitvi. V razpravi je bilo slišati tudi predlog, da bi morali parkirnino na parkiriščih neposredno ob jezeru še povišati, na bolj oddaljenih pa znižati. Več svetnikov je tudi menilo, da bi morali na nekaterih cestah namestiti grbine za umiritev prometa in sčasoma po vzoru nekaterih drugih držav nekatere predele Bleda zapreti za ves promet. • C. Zaplotnik Lisice so uporabili 59-krat Komunalni redar ugotavlja, da v lanski poletni sezoni nobeno parkirišče ni bilo popolnoma zasedeno, razen v času večjih prireditev. Vedno se je dalo parkirati na parkiriščih pri hotelu Krim, na Cesti svobode, pri Vezeninah in na Kolodvorski cesti Največ napačnega parkiranja je bilo pri Pegleznu, na Cesti svobode od Gorenjske banke do Kazine in pri izhodu iz parkirišča na Prešernovo cesto, največ nedovoljenega kopanja pa na Njivicah in pod Vilo pri obzidju. Komunalni redar je izdal kršiteljem prometne in obalne ureditve 5.200 obvestil o prekršku, nekaj kazni so jim na podlagi občinskih predpisov izrekli tudi policistu Lisice so uporabili v 57 primerih. Ukrepali so le zoper voznike, ki so kršitve ponavljali ali so puščali vozila dlje časa na nedovoljenih mestih. Do konca novembra so skupno izterjali za 3,1 milijona tolarjev kazni Cestarjem jo je zima že do zdaj precej zasolila Zimska služba bo letos dražja kot lani V Cestnem podjejtu v Kranju so porabili že skoraj toliko soli in posipnih materialov, kot s« načrtovali do konca zime. Ekipe so na terenu že od novega leta naprej. Dražja, kot so zanj' porabili lani, pa bo zimska služba tudi na lokalnih in krajevnih cestah po gorenjskih občinah Kranj, 7. januarja • V Cestnem podjetju Kranj imajo letošnjo zimo na skrbi 101 kilometer magistralnih cest, 436 kilometrov regionalnih, 3 kilometre avto cest in 320 kilometrov lokalnih cest v občinah. Pripravili so se na normalno zimo. Ob številčno enaki mehanizaciji so zagotovili 2.600 ton soli za magistralne in regionalne ceste ter 500 ton za lokalne in 8.000 ton peska za mešanje s soljo. Predvidevali so, da bo soli in peska na dosedanje povprečne. To naj bi bilo glede na sedanje zime (tudi lanska ni bila huda, pač pa zoprna zaradi sneženja vsak drugi dan) dovolj. Zima, ki je po mnenju nekaterih starejših na Gorenjskem že na začetku pokazala, vsaj kar zadeva sneg in mraz, da je takšna pač prava gorenjska zima, pa je v minulih dneh neprijetno presenetila tudi cestarje. Do včeraj so porabili že okrog 2.000 ton soli in 6.000 kubičnih metrov peska. Zato bood stroški zimske službe oziroma vzdrževanja cest, tako državnih kot,občinskih, najbrž večji, kot so načrtovali. Ekipe z okrog 110 delavci Cestnega podjetja Kranj so na terenu praktično že od novega leta, okrepili pa so jih potem naslednji dan po novem letu, ko je žled začel pustošiti in podirati drevesa. Do včeraj so delavci Cestnega podjetja Kranj ceste, ki jih pogodbeno vzdržuje- t'o v glavnem občistili. Pa tudi lokalne in :rajevne ceste, ki so na skrbi občin in jih urejajo po večini komunalna podjetja na Gorenjskem oziroma krajevne skupnosti s pogodbenimu izvajalci, so prevozne. Po podatkih, ki smo jih dobili v občinah na Gorenjskem včeraj zjutraj, ko je bil po novoletnih počitnicah tudi prvi šolski dan, šolarji nikjer niso zamudili v šolo, kar pomeni, da so bile ceste urejene. Tako so nam povečini zagotavljali tudi župani posameznih občin. Zimske službe dobro, denarja bo premalo V vseh občinah na Gorenjskem je že od novega leta naprej najbolj aktualn a prevoznost cest in sicer poleg regionalnih in magistralnih še posebej tudi lokalnih in krajevnih. V občini Bled ima vse krajevne ceste in javne poti na skrbi Komunala. Za cesto okrog jezera so se v občini odločili, naj bi bila v glavnem bela, medtem ko bodo ostale ceste po občini tudi solili in posipali. V občini imajo okrog 60 kilometrov lokalnih in krajevnih cest, ob normalni zimi pa naj bi za zimsko urejanje porabili okrog 6 milijonov tolarjev. Komunala ima na skrbi ceste tudi v občini Kranjska Gora. Ugotavljajo, da imajo okrog 55 kilometrov nekategoriziranih oziroma lokalnih cest, za zimsko službo pa so dobro opremljeni. Imajo traktor, dva unimoga, dva snežna re-zkarja, v posameznih krajih v občini (Rateče, Podkoren, Dovje Mojstrana...) pa skrbijo za ceste pogodbeno zasebniki. V občini Jesenice skrbijo za okrog 120 kilometrov lokalnih in vseh nekategoriziranih cest. Na skrbi jih ima Javno komunalno podjetje v oddaljenih naseljih pa pogodbeni kooperanti. Po podo-takih občinske službe do zdaj na cestah ni bilo težav. Lani so porabili za zimsko službo okrog 45 milijonov tolarjev, kar je petkrat več kot prejšnja leta. Če bo letos dovolj denarja, pa je ta trenutek težko napovedati. V občini Bohinj skrbi za ceste bohinjska enota radovljiške Komunale, za lokalne pa pogodbi tudi Cestno podjetje Kranj, ki ima sicer v občini na skrbi regionalke. Za zimsko službo pa so lani poraibli okrog 10 milijonov tolarjev. V občini Radovljici so lani porabili za zimsko službo na lokalnih in komunalnih cestah okrog 18 milijonov tolarjev in sicer za 49 kilometrov lokalnih in okrog 300 kilometrov krajevnih cest. Sicer pa za ceste ob pogodbneih izvajalcih skrbita radovljiška komunala in Cestno podjetje Kranj. Jure Klančnik nam je povedal, da so za zdaj z zimsko službo zadovoljni in da so z najbolj prometnih krajev že začeli odvažati sneg. Sami s pogodbenimi izvajalci (5 zasebnikov in PGD Podbrezje) v občini Naklo medtem ko za lokalno cesto od Lansko zimo je Cestno podjetje Kranj porabilo za magistralne in regionalne ceste 4.800 ton soli ln 6.800 ton