Gospodarstvo. TELESE.T>n IN RAZSTAArE. Rob. Košar. Na vseh koncih in krajih vise plakati, ki poziTajo n* razne sejme in razstave. Lani se je vršl v Ljubljaii I. velesejem, letos drugi, razen tega smo še imeli v Celju obrtniško razstavo, v Mariboru pa se je ravnokar pričela. Kdor je videl take sejme in razstave je spoznal, kaj naro lahko« nudi naša Slovenija, kajti vsak za svojo strok« vneti trgovec in obrtnik je razstavil svoje najboljše reči in proizvode. Isto velja tudi za fabrike. Narodni gosppdarji študirajo te razstavne predmete in vidijo, kaj še rjam manjka, katere predmete še moram© uvažati, katere bi lahko izvažali, kaj je predrago in kaj> prepoceni. Študirajo razmere med pridelovalnimi stroški in prodajno ceno, in .iščejo dobička za narod. Take razstavein sejmi dajo pregled in so radi tega velevažncga pomena za celokupno narodno gospodarstvo. Naš kmet in posestnik, ki rabi pluge in brane, trierje in mlatilnice, preše in sušilnice, razne kotle in druge potrebščine, spozna na teh sejmih različne kakovosti, dobre i» ccne onih reči, katere «mora» kupovati. NjegoT razum ia. praktični čut bo kupil tisto, kar je najboljše in najceneje. Zato obskujejo naši razumni gospodarji radi take sejme ii» razstave, kjer si tudi ogledujejo tudi blago za obleko, platnoin usnje, obuvalo in kobuke. Zapišejo si ime trgorca in obrtnika, ki je razstavil najcenejše in najboljše blago, da ga posetijo ob priliki potrcbe. Trgovec, obrtnik, fabrikant raa-| stavljata za narod, ki kupuje. Trgovec in obrtnik, fabrikant in delavec, ttradnik i» meščan, pa kupuje svoje življenske potrebščine od kmeta. Zato bi jim moral ta tudi pokazati, kaj lahko nudi. Naše kmetsko Ijudstvo bi moralo pokazati — konsumno in trgovcem kaj premore, kaj proizvaja, v kateri množini i» iakovosti. Tudi ono bi moralo prirejati kmetijske razstave, kakor so že danes v navadi v drugih gospodarsko naprednih državah. Tudi v Srbiji bodo imeli letos več kmetijskUi razstav. Toda kako? To vprašanje bi tvorilo najtežjo stran, nepremostljivo in neizvedljivo, ako nam naš veliki dr. Krek ne' bi že pred vojno pokazal pota za uveljarljenje naših kmetskih teženj potom zadrug. Zadruge so naša bodočnost, v njih se lahko uveljavi vsaka posamezna ponoga našega gospodarstva, vsak posameznik. Dr. Krek je postavil fun-j dament. Najtežje delo: dati idejo, cepiti s to idejo ves narodj in izvesti podrobno organizacijo, je storil on. Nam ne pre ostaja drugega, kakor da njegovo delo dosledno izvedem«| in ga kronamo z končnim efektom, kateri mu je bil vedni pred očmi za dobrobit naroda. Na obrtni razstavi v Mariboru se vrši tudi razstava vujJ toraj ene panoge našega gospodarstva. Vem z» marsikaJ terega kmeta naših ljutomerskih goric, ki še hrani krasnaj vina v svoji kleti. Ko sem ga prosil, naj razstaTi tudi svqI pridelek, ml je odvrnil: Kaj bom — tjaz» razstavljal. Taj nesrečni sam sebe omalovažujoči sjaz« se mora podkrepiti, da postane samozavesten in ponosen. To pa je mogoče samo s tem, da se zadruga, kateri pripada, tudi uveljavi na' raznih, posebno kmetijskih razstavah in sejmrh, da sledi! modernemu času in napredku. Sabi «jaz» se mora spremeniti v krepki «mi». Akoravno še pri prvih razstavaK morda ne bo vse dovršeno in vzorno, bo vendar Tse, kar| je dobro v bodrilo slabejšemu, in kar je slabo r svarilei vzgled onim, ki strmijo za napredkom. Začeti je treba Naša Slovenija prideluje najrazličnejše gospMarske pro izvode: tu vino in les, tam hmelj in sadjevec, tam živino i mleko, tam luk, seno, žito, sadje itd. Za vsak predmet svoj zadrugo; zadruge pa s temi predmeti na dan, na razstavej kajti tudi na.