o
Dobrodošli na desnem bregu Mure
www.verzej.si|www.centerduo.si|www.marianum.si
Leto III, številka 1, marec 2010
Spoštovane občanke in občani!
Foto: Mirko Rakovnik
Skupaj smo že pošteno zakorakali v letošnje leto, ki ga je zaznamovala predvsem zima, ki je po dolgem času pokazala svoj pravi obraz in ki se nikakor noče posloviti. Kljub hladnemu vremenu pa nam je bilo na občini »precej vroče« tudi v začetku letošnjega leta.
Glavne aktivnosti občine v času od izdaje zadnje številke so bile usmerje-
ne v sprejem občinskega proračuna, ki ga je občinski svet sprejel na svoji redni seji v mesecu februarju. Proračun Občine Veržej je izrazito investicijsko naravnan, saj je okrog 54 % odhodkov predvidenih za investicije na področju vodovoda, cestne infrastrukture, v proračunu pa je zagotovljen tudi drugi del sredstev za sofinanciranje nabave
nove gasilske avtocisterne za PGD Veržej. Drugi del aktivnosti je bil usmerjen v pripravo projektne dokumentacije za prijavno na razpis za pridobitev evropskih sredstev za dokončno izgradnjo vodovodnega omrežja v naši občini. V ta namen smo izdelali projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje še za vodooskrbo Bunčan.
Županova beseda
Pričakujemo, da bo naši vlogi ugodeno nekje do konca maja, ko računamo z začetkom investicije. Posebej želim poudariti, da gre po moji oceni za najpomembnejši projekt v zgodovini Občine Veržej, ki bo ob koncu investicije zagotavljal nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo iz javnega omrežja za prav vsako gospodinjstvo v naši občini.
Lepši in toplejši dnevi kar vabijo k prvim spomladanskim opravilom, ki predstavljajo pospravila, čiščenja in urejanja okolice naših hiš. Ob tem bi želel opozoriti občane na način ravnanja z odpadki. Občina zagotavlja odvoz vseh vrst odpadkov preko javne službe, prav tako pa je organiziran odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, tako da ni prav nobene potrebe, da bi se odpadki na kakršen koli način znašli v naravi. Posebej pa bi žele opomniti naše občane, da imajo odpadke, ki jih ne odvažamo tedensko, možnost vedno brezplačno odložiti na zbirnem centru v Ljutomeru.
Obenem pa bi vse občane povabil, da se pridružijo vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo potekala 17. aprila letos. Poleg občine v tej akciji sodeluje večina naših društev, preko katerih bodo posredovana nadaljnja navodila za sodelovanje v akciji.
Gospodarska in finančna kriza je pustila posledice tudi v naši občini, saj se je število brezposelnih povečalo, napovedi za letošnje leto pa tudi niso preveč optimistične. Kljub temu pa so bili ljudje iz naših krajev v zgodovini prepoznavni po tem, da so ob podobnih situacijah znali strniti vrste, izbrati prave cilje in vrednote, se prilagoditi, ter na koncu iz kriz in težav iziti kot zmagovalci. Poznavajoč pridnost, skromnost in marljivost naših ljudi, sem prepričan, da bo to uspelo tudi nam.
Želim Vam prijetno branje nove številke našega lokalnega časnika in upam, da vam bo prinesla kar največ informacij o delu in dogajanju v naši občini.
Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr. župan Občine VERŽEJ
Zapis z 24. in 25. redne seje Občinskega sveta Občine Veržej
Člani občinskega sveta v tej sestavi so vstopili v zadnje leto svojega mandata. Za njimi je že opravljenih 25 rednih sej občinskega sveta. Poglejmo, o čem je bilo govora na zadnjih dveh sejah.
24. redna seja je bila zadnja seja, ki je bila sklicana v prejšnjem letu. Potekala je v času med božičnimi in novoletnimi prazniki. Bila je kratka, na njej pa so člani občinskega sveta obravnavali teme s področja predšolske vzgoje. Na seji je bil prisoten tudi Borut Casar, ravnatelj osnovne šole Veržej, ki je občinskemu svetu predlagal v sprejem sistemizacijo dela v vrtcu Veržej za šolsko leto 2009/2010. Sistemizacija je bila pripravljena v skladu s Pravilnikom o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Ustrezno število zaposlenega strokovnega kadra je odvisno tudi od zasedenosti otrok v vrtcu. Tako so v vrtcu Ver-žej šolsko leto 2009/2010 pričeli z 51 otroki v treh skupinah: v oddelku »malčki« - jaslice je 12 otrok, v oddelku »srednji« je 19 otrok in v oddelku »starejši« je 21 otrok. Tako v vrtcu normativno zasedenost skupin presegajo v starejši skupini, zato je ravnatelj hkrati s predlogom sistemizacije podal na občinski svet tudi vlo-
go za povečanje dovoljenja za najvišje število otrok v starejši skupini. Občinski svet Občine Veržej je soglasno potrdil sistemizacijo dela v vrtcu Veržej za šolsko leto 2009/2010 ter odobril povečanje največjega števila otrok v starejši skupini. Člani občinskega sveta pa predloga sklepa o določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Veržej za leto 2010 na 24. seji niso sprejeli in so do naslednje obravnave zahtevali od vodstva šole še dodatne obrazložitve predloga.
Prva seja v letu 2010 in s tem 25. redna seja je potekala konec februarja 2010 in je bila veliko daljša od prejšnje. Osrednja točka je bila namenjena sprejemu Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2010. S proračunom je občinski svet županu in občinski upravi določil okvir za izvrševanje nalog, ki jih od lokalne skupnosti nalagajo ustava, zakoni in drugi predpisi. Tako bi naj v Občini Veržej zbrali v tem letu 2.015.933,83 EUR. Skupni odhodki proračuna Občine Veržej za leto 2010 so načrtovani v višini 2.081.161,25 EUR. Ve-
Fftnkejn/Ca Dobrodošli na desnem bregu Mure Uredniški odbor: Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl • Lektoriranje: Ivan Kuhar • Prelom in oblikovanje: Marko Suhoveršnik • Založnik: Občina Veržej • Tisk: Itagraf d. o. o. Ljubljana, marec 2010 • Naklada: 500 izvodov • Funkešnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si
TIC Veržej
Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net S: www.centerduo.si
2 F$nkejn/ca marec 2010
čji odhodki od planiranih prihodkov bodo pokriti z dodatno zadolžitvijo za namen investicij. Več kot polovica odhodkov (čez 55 %) predstavljajo investicijski odhodki, po strukturi sledijo tekoči transferi (22,78 %) in tekoči odhodki (15,16 %). Majhen delež odhodkov predstavljajo investicijski transferi (6,53 %).