peska, za lokalne pa Še dodatnih 900 ton soli in 1.500 ton peska. Sicer pa so lani za zimsko vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest porabili v Cestnem podjetju Kranj 270 milijonov in za lokalne ceste 44 milijonov tolarjev. podvoza do Zadrage skrbi Cestno podjetje Kranj. Lokalnih cest imajo v občini 14 kilometrov, za krajevne pa nimajo podatka. Lani pa so za zimsko službo v občini porabili okrog 2 milijona tolarjev. Pritožb nad slabimi cestami, nam povedal župan Miran Zadnikar, nimajo v občini Preddvor. Medtem ko lokalne pogodbeno vzdržuje cestno podjetje, imajo krajevne na skrbi zasebniki. Trenuitno imajo doovlj strojne opreme V krajevni skupnosti skrbi za ceste pogodbeno sam predsednik KS, v Kokri pa vsak kmet oziroma lastnik domačije sam. Lani so za zimsko službo I)orabili okrog 10 milijonov tolarjev, etos pa bo po županovem mnenju to premalo. Lokalne ceste pozimi čisti Cestno podjetje Kranj tudi v občini Šenčur. Krajevne pa imajo na skrbi kmetje oziroma krajevne skupnosti s pogodbenimi izvajalci. Ob neustreznih državnih merilih za vzdrževanje oziroma zimsko službo so lani v občini imeli za vzdrževanje 8 milijonov tolarjev za okrog 57 kilometrov krajevnih in 28 kilometrov lokalnih cest. Na občini so nam včeraj povedali, da za zdaj nad zimsko službo v občini niso dobili pritožb. Župan občine Cerklje Franc Čebulj nam je povedal, da zimska služba v hribih občini traja v že mesec dni. Medtem ko za vaške ceste skrbijo koperanti ima lokalne na skrbi Cestno podjetje Kranj. Samo za zimsko službo 114 kilometrov vseh cest, ki so na skrbi občine, so lani porabili 9 milijonov tolarjev. Stroški pa bodo letos nedvomno večji. V mestni občini Krnaj skrbi za mestne in občinske ceste na območju mesta Javno podjetje Komunala, izven mesta pa krajevne skupnosti s pogodbenimi izvajalci. Za okrog 192 kilometrov mestnih cest so lani v proračunu namenili za zimsko službo okrog 12 do 13 milijonov tolarjev. Letos, kot so povedali v Komunali, bo to vzdrževanje dražje. Sicer pa bodo za vzdrževanje cestnega omrežja v občini letos porabili okrog 100 milijonov tolarjev oziroma za zimsko službo okrog 60 milijonov. Ekip1 kranjske Komunale so ves čas na terefl11 največ težav pa imajo v mestu in & Planini zaradi parkiranih avtomobil0^ Od načrtovnaih 280 ton soli so ' komunali porabili že 200 ton. . Glavne lokalne ceste v občini Škof Loka ima na skrbi CP Kranj, 50 Ril*' metrov izven središča pa pogodbe" izvajalci. Sicer pa imajo v občini W 350 kilometrov cest; od kategorizirali in nekategoriziranih krajevnih, poti 4 gospodinjstev oziroma domačij in lok* nih. Slednjih je kar 72 kilometrov. Danes so v mestu začeli odvažati sn^f Miha Bizjak na občini pa nam 1 .povedal, da bo denarja za zim^'. službo najbrž premalo. Posebnih težav, nam je povedal žup? občine Žiri Bojan Starman v obci zaradi cest za zdaj nimajo. Poleg 0 Kranj imajo pogodbe z zasebnimi iz^ jalci. Lani so imeli za ceste, ki so " skrbi občine, v proračunu blizu osej milijonov tolarjev. Podobno za ceste ^ krajevnih skupnostih skrbi CP Kr^ tudi v občini Železniki. Za 40 0 metrov lokalnih cest in prek 50 kij metrov krajevnih cest so lani poiT okrog 25 miljjonov tlarjev. Po mnejt župana Alojza Čufarja pa bo to zi*1? tega denarja premalo. V občini Gore« vas - Poljane imajo skupaj z lokalni cestami kar dobrin 440 kilometrov vsj krajevnih in drugih cest, ki so na sk*1 občine. Zanje seveda skrbijo pogodb« izvajalci. Za vzdrževanje so lani pora'' okrog 24 milijonov tolarjev, kar pa.' premalo. Trgnutno pa čez zimsko slu*1' m prevoznost cest nimajo pripomb. V občini Tržič so povedali, da je starf na njihovih cestah glede na sne?! razmere razumljivo in pričakovano./ ceste pa sicer skrbi Cestno podjetj^ kooperanti. Nad zimsko službo pa včeraj iz krajevnih skupnosti ni pripomb. In kako je na spodnjem koi Gorenjske? V vseh občinah (Medvo" Kamnik, Mengeš, Vodice), kjer pog^ beno poleg CP Ljubljana skrbijo ceste tudi posamezni zasebni izvaj^ po krajevnih skupnostih oziroma korf" nalna podjetja, ugotavljajo, da za tfl večjih težav glede prevoznosti cestp Bo pa zagotovo denarja za zim5j službo premalo. Čeprav se je zima »J začela, so finančniki oziroma odgovOj v občinah na Gorenjskem nad del1' jem, ki ga bo treba odšteti to zimp. ceste, že zaskrbljeni. Zato pričakuj^ da bodo na bližnjem posvetu, ko b0' govorili o normativih, uspeli o * prepričati tudi odgovorne v držayp službah. • A. Žalar Glasov januarski izlet V Zdravilišče Radenci Celodnevni Glasov izlet v termalno Zdravilišče Radenci -Zdraviliški kompleks ob izvirih termalne vode v Radencih smo Podrobno predstavili decembra v Gorenjskem glasu in v barvni Prilogi Slovenske zimske počitnice 96/97- bo v soboto, 18. i Januarja 1997. Raj tali bomo z udobnim avtobusom podjetja ROZMAN BUS Radovljica, si ogledali zdravilišče in muzej Radenska, se kopali v termah. Zvečer bo prijetno z zabavnim Programom, v katerem bo Gorenjski glas pripravil tudi Presenečenje za ostale goste Zdravilišča Radenci. Pridružite se *am 18. januarja v Radencih, prispevek k stroškom izleta je 3.300 tolarjev (samo za naročnike in družinske člane), za mlade bralce do 15 let pa 1.000 SIT mani. V soboto, 18. januarja, bo Janez Rozman peljal na relaciji Radovljica - Kranj - Škofja Loka 'Komenda - Mengeš (in obratno pozno zvečer na povratku). vse dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet tudi v letu 1997: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski glas, malt °glasi/ ali 064/ 223 -111 /tajništvo Gorenjskega glasa/. Poleg °stbnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi motnosti vmesnih postankov posebej priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri Postaji bi teleli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri Prijavi ne bo potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom lzleta niti vnaprej nobene akontacije - verjamemo, da so prijave Zanesljive. Tudi v letu 1997 veseljem pričakujemo Vaš klic in Mjavo za Glasov izlet. Pokrovitelja Glasovih izletov sta tudi v letu 1997: ARVAJ Z letopisom GORENJSKA 96/97 do nagrade Kdor natančno bere, najde odgovor jedi lanskega decembra smo s sodelovanjem Pošte Slovenije, Bn,'?'