ši kraečki pridelki morajo pokazati vsem nai bavljalnim in trgovskim slojem, kje in pri kom si lahM kupijo svoje potrebščine najceneje in — iz prve roke. S^ si zapišemo njihovo, oni pa naše ime! POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBOR Rudl-ova stiskalnica za grozdje. (Neprestano delujoča stiskalnica na vzvod. StiskaLnl sila 4000—28.000 kg). Gospod Franjo Rudl, ekonom in posestnik v M«1 riboru, je na podlagi svojih praktičnih izkušenj vl polju kletarstva izumil novo stiskalnico, ki deluje ' visečo utežo, z nepreslanim in prožnim pritiskom. Vsa konstrukcija (sestav) je iz lesa. Načelo si stiskalnice s kamenito utežjo je v novem sestavu v bovano. Nova konstrukcija rabi veliko manj lesa, kor stara «preša«, pritisk, ki je poljuben, pa je silne, kar je odvisno od vppstavitve stiskalnih vzvodov. Rudlova stiskalnica deluje z dvema vzvodoma, imata sledeče «prestave«: a) 1 :10 X 1:4 in — 1:10X1:8X1:3 — tako se doseže z utežitvijo vz dov a) in b) s 100 kg sledeči dejanski (efektivni) piti 100 kg X 10 X 4 = 4.000 kg 100 kg X 10 X 8 X 3 = 24.000 kg skupaj 28.000 kg Ako se uteži oba vzvoda za 20 kg, je dosežeu pritisk 5400 kg, kar zadostuje za niaio stiskalnieo s 40—50 cm premerjajočim «košcm« v polni meri. Pritisk je poljuben. Kakor znano, zadostuje pri neprestano delujočih stiskalnicah pritisk 3 kg na vsak kvadratni cm. Stiskalnice na vretena, uadalje hidraulične stiskalnice, brez enakomernega pritiska pa morajo delovali s 4—5 kg na kvadr. centimeter, če bočtmo doseči isti izid. Skupne prednosti nove stiskalnice so sledeče: 1. Neprestani in pjožni pritisk. 2. Absolutna in enakomerna uravnava poljubnega pritiska. 3. Mala prostoi"nina. 4. Male dimenzije lesa. 5. Lahko delo in lepa zunanjost. 6. Sestava, ki jo lahko popravi vsak domači tesar ali posestaik. Radi boljšega pregleda še naj služi sledeča razpredelba: Type I. II. III. IV. V. Premer koša: cm 40 60 80 100 ' 120 Višina koša: cm 40 60 80 100 100 Površina pritiska: kv. cm 1256 2826 5800 7850 11304 Pritisk v kg (3 kg na 1 kv. cm 3718 8478 17400 23500 33912 Izid stiskanja pri jabolkah v 1 33 110 310 520 740 Izid stiskanja pri vinu v 1 50 160 460 800 1200 Rudlova stiskalnica odgovarja torej onim, ki se zadovoljujejo s 100—1000 1 naprešanega mošta pri enkratnem stiskanju. Sliskalnico si lahko vsakdo ogleda na pokrajinski obrtni razstavi od 8. do 17. t. m. Vsem interescntom jo najtopleje priporočamo. Izum je priglašen pri patentnem uradu ter je tako zakonilo zaščiten. Josip Blaževič: 0 VINSkI POSODI IN NACINU PRIPRAVLJANJA. (Dalje). • Zaparjenje sodov. Dasiravno pripraviino sode najtemeljitejše in najhitrejše s soparjenjem, vendar večina vinogradnikov ne uporablja tega načina, nimajo na razpolago priprav za to parjenje. S soparjenjem pripravljajo posodo navadno le oni vinogradniki, lci imajo velike množine vina, nadalje vinotržci in vinarske zadruge, ki razpošiljajo celo leto vina, in si morajo zato sode primerno hitro pripravljati in ker le li iniajo sredstva, si nabaviti vse priprave za soparjenje. Naši vinogradniki pripravljajo posodo. ponajveč z zaparjenjeni. Pri zaparjenju sodov se pridene na 100 litrov vodo 2 kg sode; s te nise poviša raztopljivi učinek za 1 štrtinjak. Pri vlivanju vrele vode v sod se mora paziti, da se oseba, ki vliva vrelo vodo v sod, ne nagne nad lijak, (lakomnico, levko), ker buba voda v zrak in bi lahko opekla človeka, ki bi se ne pazil, na obrazu in na ro- kah. Ko je stekla