Največji investiciji v letu 2010 na območju naše občine sta vsekakor »Izgradnja javne infrastrukture v Banovcih« v višini 582.563,72 EUR in »Izgradnja vodovodnega omrežja v občini Veržej« v višini 480.150,00 EUR. Medtem, ko je za prvo investicijo že znana točna višina investicije in delež sofinanciranja s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, za slednjo še ni bil izveden javni razpis, tako da je vrednost investicije zgolj ocenjena, poleg tega pa Občina Veržej ravno v tem času, ko prebirate občinsko glasilo, vodi postopke prijave na javni poziv za sofinanciranje sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Na spletnem naslovu Občine Ver-žej www.verzej.si si lahko pogledate celotni proračun Občine Veržej s podrobno obrazložitvijo.
Člani občinskega sveta so na seji sprejeli tudi predlog nove ekonomske cene vrtca, ki je bil izdelan na podlagi izračuna dejanske porabe v letu 2009, s predvidenim povečanjem za leto 2010. Izračun ekonomske cene je narejen v skladu z Metodologijo za oblikovanje cen programov v vrtcih, s Kolektivno pogodbo za področje vzgoje in izobraževanja in v skladu s predpisi, ki urejajo in določajo plače in plačna razmerja v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. V ekonomsko ceno je vštet strošek dela (bruto plače, prispevki, jubilejna nagrada, regres za letni dopust, strošek prehrane delavcev ter strošek prevoza na delo), stroški materiala in storitev ter stroški živil. Tako v letu 2010 velja ekonomska cena za 1. starostno skupino od 1-3 let 493,78 EUR, za 2. starostno skupino od 3-6 let pa 380,93 EUR.
Na 25. redni seji so člani občinskega sveta sprejeli tudi Investicijski program za izgradnjo vodovodnega omrežja v občini Veržej. Izdelan in sprejet investicijski program predstavlja pogoj za prijavo investicije na javni razpis za sofinanciranje iz sredstev Evropske unije. Z omenjeno investicijo bo dokončno izgrajeno vodovodno omrežje v naseljih Banovci, Veržej in Bunčani. V vseh naseljih je sicer že zgrajeno vodovodno omrežje s salonitnimi vodovodnimi cevmi in PVC cevmi. Za te materiale so izkušnje pokazale, da so podvrženi večjim okvaram. Bistvena slabost obstoječega omrežja je, da ne zagotavlja požarne varnosti. Omrežje je zelo dotrajano, zaradi česar prihaja do velikih izgub vode. Naselje Veržej in Banovci sta povezani v sistem vodovodnega omrežja, ki se napaja iz vodovodnega zajetja (črpališča) v Lukavcih. Naselje Bunčani se napaja iz vaškega črpališča v Bunčanih. Vsa-komesečni rezultati laboratorijskih preizkušanj za odvzete vzorce pitne vode na različnih lokacijah vodovodnega omrežja v Bunčanih izkazujejo neskladnost vzorcev pitne vode s predpisi in okužbo vode predvsem s koliformnimi bakterijami. Tako se predvideva investicija v izgradnjo novega vodovodnega omrežja v občini Veržej, in sicer v vseh treh naseljih, ter vključitev le-tega v enotni sistem vodovodnega omrežja, pri čemer se obstoječe vodovodno omrežje popolnoma opusti in se zgradi povsem novo vodovodno omrežje v omenjenih naseljih. Tako se bo novoizgraje-no vodovodno omrežje v Bunčanih s transportnim vodom med Bunčani in Veržejem navezalo na vodovodno omrežje, ki se napaja iz črpališča Lu-kavci.
Investicija, ki bo potekala v dveh letih, je ocenjena na 800.250,00 EUR (vrednost z DDV). V letu 2010 se bo izgradilo vodovodno omrežje v naseljih Banovci in Veržej, v letu 2011 pa še v naselju Bunčani.
Pripravil Bojan Ferenc
Majhen strošek za manj trpljenja
Pomlad je čas, ko se okrog nas razbohoti življenje vseh oblik - trave poženejo, rože zacvetijo in drevesne krošnje dobijo zeleno krono. Stvari se spremenijo tudi pri nas doma: ne ozelenita le vrtna trata in sadovnjak, na svet pride tudi ogromno mladih muc in psov.
Na žalost se nas ob opazovanju teh ljubkih, nerodnih in igrivih dlakavih kepic premalo zamisli, koliko jih nikoli ne bo videlo lastne mame, ker jih bo lastnik pobil, preden bodo spregledali, koliko jih bo zaradi brezbrižnosti lastnikov pomrlo zaradi takšnih in drugačnih kužnih bolezni, koliko jih bo dolga leta životarilo v življenja nevrednih razmerah in nenazadnje, koliko jih bo v agoniji umiralo pred našimi očmi v kakem obcestnem jarku.
Čeprav je v prvem odstavku 11. člena Zakona o zaščiti živali jasno navedeno, da mora lastnik živali z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali, marsikdo živi v napačnem prepričanju, da s tem naredi več škode kot koristi, ali pa se mu zdi strošek enostavno previsok. Če boste za sterilizacijo mačke odšteli 60 EUR in če bo živela vsaj pričakovanih 15 let, ste za vsako leto njenega življenja odšteli 4 EUR ali malenkost več kot cent na dan. Če se vam to zdi drago, kako ji potem lahko zagotovite hrano?
Kot skrbniki oz. lastniki živali smo izključno sami odgovorni za njihovo življenje in posledično tudi za življenje njihovih potomcev. Nikar torej ne živite v zmotnem prepričanju, da ste svojo dolžnost opravili, če ste svojo muco ali psa oddali prvi osebi, ki jo je
marec 2010 Ftinkejo/čt 3

BON ZA 20 % POPUST PRI CENI STORITVE STERILIZACIJE/ KASTRACIJE MAČKE/PSA PO PREDHODNEM NAROČILU LAHKO UVELJAVITE PRI VETERINARSKIH ORGANIZACIJAH:
1.	VETERINARIA MURSKA SOBOTA, d.o.o.
2.	Veterinarski inženiring NABERGOJ
3.	Veterinarska postaja LENDAVA
4.	Veterinarska postaja GORNJA RADGONA
5.	Veterinarska ambulanta ŠANTL
6.	Veterinarska ambulanta LJUTOMER
VELJAVNOST BONA: DO 31. MAJA 2010
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA
Trg zmage 8, p. p. 30, 9000 Murska Sobota
Tel. 031/528-396, 040/736-313, www.dzzpomurja.si,
e-pošta: DZZPOM@GMAIL.COM, DŠ: 19446993,
TRR št.: 02340-0256066415 NLB d.d., Ljubljana, Podružnica Pomurje
POMEMBNO!
Pred sterilizacijo oz. kastracijo mora biti vaša žival zdrava in razglistena.
želela imeti, ne da bi pri tem pomislili, ali ji bo novi lastnik sploh zagotovil ustrezne pogoje za zdrav razvoj in življenja vreden obstoj.