!. vse*n naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa JJ»teti'prilogo "Letopis ^GORENJSKA 90797", pravcato knjigo J?g8 straneh GORENJSKA 96/97 je tudi v kotportaznt iSSS*.Po 2.100 tolarjev za izvod - edini gorenjski letopis PrnA.,£Ptte m vseh P°*tak po Gorenjskem h na vseh *™*Qjnih mestih, kjer prodajajo Gorenjski glas. tRodif0isu ie me Banka Banka d posluhom PRIDRUŽITE SE NAM K sodelovanju vabimo mlade, komunikativne strokovnjake z znanji na področju bančništva, ki so pripravljeni prevzeti nove izzive in imajo ambicijo vključiti se v delo na področjih: O POSLOVANJA Z OBČANI • Namestnika vodje sektorja • Strokovnega sodelavca za področje tehnologije © POSLOVANJA S PRAVNIMI OSEBAMI • Strokovnega sodelavca za komercialne posle © ODNOSOV Z JAVNOSTJO • Strokovnega sodelavca za stike z javnostmi KONTROLE IN REVIZIJE POSLOVANJA • Internega revizorja INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE • Strokovnega sodelavca za pripravo aplikativnih rešitev PREVOZOV IN VZDRŽEVANJA • Referenta za prevoze in tehnično vzdrževanje o o Zahtevani pogoji izobrazbe: Ad 1,2,3,4,': Ad 5: Ad 6: Ostali pogoji: Ad 1,2,3,: Ad4: Ad 5: Ad6: visokošolska oz. višješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri visokošolska oz. višješolska izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri srednješolska izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri tri do pet let ustreznih delovnih izkušenj aktivno znanje enega tujega jezika poznavanje računalniških znanj v okolju Windows tri do pet let ustreznih delovnih izkušenj aktivno znanje enega tujega jezika poznavanje računalniških znanj v okolju Windows revizorski izpit tri do pet let ustreznih delovnih izkušenj aktivno znanje enega tujega jezika poznavanje baze podatkov Oracle in orodij Oracle ali programskega jezika Cobol eno leto ustreznih delovnih izkušenj opravljeni vozniški izpit B kategorije Pisne prijave pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: Gorenjska banka d.d. Kranj, Blelvvelsova 1, 4000 Kranj, sektor splošnih poslov. Gorenjska Banka Banka preobremenjenost sistema med prazniki, ko so bili apartmaji polno zasedeni. Ker imajo rezervoarje prenizko za nemoteno oskrbo vode ob polni obremenjenosti, je prišlo do krajših zastojev. Na Jesenicah so se prav tako ubadali le z ogrevanjem cevi v nekaterih stanovanjskih hišah, za oskrbo z vodo pa črpalk tako ne uporabljajo. V Javnem podjetju Komunala Kranj pa so nam sporočili, da v minulih dneh z dobavo vode odjemalcem niso imeli nobenih večjih problemov. • S. Šubic 'ei ce; za G( ne ta na lo' \\ se Mirovala je tudi sedeinica na Starem vrhu. 11 Vozniška solidarnost rešila življenja Na Črnem kalu vlačilcu odpovedale zavore st Gorazd Jeršin je vozil 40 ton težki vlačilec po klancih Črnega kala jtoavzdol, ko so vlačilcu nenadoma odpovedale vse zavore. Kam? Na fa"evo nepretrgana kolona prihajajočih vozil, na desno hrib, pred njim w%" pred njim pa na srečo voznik "kiperja", kije pri priči vedel, kaj se JZa njim dogaja, izkušeno pritiskal na zavore, da se je Gorazd lahko '„( vanj varno zaletel in sta tako prevozila vso Rižano... bi, pšenice, 6. januarja - "Ce danes kot voznik težave C* Cesti in če nisi v mini krilu, \ *% ne bo nihče niti ogledal, sele, da bi ti pomagal," je Jl *j"v,c> uh di ii pomagal," »i u »gotovitev, ki bi ji [%"i?. P"lrdni Številni ama-1 Ti m P°^'cn' vodniki. Judi poklicni voznik, 37-!lnJ Gorazd Jeršin z Jesenic kako dobro ve, kaj se na re^ah dogaja, saj je bil kar jtfr^ajst let poklicni šofer. je pri več jeseniških ^vozniških podjetjih, v Žele-ofl^rni je vozjj avtodvigalo. Ve, ;ĆCa si na cesti in v težavah tfr^ckrat kot ne sam in le sam "Joraš tudi pomagati, ■n s'mPat^m Gorazd Jeršin tjf tudi drugačno izkušnjo. !rVo •0 ^ozniške solidarnosti, iC ^.aJ verjetnega srečnega ^nii/i j'a» izkušnjo, ki je ne bo ifrjj0.1 pozabil. Pri vožnji z '^kal m so mu na Črnem la-p-A odpovedale zavore in le lese 1 Semu vozniku v- Kopra tit -j^f0 zahvali za življenje. Gorazd Jeršin da se je nasproti vozeči tovornjak moral malo bolj umakniti proti ograji. A vendarle sva ga srečno zvozila. Srečno zase m za druge." In se potem ustavila? "Kje pa! Tako sva skozi vso Rižano. Ko vozila je bil In kaj je dejal? "Nasmehnil se je in rekel: saj ga nisem samo tebi, saj sem ga tudi sebi." Kaj si mislite o svojem rešitelju, poklicnem kolegu Miranu Rantu? "Vse najboljše. Odličen voznik je in v kritični situaciji se je najbolje odzval. Rešil je mene in številne voznike na cesti. Izkušeno je zaviral in naredil vse, da sem se vanj dokaj varno zaletel - kabina je bila le malo poškodovana - nato pa počasi in premišljeno pritiskal na zavoro vso pot, ki sva jo prevozila skupaj." Ali so vozniki, ki so vama vozili nasproti, vedeli, kaj se dogaja? "Ne. Nihče ni vedel, v kakšni nevarnosti je bil. Največja sreča je bila, da sta me še pred Črnim kalom prehitela dva kamiona in vozila pred mano in da me ni prehitel noben osebni avto. Niti zamisliti si ne upam, kaj bi bilo, če bi bil ^taV neverjetni dogodek, ko je prvi ravni del ceste in prvi večji pred mano osebni avto ali kaj ^dru Gorazda Jeršina kot parkirni prostor, se še zmeraj bi bilo, ko bi zapeljal na levo, v mogla re'iz si? Voznike na cesti rešila niška ? nevarnosti prav vozna „ SOudarnost in medseboj-*** Ppmoč, parki nisva mogla ustavi-ti.Nadaljevala sva do drugega parkirnega prostora, kjer sva se končno ustavila." . je Zveza združenj erjev m avtomehanikov Slo- cSh' kalerxe e!ani imajo na Nihče ni vedel, t^SS^SS^ * je v smrtni 'nevarnosti J^razdovemu rešitelju - zaseb- c i«-«!