voda v sod, ga dobro zamašimo in ga valjamo kakih 10 do 15 ininut tako, da preplahne vroča tekočina vso njegovo notranjost in ga postavimo, menjaje večkrat na dno. Med valjanjem soda je pripo- ročljivo piljko večkrat odpreti, toda vedno tako, da je obrnjena V stran, da sopara ne izžene piljke človeku v obraz. Predno se voda ohladi, jo moramo izpustiti iz soda, ker bi sicer dobilo vino, ako bi se voda v sodu ohladila, okus po sodi. To delo se ponovi še enkrat ali dvakrat. Izlita voda je prvikrat taka, kakršna izteka pri soparjenju, namreč črno rjava. Drugikrat je voda že nekaj svetlcjša, tretjič še bolj svetla. Vprašanje, ali naj zaparimo sod dvakrat, trikrat ali še celo veekrat, je odvisno od kakovosti lesa, iz katerega je narejen sod, nanireč ali ima veliko ali malo čreslovine. To prcsojamo zopet po barvi vode, ki izteka pri zaparjenju iz soda. Če je črnorjava tudi drugič, znači, da ima les veliko čreslovine; zato je treba zapariti sod še enkrat. Po končanem zaparjenju napolnimo sode s čisto in mrzlo vodo in se ravna ž njimi ravnotako kakor pri soparjenju. Ker pa ne inoremo sodov z zaparjenjem tako temeljito izlugati kakor pri soparjenju, moramo zato sode napolniti cden do dvakrat več z vodo, kakor pri soparjenju. Izluganjc z rarzlo vodo. Velike sode, katerih ne moremo valjati in obračati in vsled. tega ne moremo zaparjevati, jih izlugamo z mrzlo vodo. Akoravno potrebuje tako pripravljanje sodov (ovinjenje) več časa nego prva dva načina, vendar dosežemo, tudi s to metodo isti uspeh. Sode napolnimo z mrzlo vodo, kateri pridenemo na 100 litrov 2 odstot, raztopljive sode. Ta tekočina naj ostane v sodih 5—6 dni. Po preteku te dobe dobi voda okus in duh po hrastovem lesu in se več ali manj skali. Iz tega razloga jo moramo izpustiti in napolniti sod z drugo, ravnotako raztopino, ki jo pustimo ravno tako dolgo kakor prvo v sodu. Po preteku driigih pet do šest dni, izpraznimo sod in ga takoj napolnimo vnovič in ponavljajmo to tako dolgo, dokler voda ne ostane čista in ne izpraneni tudi okusa. To dosežemo po štiri do petkratnem napolnjevanju. Nove, na popisani način pripravljene sode uporabimo najprej za vrenje vinskega mošta, ki je veliko manj občutljiv, kot vino. Celo inošti boljše kakovosti prekipijo v novih, primerno pripravljenih sodih brcz vsake nevarnosti in postanejo vina iz teh sodov navad»o bolj čisto okusna, ker so zavarovana pred vsakim (ikusnim vplivom, kaltrim je Lila morcbiti izpostavljo>.a pri že morebili rabljcnih sodih. Če pa smo prisiljeni clati v novi sod lakoj vino. jiotem zc potiebno nadaljevati pripravljenje soda, da ne dobi vino duha ali okusa po lesu. Alkohol in vinsku ivislina izlugavata namreč sode močnejše, ko katerikoli izmed popisanih treh načinov. V tcm siueaju se naj postopa tako-le: Ko smo torej sod že pripravili ali s soparjenjem ali /. zaparjenjem ali z inrzlo vodo, ga mcraino izplahnili z mešanico obstoječo iz drož. Za 1 štrtinjak na primer vzamemo 40 litrov vode in 1 škaf (okoli 15 1) vinskih drož, skuhamo to mešanico, z n.jo sode temcljito izplahnemo in jo pustimo ležati v sodih 12 ur. Po enem ali dvakratnem zaparjenju z vinskimi droži, splahnemo sod z mrzJo vodo in ga lahko nato porabimo za vino. Vendar svetujern, da še vkljub vsem tem pripravam postopanao skrajno previdno in napolniino sode najprej z lahkim in cenim vinom in ludi s tcm le za kratek čas. Polagoma še lc smemo vzeti tako posodo za boljša vina in smeino pustiti vino dalje easa v sodih. Isti učinek lahko dosežcnio tudi na sledeči način: Po prvem