Če vas ob skotenih mladičkih vaše živali skrbi le, kako se jih znebiti (po zakonu je pasje mladiče prepovedano vzeti od matere pred 8. tednom starosti, mačje pred 12. tednom), se zamislite: zakaj so se sploh skotili? Ali bi bila sterilizacija oziroma kastracija res tako velik strošek v primerjavi s tem, koliko skrbi in finančnih sredstev je potrebnih za primerno vzgojo in vzrejo mladičev vsako leto znova, če ne celo večkrat letno? Ali je to res večje zlo od vseh življenja nevrednih bolečin, ki jih pretrpijo mladiči vaše živali, mladiči njenih mladičev itd., ali vam preprosto sploh ni mar, saj ste se jih znebili in mislite, da za trpljenje, ki ga doživljajo, če sploh še živijo, niste odgovorni?
Sterilizacija oz. kastracija je trajen način preprečevanja gonitvenih ciklusov in nezaželenih brejosti tako pri mucah kot psih. To je najmanj, kar lahko naredite, da preprečite, da bi bilo zavrženih, nehumano ubitih, mučenih in zapuščenih živali v Sloveniji še več, kot jih je že.
V Društvu za zaščito živali Pomur-ja smo tudi v letošnjem letu organizirali akcijo sterilizacij živali, ki bo trajala do konca meseca maja. V akcijo so se vključile vse veterinarske organizacije v Pomurju, zato vse lastnike živali (psov in mačk) obveščamo, da imajo v tem času možnost, da se odločijo za sterilizacijo svoje živali in za to plačajo manj. Kupon za 20 % popust pri ceni storitve sterilizacije ali kastracije vaše živali dobite na svoji občini ali pri Društvu za zaščito živali Pomurja. Lahko nam pišete ali nas pokličete. Kupon vam bomo poslali po pošti.
Društvo za zaščito živali Pomurja
Očistimo Slovenijo
Vabilo k sodelovanju v največji okoljski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«
Spoštovani! Pišem v imenu organizatorjev akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Smo vse večja skupina prostovoljcev, ki bo 17.4.2010 izvedla največjo prostovoljno okoljevarstveno akcijo v slovenski zgodovini.
V akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu bodo združile moči občine, šole, komunalne službe, nevladne organizacije in preko 200.000 prostovoljcev. Državo bomo očistili več kot 25.000 ton ilegalno odloženih odpad-
4 Fünkejn/ca marec 2010
kov in z akcijo poskušali prispevati k okoljski ozaveščenosti, dolgoročno pa tudi k spremembam navad in boljši zakonski regulativi tega področja.
Naš projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu poteka po vzoru uspešne estonske čistilne akcije Let's Do It 2008, v katerem je 50.000 prostovoljcem uspelo osvoboditi estonsko naravo 10.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov v enem samem dnevu. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijonov EUR, oni pa so to storili v enem dnevu za petdesetkrat manj denarja.
Oglejte si estonski primer dobre prakse na video posnetku, navdušil vas bo: http://www.youtube.com/ watch?v=p5Wr3d5RKow.
Očistimo Slovenijo
17. april 2010
http://www.Qcistimo.si/ Podobno akcijo bomo izpeljali tudi pri nas v Sloveniji. Ideja naše akcije je povezati vse, ki bi radi združili moči in pomagali pri uvrščanju Slovenije na ekološki zemljevid sveta. Promocijska kampanja za akcijo se uradno še niti ni začela, pa se nam je vseeno javilo že preko 400 prostovoljcev.
Med njimi naj omenimo podjetje Neolab, ki nam izdeluje spletno stran, Geopedio, ki je izdelala poseben portal za iskanje in izdelavo baze divjih odlagališč, Mestno občino Ljubljana, občino Pivka, agencijo Pristop, ki nudi podporo promocijske kampanje, Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Fakulteta za humanistične študije Koper. Verjamemo, da bo podpornikov hitro še več.
M
O

Želimo, da v akciji kot partner sodeluje tudi ti. Z lastnim zgledom lahko pokažemo mlajši in starejši generaciji, kako pomembna je skrb za okolje in kakšen vpliv imamo posamezniki, ko združimo moči. Brez vašega sodelovanja akcija ne bo popolna.
Hvaležni bi vam bili, če bi se lahko v prihodnjih dneh srečali in pogovorili.
Lepo vas pozdravljamo in se veselimo snidenja!
Jure LEGEN organizator v občini Veržej Društvo Ekologi brez meja Sostrska 27 e, 1000 Ljubljana E: jure.legen@ocistimo.si S: www.ocistimo.si T: 031-375-583
Mednarodno tekmovanje v Beogradu
V ponedeljek, 8. marca 2010, se je Niko Mladenovič, učenec Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, pod mentorstvom profesorja Bojana Zelenjaka udeležil 7. mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu in v disciplini saksofon v svoji kategoriji (letnik 1999 in 2000) osvojil 1. nagrado in »Laureat«, naziv za vseh 100 možnih točk. S klavirjem ga je spremljala Nina Mladenovič.
Spoznajmo občana
Amadej Juranovič
V tokratni številki Funkešnice, vam kot prvega v novi rubriki »Spoznajmo občana« predstavljamo Banovčarja Amadeja Juranoviča, 24-letnega mladega raziskovalca, ki je zaposlen na Fakulteti za Kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Amadej je eden redkih, ki mu je študij uspelo dokončati v kratkih štirih letih, za svojo diplomsko nalogo pa je prejel tudi fakultetno Prešernovo nagrado.
Zakaj si se odločil za študij kemije?
Kemija me je začela zanimati že ob prvem srečanju s kemijskim čtivom. Vedno so se mi zdele zanimive pretvorbe snovi tudi na atomski oziroma molekularni ravni. Navsezadnje smo obdani z materialnim in biološkim svetom, ki si ga poskušamo razlagati po svojih najboljših zmožnostih. Enostavno sem sledil želji po podrobnejšemu pogledu v strukturo snovi.
Danes je skoraj že pravilo, da si študentje absolventi ob koncu študija morajo vzeti čas za oddih, za »žuranje«, predvsem pa za polžje pisanje diplomske naloge. Povej mi kaj te je gnalo k tako hitremu zaključku dodiplomskega študija? Sem tip človeka, ki strogo loči delo od zabave. Tako kot se zabavam s srcem, se tudi delu posvetim z maksimalno pozornostjo. Sledil sem možnostim, ki so mi bile ponujene na fakulteti, postati stažist. Namesto enoletnega oddiha in žuriranja sedaj opravljam delo, ki me veseli in se hkrati še zabavam, torej se nisem ničemur odrekel, ampak samo pridobil.
Kako poteka tvoj delovni dan v službi?
Moj delavnik je precej fleksibilen, delam toliko časa, kot si ga sam odredim. Običajno sicer presega osem ur, kar je deloma pogojeno tudi z naravo mojega dela. Ukvarjam se z organsko sintezo, vejo kemije, ki temelji na načrtovanju, analiziranju in sintezi organskih molekul. Zraven raziskovalnega dela še poučujem študente na vajah, kar je gotovo ena zanimiva preizkušnja.
Kako se počutiš v vlogi predavatelja snovi študentom? Ali veljaš za strogega »prfoksa«?