«-*«« m««««!«* eta vnviio jkrriu prevozniku Miranu Ran-JJ1 iz Kopra* - podelila častni «azjV Vzorni voznik leta. J0<> aJ se je pravzaprav zgodi- ^e,je, da Je pod kolesi kadilo J MAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 V Sp. Kokri prodamo vseljivo izdelano montažno HIŠO, dim. cca. 8 X 10, na 300 m2 parcele, z možnostjo dokupa parcele za 115 000 DEM. AGENT Kranj »223-485 in 0609-643-493_12" V Lescah prodamo HIŠO popolnoma novo, 420 m2 parcele, z neozde-lano mansardo, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki. AGENT Kranj «223-485 in 0609-643-493127 Prodamo KMETIJO pri Žireh s starejšo in novo hišo. Ravno tako je v ceni vsa oprema kmetije in hiše (tudi delovni stroji.) Zraven dobite še gozd, kmet zemljišče, skupaj parcel 48000 m2. PIA NepremJcnlne. Tel.:623-117,622-318 V Kranju in okolici takoj kupimo zazidljivo parcelo od 500 do 1000 m2. POSING d.o.o. «224-210 in 222-076__im ODDAJAMO opremljen in neopremljene hiše v Škofji Loki. Možen dolgoročni najem. Plačilo po dogovoru. PIA NEPREMICINE, 623-117, 622-318 32658 Prodamo ČUDOVITO HIŠO s parcelo med Sk. Loko in Žabnico, ki vam zaradi ogromnih bivalnih površin omogoča, da živijo v njej tri starostne generacije. Cena je 430.000 DEM, možen dogovor. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 32662 PRODAMO BLED-ZASIP dvostano-vanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2 prodamo, KRANJ BITNJE novo dvostano-vanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, KRANJ Primskovo NA PARCELI 450 M2 del dvojčka, 160 m2površine, garaža in vrt, KRANJ Labore manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 EM, KRANJ Drulovka vrstno hišo v IV. gr. fazi. 160.000 DEM, In dokončano dvostanovanjsko hišo, Kranj Center poslovno stanovanjsko hišo. KRANJ Mlaka: stanovanjsko hišo v III. gr.fazl na parceli 500 m2, POD-ĆRETREK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, 2000 m2, PREDDVOR okolica manjši vikend 300 m2, 88000 DEM. DOM NEPREMICINE, 22-33-00, 0609/650- 123 34183 ODPRTO vsak dan od 8.30 do 22.30 nedelja in prazniki od 11.00 do 22.00 ATEJA Kvant MZZE SOLATE PALAČINKE ZREZKI KALA MARI e Q|BANICA PIŠČANEC OCVRTI SIR TIRAMISU KANELONI POSTRV p^ENICA P"AČA DOSTAVA HRANE HITRO IN POCENI I TEL.:222-800 OBLAČILA Prodam nove, usnjene, žirovske ŠKORNJE, št. 41/42, ročne izdelave. «620-259 69 POSESTI ODDAM GARAŽO v Kranju pri Vodovodnem stolpu v nivoju. »061-123-50-02_7i KRANJ DRULOVKA prodamo enodružinsko HIŠO, novejšo, za 250 000 DEM. POSING d.o.o. «222-076 in 224-210_102 KRANJ PREBAČEVO prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1117 m2 ter 6000 m2 travnika za 105 000 DEM. POSING d.o.o. «222-076 in 224-210_im ŠENČUR prodamo HIŠO v lil gradbeni fazi za 130 000 DEM. POSING d.o.o. «222-076 in 224-210 107 V okolici Kranja kupimo manjšo starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493__136 V Tržiču prodamo HIŠO v dvojčku, staro cca. 35 let v dveh etažah + klet na 800 m2, dve garaži, z vsemi priključki, cena 160 000 DEM neto. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493 13» KRANJ: 242 274 DELOVNI ČAS: M VSAK DAN 00 8.30 00 22.00 Fj NEDEUA, PRAZNIKI 00 11.00 00 27.00L3 DOSTAVA JEDI NA DOM TRZIC: 53 888 DVOJČEK hišo prodamo na Jesenicah, Tomšičeva ul. hiša v 3. etažah, meri 3x74 m2, vsi priključki, prodajna cena 205.000 DEM. PIA NEPREMIČ-NINE, 623-117, 622-318 34839 Prodamo stan. hišo v Hotavljah, Šk. Loka, prodajna cena 160.000 DEM. PIA NEPREMICINE, 623-117, 622- 318 34841 Prodamo zgornji DEL HIŠE v Ratečah. Prodajna cena je 60 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE «623-117 in 622-318 34842 Prodamo stn. kmečko hišo, Podhom 28 Zasip, Bled hiša je starejša ima stanovanjsko urejeno pritličje, man-sarda pa je potrebno obnove. Prodajna cena 80.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 34827_ V Kamni Gorici pri Kropi prodamo polovico hiše (pritličje, klet in 326 m2 parcele na kateri stojita dva gospodarska poslopja). Prodajna cena 85000 DEM. PIA NEPREMICINE, «623-117, 622-318_34833 V MOJSTRANI prodamo dve dvos-tanovanjski hiši na večjih parcelah prodajna cena od 350.000 dem DO 500.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_34835 ŽABNICA pri Šk. Loki prodamo večjo hišo. PIA NEPREMICINE, 623- 117, 622-318_34836 Prodamo novo končno vrstno hišo na Drulovki, lepo urejen in ograjen vrt, stanovanjske površine je 200 m2. Prodajna cena 280.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 Prodamo končno VRSTNO HIŠO Dašnica-Železniki. Hiša je v 3. gradbeni fazi, prodajna cena pa je 115 000 DEM. V ceni je še nekaj gradbenega materiala. PIA NEPREMIČNINE »623-117 in 622-318 34843 KUPIMO za znane kupce enodružinske hiše na Gorenjskem, KUPIMO KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje kupimo hišo, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ z okolico kupimo starejšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE,»22-33-00, 0609/650-123_35884 Prodamo polovico hiše, Drulovka Kranj v hiši so vsi priključki, starost 17 let, parcela meri 580 m2, dve garaži, drvarnica, prodajna cena 250.