pretakanju mladega vina nam ostanc pivcejšnja množina droži. Te drože spravimo v posebne vreče in jih (drože) stisnemo s stiskalnico. V vreča-b ostalo tvarino (usedlino), ki ima obliko testa, skuhamo in napšemo v nove, s soparjenjem, zaparjenjcm ali mrzlo vodo pripravljene nove sode, seveda moraiiv> dno izvzeti, ako nhna sod duric, sod postavimo na spod nje dno tako; v zgornjem dnu pa pustimo čepno luknju odprto, da zamore izpulitevali v drožih se nahajajoča ogljenčeva kislina. Če nimanio vinskih droži, lahko uporabimo zalo motna vina (usedlina starih vin) ki pa mora biti sevcda popolnoma zdravo. Za 1 štrtinjak vzamemo okroglo 30 litrov vode in 10 litrov motnega vina in postopamo, kakor na zgoraj pogisani način z vodo in vinskimi droži. (Dalje prihodnjič). Gorice kažejo lepo! Topli in solnčni dnevi zorijo grozdje in vsak posestnik se vescli jeseni. Crički prepevajo, ne morejo več spat in klopotci pojejo svojo ljubavno pesem, da zazibljejo sladko jesen v zimsko spanje. Ponosni topoli si deiajo dolge sence, naša valuta pa ima kratek rep. Kmeta pa stiskavajo vse nadloge in zato se vprašuje: Kako bom prodal vino, kako bom prodal mošt? 10 tisoč kron stanc 1 liter dobrega vina v Nemški Avstriji. Kmetje pa nočejo niti po tej ceni prodajati ter pravijo: Kaj bomo s papirjem? Naši pridelki so zlato! Slaba vinska trgatev v Madžarski. Kakor poročajo iz Budimpešte, je slanje vinogradov v Madžarski vsled suše skrajno kritinfo. Trgatev bo ranogo slabša nego lani. Cone za scno in slamo v .Mariboru. Dne 1. septembra 1922 je stal v Mariboru meterski stot' sladkega sena 235—250 Din, 1 meterski stot kislega sena 220, otave 215—235, 1 meterski stot ovsene slame 150 Din. Slive. Naš članek v 34. številki pod istim uaslovom je ie vzbudil med narodom mnogo pozornosti. Prijatelj našega iista nam piše: Hvala za vaš članek, ki mi je odprl oči, ker sjo tjidi pri meni letos slive obrodile. Dosedaj sem tudS jaz prodajal ria »polovnjake« in še dal »po vrhu«, kakor ste pisali. Bil je tudi pri meni že mešetar, ki mi je. ponujal 800 kron za polovnjak. Na podlagi Vašega članka pa sem ga vprašal, koliko mi da za kilogram. Rekel je 4 krone. Tako baje sedaj kupujejo. Vzel sem litersko mero, jo napolnil s slivami in stehtal. Slive so imele 1 kg 10 dkg. Na polovnjak, ki drži 300 1, gre torej približno 300 kg po 4 K je 1200 K. On pa mj| je ponujal samo 800 kron. Bil bi torej kvarjen pri vsakem polovnjaku za 400 kron, neglede na to, da je navada, da se da še «po vrhu». Zato sem tudi jaz mnenja, da naj ne proda nobeden kmet na polovnjake, ampak samo na kilograme. Naj si vsak sam poizkusi kakor jaz, pa bo videl, da ima» Slovenski gospodar« prav. Kupci in mešetarji, ki kupujejo na polovnjake, pa še imajo navado, da odpeljejo posodo šele drugi dan. Slive se med tem sesedejo in zopet moraš dati <po vrhu». Zdaj pa so slive drage, ker je vse drago. Slive ne rodijo vsako leto, zato pa moramo gledati, da jih spravimo v denar. Rajši pa jih damo svinjam, kakor pa da bi prodajal polovnjak po (500 ali 800 kron po sedanji valuti. P. Habjanii1. Slive se prodajajo po 4—5 kron zn kilogratn. Ccna Gena še ni stalna. Izvoz sliv. <JugosIovrnski Lloyd» porora, da je naša narodna bankn dovolila potrebne kredite za organiz.acijo rednega izvoza sliv. Vprašamo: Komu? Enolctni tečaj /,a spravljunje sailja na državni kmetijski šoli v Šent Ju)>j}i ob juž. žel. Bogastvo letošnje sadne leline se naj dobro izrabi. Naše pozne zimske sorte se dajo hraniti skoro celo leto. Ni treba z njimi prcveč siliti na trg in kaziti cene. Prometna sredstva gotovo ne bodo kos prenaglemu navahi. Naloga sadjarja je torej, da je trpežnega spraviti in ohraniti. Za to je mnogim pouk neobhodno podečim sporedom. 