Ko sem bil postavljen pred dejstvo sprejeti vlogo asistenta, sem bil v zadregi, ker nisem imel nobenih pedagoških izkušenj. S prakso pa mi postaja prijetno in se s študenti ob delu tudi zabavamo.
Ali so sodelavci, tvoji nekdanji profesorji, spremenili odnos do tebe, ko si se zaposlil na fakulteti?
Odnos profesorjev do mene se je tekom študija spreminjal. Zagotovo pa se je spremenil moj odnos do profesorjev. S
pridobljenim znanjem je rasla moja samozavest in tako je postala komunikacija s profesorji bolj sproščena.
Slišala sem, da v Ljubljani obiskuješ tudi šolo Flamenka. Kaj te je navdušilo k učenju tega znamenitega španskega plesa?
Flamenko sem vzljubil takoj, ko sem se z njim seznanil in dotaknil se me je tako globoko kot malokatera stvar v življenju. Sem pač začutil, da je to prava stvar zame.
Poleg Flamenka pa že od ustanovitve plešeš tudi pri Folklorni skupini Le-ščeček, v kateri med drugim opravljaš funkcijo blagajnika. Kakšen izziv ti predstavlja članstvo v tej skupini? V skupini so se razvile pristne prijateljske vezi, ki temeljijo na druženju, skupnem delu in zabavi. Meni je izziv resno delo pri učenju ljudskih pesmi in plesov, ker le disciplinirani in vztrajni trening prinese prave rezultate.
Kljub različnim obveznostim najdeš čas zase. Kako ga preživljaš?
Prosti čas preživim ob kitari, ki me včasih dobesedno zasvoji. Preberem tudi kakšno knjigo ali pa si vzamem čas za premislek v tišini.
Kje se vidiš čez 10 let?
Trenutno o tem ne razmišljam. Sledim svojemu notranjemu glasu, saj ne morem vedeti kam me bo zanesla pot čez nekaj let. Enostavno se skušam prepustiti toku kozmičnega načrta.
Kaj je tvoje vodilo v življenju?
Najti pravo ravnotežje med delom in zabavo.	Mateja Rus
marec 2010 Ftinkeja/ca 5
Razpisi' in ^projekti
Ureditev javne infrastrukture v Banovcih
V občini Veržej postaja turizem vse bolj pomembna gospodarska panoga. Sodobnemu turistu postaja vse bolj pomembno, ne zgolj to, kar mu ponudnik turističnih storitev ponuja znotraj svojega obzidja, ampak razume turistično ponudbo veliko širše. Turista namreč vse bolj zanimajo urejene kolesarske poti, pešpoti, čisti in urejeni kraji, naravno in kulturno bogastvo območja. Območje tako postane turistično zanimivo šele takrat, ko se gostinski in hotelski ponudbi izvajalca turističnih storitev ponudi tudi ustrezna možnost za drugačno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, pohodništvo, izletniška kmetija, možnost obiska naravnih in kulturnih znamenitosti okolja).

Naložba v vašo prihodnost
OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Evropski sklad za regionalni ras/oj
Največji ponudnik turistične ponudbe v naši občini so Terme Banovci. Turisti, ki preživljajo počitnice v naših krajih, v zadnjem času uporabljajo različne ceste in poti za šport in rekreacijo ter za sprehajanje. Tako se povečini peš ali s kolesom odpravljajo do bližnjega čebelarskega muzeja, popeljejo z brodom ali s čolnom po Muri, poletijo z motornim zmajem nad Prlekijo, obiščejo zadnji mlin na Muri ipd. Za to povečini uporabljajo obstoječo infrastrukturo, ki je v primerjavi z intenzivnim razvojem turizma v Banovcih že davno postala neprimerna.
Občina Veržej je zato v letih 2008 in 2009 pristopila k izvedbi rekonstrukci-
je povezovalne ceste Veržej - Banovci in izgradila sprehajalno-kolesarsko pot na tem območju. S to investicijo se je močno izboljšala varnost kolesarjev in pešcev (tako turistov kot domačinov).
Investicija »Ureditev javne infrastrukture v Banovcih«, ki jo bo Občina Veržej pričela izvajati v mesecih junij, julij in avgust 2010, pomeni sicer samostojno zaokroženo celoto izvedbe projekta, hkrati pa nadaljevanje projekta obnove in ureditve cestišča, izgradnje javne razsvetljave ter izgradnje sprehajalno-kolesarske poti. Tako bo še v letošnjem letu prišlo do izvedbe naslednjih del v naselju Banovci: ^ Os A: izgradnja pločnika, javne razsvetljave, meteorne kanalizacija ter rekonstrukcija ceste v dolžini 408,63 m. ^ Os B: izgradnja pločnika, javne razsvetljave, meteorne kanalizacije ter preplastitev cestišča v dolžini 728 m. ^ Os C: izgradnja sprehajalno-kole-sarske poti, meteorne kanalizacije, javne razsvetljave ter preplastitev cestišča 390,75 m.
Razlog, zaradi česar so se v Občini Veržej odločili za investicijo, je ta, da v naselju Banovci ni ulične razsvetljave, ni pločnikov, cestišča so neprimerna, na večih mestih je asfalt popolnoma uničen, popokan in ga je potrebno na teh mestih odstraniti in izvesti na novo. Sprotno vzdrževanje cestišč ni več smotrno in racionalno. Obstoječa neurejena infrastruktura tako predstavlja prometno nevarnost tako za domače otroke, ki hodijo v šolo, domačine, kakor tudi za turiste, ki ceste uporabljajo za sprehajanje, največkrat tudi v večernem času in ponoči, ko naselje Banov-ci ni osvetljeno.
Občina Veržej se je uspešno prijavila na javni razpis za izbor operacij iz sredstev EU za kohezijsko politiko. Operacijo, ki jo namerava izvesti, bo tako delno financirala Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj
v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.
Občina Veržej je v mesecih oktober, november in december 2009 izvedla javno naročilo za izvedbo gradbenih del.
Izmed 9 prispelih ponudb je bila najugodnejša ponudba podjetja NO-GRAD GRADNJE, gradbeno podjetje, d.o.o., Ulica Prekmurske čete 43, 9232 Črenšovci s ponudbeno ceno 480.250,59 EUR (znesek brez DDV) oz. 576.300,71 EUR (znesek z DDV), pri čemer bo Evropska unija sofinancirala investicijo v 85-odstotnem deležu vrednosti investicije brez DDV (408.213,00 EUR).
Investicija bo pomenila vzpostavitev ustreznih pogojev za nadaljnji razvoj tega območja, hkrati pa se v Občini Veržej zavedamo, da bo v čas izvajanja investicije sovpadal z vrhuncem turistične sezone, zato bo potrebna velika strpnost občanov in turistov.