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117.622-318 36800 V Škofji Loki prodamo stanovanjsko hišo s trgovino v obratovanju. Izredna lokacijal K hiši spada tudi dvorišče in del parcele. Samo resne ponudbe PIA NEPREMIČNINE, tel.: 623-117, 622-318 - ŠKOFJA LOKA prodamo lepo, cca 700 m2 zazidljivo parcelo , 90 DEM/ m2, KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2, pod Dobrčo zazidljivo parcelo z lepi razgledom, 1000 m2, 50.000 DEM, SENIČNO 1300 m2 na hribčku, OTOČE industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/659-123_38292 RAZNO PRODAM LESTVE iz LESA vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, «061/611-078 60 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom. «324-457 125 PREROČIŠČE DELFI 090 41 30 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni večl «061-813-553 73 Sprejmem GRADBENA in ADAPTA-CUSKA DELA. «632-437_86 VODOVODNO INŠTALATERSTVO (razna popravila, novo renoviranje, Čiščenje bojlerjev, odtokov ...) VAM NAREDIMO STROKOVNO ZA SO-LIDNO CENO! «211-128_90 VODIM POSLOVNE KNJIGE malim podjetjem in S.P. ter PRETIPKAVAM DIPLOMSKE NALOGE in ostale dokumente. «741-394, 78-708 ioe VEDEŽUJEM iz kave In dlani. «310-074_110 Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o.. Kranj, «222-754 31700 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo, ter polaganje stropnih, stenskih in talnih lesenih oblog. «422-193 38481 TV, VIDEO, stolp, CD in ostalo zabavno elektroniko vam hitro in kakovostno popravimo! PROTON SERVIS, Bleiweisova 2 (kino Center zadaj). 0222-004 38811 RDSSTEREO To I27 Pft 30 V, RADIO ZIRI PO NOVEM LETUJ V NOVI PODOBI . RADIO SPRA STANOVANJA V Kranju nujno kupimo več 1 ss stanovanj, lahko starejših, potrebnih adaptacije, za gotovino, za znane interesente. AGENT Kranj «223-485, 0609-643-493_123 V Kranju v bližini avtobusne postaje prodamo 2 ss 45 m2, v 4. nadstr. od štirih, etažna CK, vsi priključki, za 80 000 DEM. AGENT Kranj «223-485, 0609-643-493_124 V Kranju prodamo več 2 ss in 3 ss stanovanj, lepo ohranjenih, na različnih lokacijah. AGENT Kranj »223-485 in 0609-643-493 128 BioENERGETiK JASNOVIDEC IRIOtOLOG ERIK RUBIKON VEDEŽEVANJE 09042 70 V Lescah pšrodamo GARSONJERO, 21.40 m2, v pritličju, dve manjši sobi in sanitarije, za 33 000 DEM. AGENT Kranj »223-485 in 0609-643-493129 V Šorlijevem naselju prodamo 2 ss stanovanje v 4. nadstr., nizki bloki, 54 m2, v fazi adaptacije, vseljivo takoj, prepis marca 97, za 98 000 DEM. AGENT Kranj »223-485 in 0609-643-493 130 V Šenčurju zamenjamo 1 ss stanovanje, 44 m2, v pritličju, za stanovanje približno enake kvadrature v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj »223-485 ali 0609-643-493 134 2 ss stanovanje s kabinetom na Planini III, 78.20 m2. v petem nadstr., lepo pregrajeno v 2 + 2 »vsemi priključki, nujno prodamo za 130 000 DEM. AGENT Kranj »223-485 ali 0609-643-493 135 V Kranju kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj »223-485 ali 0609-643-493 137 V Kranju kupimo več 1 ss stanovanj po možnosti na Planini ali bližnji okolici. AGENT Kranj »223-485 aH 0609-643-493_ ui V Radovljici prodamo 3 ss stanovanje, 70 m2, v 4. nadstr., z balkonom, z vsemi priključki in možnostjo dokupa garaže cena 105 000 DEM neto. AGENT Kranj »223-485 ali 0609-643-493_,_1« V Kranju prodamo večje 2 ss stanovanje, 62 m2, v prvem nadstr., z dvigalom, t vsemi priključki za 103 000 DEM. AGENT Kranj »223-485 In 0609-643-493 144 VEDEZEVANJE-SVETOVANJE 0904490 ODDAMO Kranj Planina I 1 ss, 45 m2. delno opremljeno, 500 DEM/ mes., leto predplačilo, ŠKOFJA LOKA Hafnerjevo n. stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes. NAJAMEMO Kranj 3 ss, neopremljeno s CK In telefonom, KRANJ 1 ss opremljeno, CK, tel, do 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE »22-33-00_14« Kranj Planina I prodamo GARSONJERO, 26 m2, komfortno za 58 000 DEM in 21 m2 zelo atraktivna, komfortna za 45 000 DEM. POSING d.o.o. »224-210 in 222-076 153 KRANJ Planina I prodamo 1 ss stanovanje 39.50 m2, novejše, komfortno, za cca. 75 000 DEM. POSING d.o.o- »224-210 in 222-076 154 RADOVLJICA prodamo garsonjeri 23 m2, novejša, komfortna, za 41 000 DEM in novo 26 m2, za 52 000 DEM. POSING d.o.o. »224-210 in 222-076_ 155 RADOVLJICA prodamo 2.5 ss, 61 m2, lepo vzdrževano, za 90 000 DEM in 3 ss, 70 m2, komfortno za 105 000 DEM. MOžnost odkupa garaže. POSING d.o.o. «224-210 Tn 222-076 156 JESENICE prodamo 3 ss stanovanje 75 m2, komfortno, za 71 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 in 222- 076 167 V Kranju, ŠK. Loki, Medvodl kupimo garsonjero, 1 ss in več I stanovanje. POSING d.o.o. «221 210 in 222-076_ J KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJl MAMO - ODDAJAMO: STANOVAjj JA, HIŠE, POSLOVNE PROSTO« IN PARCELE. DOM NEPREMIČNIN Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 I Prodamo 2 ss v starejši hiši JeJjUA/ niče, stanovanje je v pritličju, pripajjec mu še nekaj zemljišča, prodajna c$Q\ 60.000 DEM. PIA NEPREMIČNlNjAA 623-117, 622-318_3*j5 1 KRANJ PLANINA II, garsonjer] 27.40 m2, balkon, 52000 DE|j Plabnina I, 2 ss, 63 m2, preureja' v 2 ss + k, 1650 DEM/m2, KRA Planina 11ss/ll, 39,5 m2, 75000 D0j opremljena kuhinja upoštevana I ceni, TRŽIČ Deteljica 1 ss, 38 rr*AU III., nizek blok, obnovljeno, 60.0<9en DEM, ŠKOFJA LOKA