1. Predavanje: Šcstavina zrelega in nedečim sporedom. 1. Predavanje: sestavina zdrelega in nezrelega sadja, o vzrokih gnjilobe in naglega propadanja sadja, obiratev, sortiranje, spravljanje, zlaganje v posode za transport. Razna domača poraba manj trpežnega in poškodovanega sadja; kakor za sadjcvec, kis, sušenje ter čežane. Praktične demonstrafije: obiratev, vlaganje, napravljanje sadjevca, kisa, sušenje, kuhanje čežane. Za tečaj se je prijaviti z dopisniro podpisanemu ravnateljstvu do 5. spptembra. V slučaju obilne vdeležbe se bo tečaj ponovil 24. septembra t: 1. Kmetijska podružnira Maribor in okoli^ vabi svoje ude na zopetni redni občni zbor z istim sporedom, kakor zadnjič. Vršil se bo v nedeljo 17. septembra v dvorani sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Začetek ob 9. uri. ltazstavu goveje živine v šent Jurju ob juž. žel. Ob priliki obiska srbskih kmctovalcev v pondeljck dne 11. sept. t. 1. priredi kmetijska podružnica v St. Jurju ob juž. žel. krajevno razstavo goveje živine. Razstavila se bo ona plemenska živina, ki je bila tekom letošnjega leto vpisana v matično knjigo, katero je začcl voditi živinorcjski odsek kinetijske podružnice. Razstava obeta biti vrlo zanimiva in poučna, kcr bo pokazala začetok sistematičnega dela glede pravilncga odbiranjii za pleme. Prijatelje živinoreje in IjuOlvorilev oU 9. uri prcdpoldne. l'adanje oen »vinjani in masti. Odkar je povišana izvozna i;:riiui na tiebele svinje, so padle v Soveniji cene za 20 kron pri kg žive U-žf. I. j. od 00 na 70 kron. '1'udi ccnc svi«jski masli so raziiRTiio nazadovale. Na sviiijski sojein v Mariboru dnc 1. septembra 1922 so je pripeljalo 309 svinj in dvc kozi. Ccne so bik- slodečc: Mladi prašiči, 5—0 tednov siari komad 300--500 kron. 7 do 9 tednov (J00--800, ?> do 4 mcsce 1400-1600, 4 do tj mescev 1700 »!o 1800, 8 do 10 moscev 21—2500, 1 leto 4000—5500, 1 in pol leta 6000—6200 kron, kcze 3--500 kron. Hmelj. Xa hmeljskem Irgu v Zatcu jc bilo v prctekli dobi !><>praševanjo po hmelju precej živahno. Hrnelj lanskega leta so plačcvali po 500 (J00 OcškosloViiških kron za 50 kg. Cerie za stari hmelj so torcj prei/cj padle, pač pa je postaio povpraševanje po letošnjem hmelju precej živahno. Nemčija pridno kupuje hnielj po 750 K za 50 kg. Na Ceškem rse bo hmeljska lctina tako dobra kot se je pričakovalo. blago je gladkozclene barve, kobulčice so polne in težke. Vrednost denarja. Ameriški dolar staue 292—304 naših kron, francoski frank stane 24.88 naših kron, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.46, za 100 češkoslovaških kro« je plxčati 1080, za 100 nemških mark 30—32 in za 100 laSkik lir 131)0—1400 jugoslovanskih. kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.45 centima (1 i-entim je 1 vinar). Od zadajega poročila je vrednost naše krone ostala neizpremenjena. POZOR ! Dijaki in starši! POZOR ! Začetek šolskega leta je prišel. Treba bo kupiti aovih knjig in raznih šolskih potrebščin. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 priporoča: Knjige za vse šole - raznovrstne zvezke - risalnr feloke papir - šestila - svinčnike - peresa - ravnila - radkke sploh vse potrebščine, ki se rabijo v srednjih, taeščan- skih in Ijudskih šolah. Postrežba solidna in točna - cene kolikor mogoce nidke. Za obilen obisk se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.