Bojan Ferenc
OBVESTILO OBČANOM, DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM
Občina Veržej vsako leto ob praznovanju občinskega praznika podeljuje zaslužnim občanom, društvom in organizacijam občinska priznanja in nagrade. Župan Občine Veržej je objavil javni poziv za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad. Občinska priznanja, ki se bodo podeljevala, so:
-	naziv častni občan občine Veržej,
-	pisno priznanje,
-	pisno priznanje z denarno nagrado, in
-	plaketa Občine Veržej.
Vabimo vse zainteresirane občane, društva in organizacije, da podajo pisni predlog za podelitev priznanj in nagrad in jih pošljejo na Občinski svet Občine Veržej najkasneje do 2. aprila 2010. Predlog mora vsebovati ustrezno pisno obrazložitev.
Občina Veržej
6 Fünkejn/ca marec 2010

Turistični ponudniki Občine Veržej se predstavijo
Apartmaji Heric
Apartmaji Heric je mlado družinsko podjetje,vrata katerega so se odprla v letu 2009 in nudi prenočitvene možnosti domačim in tujim gostom. Pogovarjala sem se z lastnikom podjetja Zvonkom Hericem, ki mi je z veseljem odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj.
Odločili ste se,da postanete zasebni ponudnik prenočišč za vedno bolj številčne obiskovalce Občine Veržej. Kako se je pri vas vse skupaj začelo s ponudbo turistične dejavnosti in kdo je bil pobudnik tega?
Smo štiri članska družina in tudi sami radi veliko potujemo in poči-tnikujemo. Navdih za turistično dejavnost smo dobili že desetletje nazaj, ko smo dopustovali po raznih Termah po Sloveniji in opazovali raznorazne turistične nastanitvene ponudbe. Odločili smo se, da bi tudi pri nas, v Ba-novcih, lahko ponudili dodatne privatne nastanitvene kapacitete. Tako smo uspeli v letu 2009 ponuditi na tržišče našo turistično dejavnost »APARTMAJI HERIC«, za katero smo že po prvih začetkih našega poslovanja lahko zadovoljni z zasedenostjo.
Kaj posebnega lahko ponudite svojim gostom oz. kako pritegnete goste, da se odločijo preživeti svoj prosti čas pri vas?
Svojim gostom lahko ponudimo luksuzni apartma, ki se nahaja v samostojni zgradbi pred katero je velika terasa, s pogledom na skriti kotiček z
¡mmi
3 •>



, r *
l '"'¿Â
/t*,

zelenico, z vrtnim kaminom in ležalniki, na katerih lahko gostje uživajo sončne dni ali pa v senci smrekovih dreves. Za apartmaji pa se razprostira veliko travnato igrišče za nogomet, odbojko, košarko, badminton in igrala, kjer se lahko majni otroci brezskrbno igrajo daleč vstran od ceste in mestnega hrupa. Glavna ponudba pa so seveda Terme Banovci, od katerih smo oddaljeni le krajši sprehod, med katerim se lahko gostje okrepčajo v več kava barih, piceriji ali se ustavijo v novi trgovini.
Kdo vse so vaši gostje in na katere trge se boste usmerili v prihodnosti?
Naši gostje so večinoma Slovenci, nekaj pa jih je tudi iz tujine. Razmišljali smo, da bi se še bolj preusmerili na zahodna tržišča, s katerih sicer prihajajo bolj zahtevni gostje, vendar se bomo trudili, da bodo pri nas čim bolj uživali in se z veseljem vračali.
Ali sodelujete z drugimi turističnimi ponudniki v Občini Veržej in kako bi ocenili to sodelovanje?
Lahko trdim, da zelo dobro sodelujemo z ostalimi turističnimi ponu-
iT
dniki, kot npr. Terme Banovci, TIC Veržej, LTO Ljutomer, kateri ponujajo raznorazne dodatne turistične, kakor tudi kulturne dejavnosti v občini Veržej in širši okolici Prlekije.
Vaša vizija za prihodnost?
Naša vizija za prihodnost je povečanje nastanitvenih kapacitet in gostom še dodatno ponuditi razne Wellness storitve za katere se vse bolj zanimajo čedalje bolj zahtevni gostje, za katere pa se je vredno potruditi, saj se bodo samo z dobro ponudbo z veseljem vračali v naš kraj.
Petra Seršen
O
marec 2010 F&nkejn/ca 7
'Tvr/jf/čv/ vfr/ft
Božična vas Banovci - jaslice 2009
Uradna razglasitev strokovne komisije je bila 8. 1. 2010 v Termah Banovci
Božična vas Banovci je v letu 2009 praznovala 10 let organiziranega postavljanja jaslic na vrtovih in dvoriščih ob hišah. Veseli nas, da je bila ta obletnica medijsko odmevna in predvsem številčno zelo dobro obiskana. K temu je gotovo pripomoglo povezovanje v okviru projekta Božična Prlekija, ki je s skupnim medijskim nastopom povezala Božično vas Banovci z razstavo jaslic v Veržeju, z božično nočjo na Razkrižju in koncertom komornega zbora Orfej v Ljutomeru.
Že tretje leto je ustvarjalne jaslice na prostem vaščanov Banovci ocenjevala strokovna komisija v sestavi:
1.	krajinske arhitektke Stanke Dešnik, zaposlene v Javnem zavodu Krajinski park Goričko;
2.	likovnega pedagoga Marjana Šadla, učitelja na OŠ Veržej;
3.	ga. Aljane Magdič, vodja recepcije in kampa v termah Banovci;
4.	etnologa in teologa Janeza Krnca, vodja Centra DUO v Veržeju. Skupna ugotovitev strokovne komisije je, da se vas Banovci vsako leto v decembru vedno bolj spreminja v skrivnost božične noči, ki obiskovalca nagovori do srca. K temu nas najprej nagovarja umirjena in scensko vedno bolj dovršena osvetlitev. Veseli nas, da se s tem namenom pripravlja projekt celostne osvetlitve Božične vasi in vas že sedaj vabimo, da predlagane rešitve sprejmete za svoje, ker le tako bo vas svetlobno enotno zasijala.
Poleg celostne podobe posameznih jaslic nas je letos razveselila izvirnost postavitve jaslic v drevesnih panjih, ki služijo tudi kot zaščita pred dežjem in letos k sreči tudi snegom. Spodbudno je, da se nekateri že odločajo za izdelavo jaslic, ki so v celoti njihovo avtorsko delo. To pomeni, da sami izdelajo poleg pokrajine in hlevčka tudi figure, ki so narejene iz preprostih naravnih materialov. Zaradi teh dejstev, se je letos strokovna komisija odločila, da podeli poleg prve denarne nagrade tudi tri pisna priznanja. S temi priznanji hoče komisija vaščane spodbuditi k še večji ustvarjalnosti in izvirni nadgradnji že obstoječih jaslic. Obiskovalci se bodo vračali le, če bo vsako leto v Božični vasi Banovci nekaj novega.