PODLUBNlKftiet 3 ss, 75 m2 /VII. obnovljeno, Stas LOKA 3.5 ss, 88 m2 + 35 m2 atrfca obnovljeno. DOM NEPREMIČNIN^ »22-33-00, 0609/650-123 3^AX Prodamo več 3 sobnih STANOVANJ po celotni Gorenjski. Stanovanja *Pr< različnih velikosti ln cenovnih razfjfl' dov. PIA NEPREMIČNINE, 623-11** 622-318_ KUPIMO ŠKOFJA LOKA 3 ss ali 4« v Groharjevem naselju, selitev dogovoru, KRANJ v S delu m« kupimo 3 ss, Kranj Zlato poj kupimo 2 ss starejše stnajf vanje,KRANJ KUPIMO VEČ M/ JSIH STANOVANJ. D0j NEPREMIČNINE, 22-33-00, O60 650-123 37f V Škofji Loki zelo ugodni prodamo dve 3-sobn! stanju vanJI z vsemi priključklj^ui sončne lege, prepis takoj pn obeh. Stanovanje v Podlubr^ nlku vseljivo takoj, na Partij zanski vseljivo v deseti"^ mesecih. PIA NepremičnineŽer do DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI • odzivnik fiOkl I 090 75 17 T VOZILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in I Madžarsko vsak teden. «491-44? 33_ Prodam Z 750, I.83, neregistrira^ dobro ohranjena. «472-737 RENAULT CLIO 1.4 RT, I.94, ohrfjMri Jen, 1. lastnik, prodam. »211-4?^" dopoldan AVTO SOLA ing. HUMARJ NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa vožnja v osebNib vozilih POLO, GOLT, FIESTA/ SUZUKI... iN i motornim koksom YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne 1 Lfltlf?' 7' JanuarJa 1997 ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS rodam GOLF JXD, 1.87, prevoženih K^OOO km, 1. barva. Tnglavska 1, ^95| ALFA ROMEO P '-6,1.86, možna menjava staro za , nakup na kredit, prepis vozil. I24<)29_«9 ^dam JUGO 55, 1.90, 42 000 km, R do 8/97, cena 4000 DEM. T4^8^_103 )'£j.D|. 1.11/94, 1600 cm3, AIR BAG, jiKrr.Il; zaklepanje, el. pomik stekel, šC?lna bar*a. Iita Platišča, ABS, itril i* V,J'V volan. Informacije na iSl 5^155_ 115 »JJJ '-90/91, bel, 5 prestav, reg. celo ^Al^Sjgodam. »325-196_120 KftoFS?™0 odlično ohranjen, garažlr-^mS \?RD ESCORT, 1.93, prvi lastnik. -lW.na »323-616 m Prodam ŽREBICO Liplcanko, staro 10 mesecev in KRAVO simentalko, tretjič brejo 4 mesece ali menjam za jalovo goved. »802-725 74 Prodam 12 teden starega BIKCA. »061-823-210_82 Prodam teden dni starega BIKCA frlzijca. »471-604_83 Prodam BIKCE in TELIČKE - črno-bele, stare 1 teden. Gorice 11, Golnik 86_ Prodamo PUJSKE, stare 8 tednov. »66-513_95 Prodam 10 dni stare BIKCE sime-natlce in črnobele. Podbrezje 55 »730-095 ee ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 RADIO 104.5 /»An 105.9 107.3 107.5 OGNJIŠČE ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete MARIJE PRETNAR iz Podbrezij se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Zahvala tudi dr. Pavlinovi za zdravljenje. Žalujoči sestra Ela, brat Janez z družino in ostalo sorodstvo tal. 152-11-26 f«. 152-13-62 Prodam dva TELETA simentalca BIKCA, stara 20 dni. »685-098 97 Prodam 10 dni starega BIKCA in 14 dni staro TELIČKO. »733-875 100 Prodam dve TELIČKI, stari 1 teden. Štefanja Gora 14, Cerklje »421-584 101_ 10 dni staro TELIČKO simentalko prodam. »730-727_m Enomesečne bele PIŠČANCE za dopitanje ugodno prodam. »246-514_vu BIKCA simentalca, starega 2 meseca prodam. »800-332 121 ZAHVALA Prezgodaj si odšel od nas; v spomin nam ostal je tvoj trpeč obraz, ko smrt prekinila ti je livljenje in skrajšala neznosno ti trpljenje. Ob smrti našega dragega KARLA GASERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Zahvala gospodu župniku in sostanovalcem pokojnika, še posebej pa ga. Marti Hafner za njeno nesebično pomoč. VSI NJEGOVI klGfiNTfiR iJJJJj^J Bratov Praprotnik 10, NAKLO (^jJ|Tel./lax.064/471.035 . S&AZA IZPUŠNIH - i CEV TMONROEf amortizerji PRODAMO: TRAFIC SnSRTil!: M. R 19 GTS I. 90, R 5*03, Ur? *v I. 94, R 19 RT 1.4 5 v I. 1l4*GuSNA BREAK 2.0 RT I. 95, ^Km*. .,«?1,«IRAFIC FURGON *t8ftnJ-3 M ALURE 1-1 '-93. U? «?3N5vL 93' OPELCORSA -"tre, 89; Za vsa vozi,a možen kredit jT* pologa. Vozila so servisirana. Hj^fcp, RENAULT PREŠA -^OhLUp ' Podaja rabljenih vozil -gESk^enčne cene. »323-298, 1ii»g»43-202 3e995 ^POSLITVE a^fi° TRGOVKO v živilski trgovini r-^ll!!!? v Šk. Loki. »623-090 79 TRŽIČ honorarno zaposli ) 3«:. delo v šanku, staro od 23 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš sodelavec MARJAN PAVLIC roj. 8. maja 1943 Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv podjetja Iskra Instrumenti Otoče d.o.o. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta VIKTORJA BENEDIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Žalujoči: sin Boris in hčerka Branka z družinami 4do 35 .J8- delo v šanku, staro od 23 f^^jnformacije na »53-270ai ltrežh?°vdekle ali tante za pome ^2-234 inf' na tel-471-°°1 V SPOMIN LJUBEZEN JE VEČNA BOGDANU ANKERSTU v slovo sinova Urban, Jurij in Alja V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je 3. januarja 1996 za vedno zapustil naš mož, oče KAROL BAJT Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, ga obiščete na njegovem zadnjem domu, na pokopališču v Naklem. Zahvaljujemo se tudi sosedi Rezki za oskrbo groba. Hvala vam. Polica, 3. januarja 1997 fe^irn DELO V STREŽBI. «471- tD|^B&,dobro Plačano DELO V J bPCEVALNIC(. «431-762 112 —m MESARJA- 4|^n]aini. Naslov v igjsnem oddelku! '^Otti^LO V STREŽBI zapo->^rjlg_-l55 _ne ^^KV MIZARJA. »241-281 »ftedrtrTl Ž|vllsto tr^pos,lmo PRODAJALKO v 33-6q' ,r8ovini v okolici Kranja. »22- |^*—^ 119 v^te1!