8 Fvntejn/ca marec 2010
Ob prihodu v vašo vas so nas nagovorile monumentalno in pozicijsko lepo razsvetljene jaslice Branka RAJHA in zato smo mu podelili PRIZNANJE za vizualno postavitev jaslic ob vstopu v vas. Gotovo ni bilo obiskovalca, ki ga ta veličasten pogled ne bi posebej nagovoril in ga spodbudil, da se sprehodi po vasi od jaslic do jaslic.
Drugo pisno priznanje smo podelili čebelarju Jožetu Šalamunu. Družina Šalamun je na zanimiv način v svojo osnovno čebelarsko dejavnost vključila jaslice. Jaslice so postavljene v čebelarski avtobus, sveta družina je našla zatočišče v slamnatem čebeljem košu, same figure pa so izdelane iz domačega čebeljega voska. Jožetu ŠALAMUNU je strokovna komisija podelila pisno PRIZNANJE za izvirno ročno izdelane figure iz čebeljega voska.
Velikokrat je težko najti primeren prostor za postavitev jaslic. Strokovna komisija se je še na poseben način zaustavila ob jaslicah Marjana KUKOLA. Jaslice so postavljene na novi, za ta namen izdelani prleški šajtrgi. Staro kmečko orodje je s to postavitvijo dobilo novo vsebino. Izdelovalec, ki je tudi invalid, si je prislužil pisno PRIZNANJE strokovne komisije za izviren podstavek za jaslice - ŠAJTRGO.
Pisna priznanja je nagrajencem izročil predsednik Turističnega društva Ba-novci g. Jože Jakopec.
Jaslice imajo dolgo razvojno pot in tudi jaslice, ki nastajajo v vasi Banovci imajo svoj razvoj. Strokovno komisijo veseli, da se zlasti v zadnjem obdobju jaslice vsebinsko izpopolnjujejo in da so domačini zelo resno vzeli priporočila prejšnjega leta. Strokovna komisija se je zbrala kar dvakrat in sicer 15. ter 26. decembra 2009 ter po v naprej dogovorjenih kriterijih ocenila vseh 22 jaslic. Jaslice, ki so letos nagrajene, izražajo go-
vorico duha in srca samega izdelovalca. Obiskovalca resnično prevzamejo, da mu zastane korak in da se povsem umirjeno poglobi v skrivnost božične noči. Novorojenemu Odrešeniku se je poklonila vsa narava, kar dobro ponazarja panorama pokrajine, ki je v ospredju izrazito Pr-leška. Vinske gorice s klopotcem so del te prepoznavnosti. Tudi mahu skoraj ne vidimo, ker je izdelovalec med letom vzgojil travno rušo, kar je seveda še bolj avtohtono in daje pečat domače, tukajšnje krajine in zemlje. Hlevček je narejen iz naravnih lokalnih gradiv kot so glina, pšenična slama, les, trsje, kamenje ...
Kompozicijsko so figure pravilno postavljene in sicer večje spredaj, manjše zadaj. Zanimiv je tudi prehod Prleške pokrajine iz ospredja v gorenjsko pokrajino v ozadju s tipičnim gorenjskim kozolcem.
Posebej je potrebno pohvaliti osvetlitev, ki je profesionalno teatralna. Pastirje preseneti svetloba angela, ki oznani, da je med njimi Odrešenik in da naj se mu gredo poklonit. Tudi novorojeno dete je posebej osvetljeno in tako izraža božansko navzočnost med nami. Osvetlitev okolice je diskretna in našega pogleda ne zbega. Seveda bi bile jaslice še bolj izvirne, če bi avtor izdelal svoje lastne figure. V izdelovanje jaslic je bilo vloženo veliko časa, dela in truda, predvsem pa opazovalec začuti, da je jasličar vložil veliko pozornosti v pripravo pokrajine.
Denarno nagrado Občine Veržej na predlog strokovne komisije za celostno postavitev jaslic v Božični vasi Banovci v letu 2009 je prejel Janez Skuhala. Denarno nagrado Občine Veržej 500 € je podelil župan Slavko Petovar. Strokovna komisija nagrajencu še enkrat čestita za to njegovo izredno delo.
V imenu strokovne komisije Janez Krnc
O
Kulturni in JoISk/ utrip
Riki z novo harmoniko Ballone Burini
Zaradi precejšnje izrabljenosti prejšnje harmonike in težnje po modernem, kvalitetnem in lahkem instrumentu je Rihard Zadravec - Riki, eden najuveljavljenih harmonikašev Pomurja pa tudi širše, ter eden najpre-poznavnejših glasbenih obrazov občine Veržej, konec lanskega leta naročil novo harmoniko, ki bi mu omogočala nastope na večjih odrih in bi bila kompetentnejša širšim in zvokovno zahtevnejšim glasbenim zasedbam.
Celotna zgodba se je začela s pomočjo slovenske zastopnice Andreje Turnšek, ki je Rikiju omogočila obisk tovarne Ballone Burini, kjer se je na sestanku z vodstvom in delavci dogovoril o vseh detajlih sestave harmonike. Tako je Riki februarja dobil nov instrument znamke Ballone Burini iz italijanskega kraja Castel Fidardo pri Anconi. Harmonika je trenutno unikat, saj so jo v podjetju BB izdelali posebej po Rikijevih željah in potrebah (custom made), so pa model shranili v njihovo proizvodnjo in jo lahko po
naročilu ponovno izdelajo. Še posebej je Riki namreč izpostavil zahtevo po lahkem instrumentu, torej so bili vsi »nepotrebni« deli odstranjeni. V harmoniko bodo vgrajeni še mikrofoni, ki bodo kot že omenjeno omogočali predvsem nastope na večjih odrih v razširjenih zasedbah.
Riki trenutno izvaja kar nekaj glasbenih projektov, med katerimi izpostavlja predvsem zaključek snemanja novega albuma s slovensko glasbeno legendo Petrom Lovšinom in delovanje njegove nove zasedbe Riki in Parada meha, s katero ga v naslednjih tednih čaka serija koncertov v Murski Soboti, Slovenj Gradcu ter Ljubljani, konec leta pa pripravlja poseben koncert v Veržeju, kjer bodo obeležili deseto obletnico Kulturnega kluba A Propos, na katerem Riki obljublja kar nekaj presenečenj.
Naj mu nova harmonika dobro služi in prinese še obilo glasbenih podvigov.
Vito Šadl
Leščečki na intenzivnih pripravah na Pohorju
v
Člani FS Leščeček smo se zasneženega petkovega večera odpravili proti Domu Miloša Zidanška na Pohorju, kjer smo sredi prave zimske idile izvedli tridnevne intenzivne vaje. Ko smo prispeli, smo se raztovorili in hitro oblekli v športno opremo. Petkove kondicijske vaje so trajale dobri dve uri pod vodstvom izredno kon-dicijsko pripravljenega člana Marka. Ker smo bili v petek še dokaj sveži, smo večer popestrili z »Leščečkova-njem«, kjer sta se v raznih miselnih in gibalnih igrah pomerili dve ekipi članov. Spanec nas je nekatere prej, druge kasneje, počasi zazibal v sanje.
Sobotno jutro smo dočakali v pričakovanju strokovnega vodje sobotnih priprav - gospoda Mirka Ramovša, ki je t.i. »Bog i batina« slovenske folklore. Mirko Ramovš kot etnoko-reolog raziskuje zgodovino in razvoj plesnega izročila na Slovenskem, kot koreograf pa se ukvarja z revitalizacijo plesnega izročila in rekonstrukcijami njegove nekdanje podobe. Že 45 let je umetniški vodja elitne Akademske folklorne skupine France Marolt v Ljubljani, v kateri pleše tudi naš član Marko. Sobotne intenzivne vaje so trajale od 9.30 ure do 18. ure z enour-nim odmorom za kosilo. Neverjetno, koliko volje in energije lahko premore 74 letni plesalec pri delu z mlado skupino. Od A do Ž smo predelali večji del Vzhodnoštajerskih plesov z raznoraznimi variantami in slikami. Med strogim spremstvom gospoda Ramovša, si je naša mentorica Alenka pridno zapisovala vse pomembne informacije glede potrebne drže, tehnike in korakov, ki bodo prišle še kako prav pri našem nadaljnjem delu. Po tem plesnem maratonu smo si zares privoščili zaslužen počitek. Po večerji pa je sledil še sprejem in krst naših novincev. Z raznoraznimi nalogami so se novinci morali predstaviti strokovni žiriji in ostalemu članstvu skupine. Po tehtnem premisleku so bili tudi uradno sprejeti v našo skupino,
marec 2010 Funkejn/ca 9
Kulturni in JolSk/ ufr/i
kar so morali potrditi še s slovesno zaprisego. Bučen aplavz in čestitke iz vseh strani so pokazali, da so novope-čeni Leščečki postali enakovredni člani z vsemi obveznostmi in dolžnostmi. Sobotni večer se je hitro prevesil v noč, saj so naše utrujene noge bolj kot mi sami potrebovale spanec.
Naslednji dan smo se zbudili v pravljično jutro, saj nas je presenetilo močno sneženje. Sledil je kratek sprehod, dve uri ponavljanja usvojenega plesnega znanja in črta domov. Zares je bil intenzivni vikend, ki nam bo ostal v lepem spominu.
Mateja Rus
Leščečkov bilten
Z izdajo biltena, ki ste ga bralci revije Funkešnica prejeli pri prejšnji številki, se je zaključil projekt nabave folklornih kostumov, ki je bil za mlado folklorno skupino največji izziv do sedaj. Svoje kostume smo prvič javnosti v celoti predstavili na 3. večeru folklore, ki je potekal v novembru. Želja pa je bila, da nove obleke ovekovečimo tudi v obliki biltena. S podporo JSKD, kjer smo prejeli denarno pomoč preko razpisov na katere smo se prijavljali, izpostava Ljutomer pa nam predvsem omogoča izobraževanja in sodelovanje z različnimi strokovnjaki, Občine Ver-
žej in Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, ki nas od začetka delovanja finančno podpirata in seveda sponzorjev, ki so se v lepem številu odzvali naši prošnji pri zbiranju sredstev, smo kostume tudi že v celot plačali, iz tega naslova pa tudi črpali denarna sredstva za izdajo biltena. Tukaj bi se posebej radi zahvalili našima občanoma Luki Jerebicu, ki je brezplačno, predvsem pa profesionalno zasnoval naš bilten, fotografom, predvsem Danilu Ivančiču, ki so posneli čudovite fotografije in vsem ostalim, ki so pri tem projektu sodelovali.
Biltene je vsako gospodinjstvo v občini prejelo brezplačno, v kolikor pa želijo vaši sorodniki in prijatelji svoj izvod pa se oglasite pri katerem izmed Leščečkov, kjer lahko bilten dobite po simbolični ceni. Ivan Kuhar
LESCECKOV IZLET 2010 "Haloški potep"
V soboto, 24. aprila, Leščečki organiziramo enodnevno avanturo, kjer bomo poleg dobre družbe, pesmi, ki nas bo spremljala in seveda plesa, spoznali tudi skrite kotičke naše prelepe dežele. Ogledali si bomo grad Borl iz 11. stoletja v Cirkulanah, Marijino cerkev na Ptujski Gori, ki velja za najlepšo gotsko cerkev na Slovenskem, peljali se bomo po haloški vinski turistični cesti in seznanili s preteklostjo haloških prebivalcev.
Cena: 30 €. V ceno so vključeni vsi ogledi, prevoz, kosilo, organizacija in vodenje.
Dodatne informacije in prijave zbiramo do 10. aprila
na številki 041 209 137 (Mateja) ali po email-u: lescecek@gmail.com
Harmonika in zabava sta že rezervirali sedež!
Folklorna sekcija Leščeček Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej
Monokomedija Mojce Partljič: Čistilka in predsednik
V soboto, 6. marca 2010, je v našem kulturnem domu gostovala znana slovenska dramska igralka Mojca Partljič, ki je uprizorila monokomedijo Či-stilka in predsednik, s katero je po vsej Sloveniji odigrala že več kot dvesto ponovitev. Komedijo je napisal njen oče, vsem dobro znan pisatelj, scenarist, dramatik ter dolgoletni predsednik Borštnikovega srečanja Tone Partljič (nekateri se ga zagotovo najbolj spominjate po komedijah kot so Moj oče socialistični kulak, Čaj za dve in druge). Režiser predstave je igralkin mož, prav tako zelo produktiven in uveljavljen slovenski režiser Vito Taufer, ki je re-žiral že preko 80 dramskih predstav in 6 oper. Vsi pogoji za prijeten gledališki večer so bili torej izpolnjeni in gledalci niso ostali razočarani.
Zgodbo pripoveduje čistilka Marija, ki dela v Slovenski državni banki (SDB) in nekega dne najde v pisarni spečega predsednika uprave. Ko se predsednik zbudi, ji ponudi kozarček viskija. Zaradi političnih, gospodarskih in finančnih zapletov predsedniku gori pod nogami. Vladajoča koalicija mu ni naklonjena in njegov konec v SDB-ju se nezadržno bliža, pri tem pa se zbliža tudi s čistilko Marijo in ji zaupa svoje težave ter ji na »enostaven« način razloži zakaj je svet v vsesplošni krizi.
Po dobri uri predstave je okrog sedemdeset gledalcev nasmejanih obrazov zapuščalo veržejski kulturni dom, igralka pa je po predstavi povedala, da bo s predstavo prišla gostovat še v Ljutomer.