™ PRODAJALKO v auni »9o*ivlski tr9°vini v okolicl ■•"-33-60 122 V SPOMIN Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin. (Dante) 9. januarja bo minilo peto leto, odkar je prestopil prag večnosti ljubljeni mož, očka in dedek SAŠA KUMP Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. NJEGOVI ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega VIKTORJA LAVTARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v žalostnih dnevih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravniku dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje in dr. AndoljŠku in vsem zdravnikom in sestram Hematološkega oddelka iz UKC Ljubljana, ki ste mu pomagali v zadnji dnevih njegovega življenja. Lepo se zahvaljujemo tudi pevcem Obrtniškega pevskega zbora dr. Janez Bleiweis za zapete žalostinke ter g. Fajfarju in g. Horvatu za poslovilne besede, gospodu kaplanu pa za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Milena, sin Stojan in hčerka Nevenka z družinama Kranj, 31. decembra 1996 OSMRTNICA V 66. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, mama in tašča ILONKA HORVAT upokojena kuharica v Planiki Na željo drage pokojnice pogreba ne bo, ker je svoje telo darovala inštitutu medicine v raziskovalne namene. Žalujoči: Irena, Ida in Zoran z družinami V SPOMIN Ko dan pa bode res napočil, da tu na veke bom zaspal in truplo zemlji bom izročil, Sodniku dušo dom oddal... A vam, prijateljem, z višav poslal bom mnog iskren pozdrav, proseč: Oj duše plemenite, nikar za mhno ne solzite, spomin pa blag mi ohranite. (S. Gregorčič) Mineva tretje leto, odkar nas je zapustil mož in oče JOŽE ZLATE Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prinašate cvetje in sveče ter postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Praše, 2. januarja 1997 ZADNJE NOVICE Poračuni iz vrtcev staršem pokvarili praznike Tudi po 60 tisočakov doplačil Septembra je ministrstvo za šolstvo in šport uveljavilo nov pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki je glede na dohodke prineslo tudi novo lestvico pokrivanja ekonomske cene oskrbnin. Kranj, 6. januarja - Posledice pravilnika so starši otrok iz kranjskih vrtcev občutili šele ob prejemu zadnjih položnic, zneski doplačil so nekaterim dodobra pokvarili praznike. Prejšnja leta so se prispevki staršev spreminjali maja glede na njihov dohodek v preteklem letu. Starši so bili nanje pripravljeni. Letos pa je bilo drugače. Septembra je začel veljati nov pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, šele konec septembra pa so v knjigarne prišli posebni obrazci za uveljavljanje znižanega prispevka. V vrtcih VVZ Kranj, denimo, so starše novincev že ob vpisu seznanjali z novostjo, vsem pa so septembra s pojasnili na oglasnih deskah razložili, kakšna je pot do uveljavitve znižanja. Kljub temu so bili v dneh pred božičem nekateri starši, ki so v vrtce prihajali po otroke, ob pogledih na položnice razburjeni, če uporabimo milo besedo. Obrazce, ki so jih konec septembra kupili v knjigarnah, je bilo namreč treba izpolniti in skupaj z odločbo o dohodnini za leto 1995 oddati na matični občini do konca oktobra. Tu so, upoštevaje dohodek in premoženje staršev, izračunali odstotek njihovega prispevka k ekonomski oskrbnini po novi lestvici. Vse skupaj se je zavleklo tako dolgo, da je novost planila na dan šele pred božično-novoletnimi počitnicami. POKLIČITE Če ste ogroženi ali potrebujete pomoč policije "Starši krivijo nas, vendar neupravičeno," pravi ravnateljica WZ Kranj Mihaela Renko. "Višje položnice niso zato, ker bi mi dvignili ekonomsko ceno oskrbnin. Zadnja podražitev je bila uveljavljena aprila, in to za 9,5 odstotka. Na Gorenjskem smo v Kranju najcenejši. V naših vrtcih je okroglo 1700 otrok iz petnajstih občin, v vrtcih pri šolah pa še prek 400 otrok. Najvišji prispevek staršev glede na njihov dohodek je 85 odstotkov ekonomske cene, vendar ga ne plača niti odstotek staršev. Res pa je, da smo ga po pravilniku obračunali tudi tistim staršem, ki niso vložili obrazca za znižanje, pa bi glede na dohodke lahko plačevali manj. Ti starši se izgovarjajo, češ da niso bili seznanjeni, vendar smo tako mi kot mediji na to dovolj opozarjali. Z občino Cerklje, kjer so nove prispevke staršev izračunali že prejšnji mesec, so vsem staršem, ki so "pozabili" oddati obrazce za znižanje, priznali dejanski prispevek s 1. septembrom, v kranjski občini pravijo, da tega ne bodo storili, vendar upamo, da se bomo vendarle sporazumeli za podaljšanje roka za oddajo obrazcev, predlagamo tudi obročno pla- Ovadena spolna nasilneža Enemu všeč dečki, drugemu deklice Kranj, 6. januarja - Kriminalisti iz urada kriminalistične službe UJV Kranj so zadnje dn: starega leta obravnavali dva primera kaznivih dejanj spolnega nasilja nad otrokom, za katero Kazenski zakonik Slovenije storilcem grozi z zaporno kaznijo. Prvi primer se je zgodil 20. decembra okrog petih zvečer v enem od plavalnih bazenov na Gorenjskem. 48-letni M. T. z območja Ljubljane, sicer učitelj v eni od ljubljanskih osnovnih šol, je pod tušem opazil štirinajstletnega dečka, odšel za njim v garderobo, zapahnil vrata, mu slekel kopalke in ga začel otipavati. Prestrašeni deček je o spolnem iztirjencu najprej povedal staršem, nato pa so obvestili še operativno komunikacijski center. Kriminalisti so osumljenega M. T. ovadili državnemu tožilstvu. Za primer dveletnega spolnega izživljanja nad trinajstletno deklico pa so kriminalisti zvedeli 10. decembra. Osumljenec je 66-letni R. D. z območja Radovljice, ki naj bi v letih 1995 in 1996 deklico večkrat spolno nadlegoval, jo božal in ji kazal pornografske revije. . Kriminalisti so 1995. leta R. D. že ovadili za tri kazniva dejanja te vrste. 19. decembra lani so ga pridržali za 48 ur ter odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki pa ni našel razloga za pripor. • H. J. Računalniški engineering d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platišč 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT LINE064 331 020, MS.POMOC&EUNET.S1 DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO □ PU5 - podjetje, vredno zaupanja i čilo. Sicer pa poudarjam, da imajo podobne težave povsod, ne samo v Kranju. V Ljubljani, kjer računov po novem pravilniku še ni, bo problem izbruhnil prihodnji mesec." Kranju je povprečni prispevek staršev k ekonomski oskrbnini po novem 45-odstot-ni, najnižji znaša 15 odstotkov (5638 tolarjev za jasli in 4179 tolarjev za vrtec), najvišji pa je, kot rečeno, 85-odstotni. Vsi, ki prejemajo pomoč za socialno ogrožene od Centra za socialno delo, imajo otroke v vrtcih in jaslih brezplačno. Takih otrok je v Kranju kakšnih 25. Mihaela Renko pravi, da se starši ne pritožujejo zaradi nove lestvice, ampak zaradi poračuna akontacij za nazaj. Starši novincev so od septembra avtomatično plačevali 40-odstotne akontacije in zdaj, ob poračunu niso bistveno prizadeti, številni, ki so uveljavljali znižanje, imajo celo presežek plačil. Težje pa je staršem, ki so doslej plačevali malo, za jasli, denimo, okroglih pet tisočakov, po novem pa 85-odstotni prispevek za jasli znese mesečnih 31.951 tolarjev. In ker je poračun narejen za september, oktober in november, so nekateri zneski na položnicah dejansko visoki, poračuni v sicer redkih primerih presegajo tudi 60 tisočakov. Ali je ministrstvo za šolstvo in šport kasnilo zaradi brezbrižnosti ali predvolilnih političnih interesov, ni jasno. Dejstvo je, da bi z uveljavitvijo prispevkov po novem pravilniku oziroma plačilni lestvici moralo počakati do izračunov, ali pa izračune napraviti že septembra. Prihodnja leta naj bi menda tako bilo. • H. Jelovčan Vicapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 21, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel Sin VIN»KI OPtPATCR MMT B (MM hup //vvvvvv mobite! Ji KRIMINAL I Desetletnika z dolgimi prsti Škofja Loka, 6. januarja - Minuli praznični dnevi so bili, ki zadeva kriminal, po Gorenjski relativno mirni. ŠkofjeloŠv možje postave so obravnavali primer velike tatvine, ki se j' J zgodila v noči s 27. na 28. december. I Sprva še neznani tatic je prišel v stanovanje v Frankovetf 1 naselju in preiskal garderobno omaro. V njej je našel 900 " avstrijskih Šilingov in jih odnesel. Zanimivo je, da je vrata stanovanje lepo odklenil in tudi zaklenil za seboj. ~ Policisti so kaznivega dejanja velike tatvine osumili dečka tf^j deklico, stara deset let, iz Škofje Loke. 2000 ukradenih šilingo** sta porabila za nakup igrač, preostali denar pa so starši vrnif oškodovancu. Oba otroka bodo ovadili. Dečka sumijo še efl tatvine. 1. novembra lani naj bi med obiskom pri vrstnici omare v stanovanju vzel 2000 šilingov in 5000 tolarjev. Vlom v najdaljši noči Kranj - V noči, ko se je staro leto umikalo novemu, neznanec vlomil v eno od stanovanj na Planini. V stanovanje je prišel tako, da je zlomil cilindriČU1 ključavnico. Našel in odnesel je večjo vsoto nemških marl lastnikov potni list in osebno izkaznico. Škodo cenijo 190.000 mark. V predal po tolarje Radovljica - V dneh od 3. do 5. januarja je neznanec vlomil prostore Ljudske univerze v Radovljici. Nasilno je odprl dvoje vrat, z izvijačem pa navrl tudi vratjk tajništvo. Iz enega od predalov pisalne mize je vzel 245.00 tolarjev, pustil pa izpolnjene čeke v vrednosti okrog 45.00 tolarjev. • H. J. Poplava v tovarni Sava Voda iz počenega radiatorja naredila za več kot trinajst milijonov tolarjev škode. Kranj, 6. januarja - Da se v proizvodni enoti Vist dogaja nekaj nenavadnega, je v soboto, 4. januarja, ok#©g devetih dopoldne opazil eden od varnostnikov. Poklical je kranjske poklicne gasilce, v policijskem operativno komunikacijskem centru pa so za dogajanje zvedeli šele okrog pol treh popoldne. Vzrok za ogromno škodo je "nedolžen" radiator. V prvem nadstropju enote Vist, kjer so prostori tajništva in direkcije, je namreč v noči s 3. na 4. januar počil eden od radiatorjev centralnega ogrevanja. Para je uničila inventar I in stroje v pisarnah, postopno pa je voda začela pronicati, skozi strop tudi v pritličje, kjer so tehnološki, fizikalni ** kemijski laboratoriji. Uničenih je več dragih računalnikov in druge laboratorijske opreme, po nestrokovni oceni znaša škoda okrog 13,5 milijona tolarjev. V "uradu kriminalistične službe UJV Kranj so v zvezi s tem dogodkom napisali poročilo za okrožno državno tožilstvo. • H. J. G.G. ?, kat A > TobiT Zgodilo se je natančno to, pred kratkim napovedali v Tob ni tovarni Ljubljana. Smučarji]. Kranjski Gori so na pokalu r tranc namreč reklamirali tuje $ garete Memphis, reklamni naf na prsih res ni bilo moč zgrešili Naš tobačni zakon potemtakP, za Tobačno velja, za druge pa t kar pomeni, da je domača tovm prikrajšana v konkurenčnem bol na domačem trgu. Kako bodo protestirali naši bol proti kajenju, bomo še videli. Že zdaj pa lahko rečemo, * Slovenija pač ne more biti protitobačna oaza. Ali pa bodo nemara zahtevali zakon, s katerim bo* prepovedana vsa mednarodna športna tekmovanja! AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:...................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:....................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisov« 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. 3ADiO 913 Ffl STEREO DANES OB 17. URI GOST ■ ZUPAN OBČINE CERKLJE