Vito Šadl
10 Fünkejn/ca marec 2010
O
Kulturni in Šolski utr/p
Moška vokalna skupina v Murskem Središču
Moška vokalna skupina, ki jo vodi profesorica Tatjane Roz-marič-Poštrak, se je odzvala povabilu Kulturnega društva Mura iz Murskega Središča in sodelovala na Predsmotri Medimurske popevke. Prireditev je potekala v nedeljo, 7. 2. 2010 v Murskem Središču na Hrvaškem in jo je spremljalo številno občinstvo. Predstavilo se je veliko število vokalnih skupin, nekatere ob spremljavi prijetnih zvokov tambu-raških instrumentov, zanimivo pa je bilo slišati tudi nekaj solistov, ki so zapeli pesmi iz medimurske ljudske zakladnice. Naši pevci so za nastop v Murskem Središču izbrali Zrasle so tri drobne konople (slovenska narodna iz Cerovca, harmonije zapisal Emil Adamič) in Da bi imel perje (medimurska) ter pritegnili pozornost z ubranim večglasnim petjem. Kot so v zahvali med drugim zapisali gostitelji, je naša Moška vokalna skupina s svojo prisotnostjo prispevala k svečanosti dogodka ter s svojim nastopom vnesla trenutek različnosti.
Damjana Ferenc
V Veržeju spet tamburaška skupina
V Veržeju je že nekaj let tlela ideja po ustanovitvi tamburaške skupine. Člani Izvršnega odbora Kulturnega društva "Slavko Osterc" Veržej smo se preteklo leto odločili, da bomo pristopili k nakupu tamburaških instrumentov. Društvo se je prijavilo na javni razpis za sofinanciranje nakupa specializirane opreme za potrebe folklornih skupin, pihalnih in tamburaških orkestrov, ki ga je objavil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in uspešno pridobilo nekaj začetnih sredstev (800 eur) za nakup instrumentov. Seveda brez podpore Občine Veržej projekta ne bi mogli realizirati, zato smo v društvu zelo hvaležni za razumevanje in pomoč občine, ki bo s svojim deležem (2500 eur) omogočila ponovno obuditev tamburaške dejavnosti v kraju. Začetni instrumentalni sestav, ki smo ga pridobili v preteklem letu, obsega dve bisernici, dva brača in bugarijo.
Konec prejšnjega meseca se je prvič sestalo nekaj mladih glasbenikov, ki so pod vodstvom mentorice, profesorice Simone Pirc, že začeli z intenzivnim učenjem. Ker bomo v tem letu dokupili še nekaj instrumentov, vabim glasbenike (predvsem kitariste) k sodelovanju v tamburaški skupini in upam, da bomo mlade tamburaše kmalu videli na veržejskih odrih.
Damjana Ferenc
Razstava fotografij Ansambla Lojzeta Slaka
Danilo Ivančič je v mesecu februarju pripravil zanimivo razstavo, ki je bila postavljena na ogled v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Gre za izbor fotografij, ki so nastale na nastopih Ansambla Lojzeta Slaka. V zadnjih treh letih je sam ali v spremstvu žene prepotoval celotno Slovenijo, od Kuzme v Prekmurju, pa do Kopra, in tako zbral posnetke skupaj s kar osemintrideset koncertov. Po velikem številu fotografij, shranjenih na računalniku je najprej to zbirko pokazal ostalim ljubiteljem fotografije in ansambla Lojzeta Slaka. Po dogovoru z gospodom Lojzetom, ki je odobril objavo fotografij je nastala še razstava.
Fotografije so nastale s pomočjo digitalnega načina fotografiranja, izključno na koncertih, kjer pa je velika težava predvsem svetloba, saj je v večini primerov primanjkuje, bliskavica pa ni bila uporabljena, ker na koncertih ni zaželjena, saj moti nastopajoče. Nekaj portretnih fotografij je narejenih tudi v črno beli tehniki, vsekakor pa so vse brez fo-tomontaže.
V knjižnici je razstava bila predstavljena v zato namenjenih panojih, ker pa je bila Danilova želja, da čim širši publiki predstavi svoje fotografije, jih je bilo potrebno opremiti še z okvirji. V razstavo je bilo vloženega veliko truda, dela in nenazadnje tudi finančnih sredstev, kar je dodaten razlog, da si razstavo ogledate tudi na drugih postojankah, prva je v Geza pabu v Beltincih, razstava pa kmalu prihaja tudi v Veržej, v Zavod Marianum.
Ivan Kuhar
BO
marec 2010 Ftinkejniča 11
JCtt/fatra/ m Jcjik/ t/fr/p
jo/a
Enota DOM
O PRIJATELJSTVU
•v
Sele molk ustvari resničen pogovor med prijatelji. Ne govor, temveč dejstvo, da ni treba nikoli govoriti, je največ vredno! Nimam prijateljev zaradi govoric, ki jih povedo, saj jih pozabim že čez pol ure. Kar je zame od njih bistveno, ostane neizgovorljivo in nezavedno. Prijateljstvo ima različne namene, kamorkoli se obrneš, vedno te spremlja. Nobena ovira ga ne more preprečiti. Zanj ni nikoli nepravega trenutka in nikoli ni napoti. Prijateljstvo nenehno potrebujemo kot ogenj in vodo. Izkušnje te naučijo, da se lahko zaneseš na tiste redke ljudi, ki te cenijo takšnega, kakršen si. Zato si želim nekoga, ki bi se smejal z menoj, nekoga, ki bi žaloval z menoj, nekoga, ki bi me razveseljeval in mi pomagal utrditi mojo občutljivost ob kakšni svoji pripombi, in nekoga, ki bi občudoval mojo bistrost in prodornost.
S. S.
KDAJ SEM SREČEN MED DRUGIMI OTROKI V SKUPINI?
Edini košček vesolja, ki ga lahko spremenim sem jaz sam. Na svetu smo mi sami, ki si uničujemo svet. Tak svet, ki ga bomo naredili, takšnega bodo imeli naši otroci.
Med drugimi otroci sem srečen, ko se ne prepiramo in se imamo radi. Ko se med njimi počutiš varnega, vsi so prijazni, si med seboj pomagajo in ti naredijo kakšno uslugo.
V primeru, da si ti do drugih neprijazen, zamerljiv, jih obmetavaš z grdimi besedami in jih zmerjaš, boš dobil vse grdo tudi nazaj.
Zato se je dobro potruditi za razumevanje v skupini.
A. J. M.
VLADAR SVETA
Vladar sveta,
ne more biti vsak.
Le določena oseba
in to le za hip.
Če to lahko bila bi jaz,
bi spremenila cel svet.
Reveži bi lahko v službo hodili,
lačni bi za hrano imeli,
vojaki delo bi izgubili,
a le za čas, ko vladarica bi bila.
Vojna se nam ne bi približala,
lakota ne bi obstajala,
reveži hišo bi imeli,
čeprav iz lesa,
a le za čas, ko vladarica bi bila. Naslednji dan vse po starem bi bilo. Reveži nimajo službe, ne hiše, kjer okoli bilo bi veliko dvorišče, lakoto bi vsi poznali, ki lačni so bili,
ljudje sovražili bi se med sabo in vojno bi poznali vsi.
N. R.
STVARI, KI JIH IMAM RAD ...
so tiste, ki me razveselijo v življenju. To so ljudje okoli mene, starši, vzgojitelji, vsi, ki mi pomagajo. Rad imam računalnik, ker me kratkočasi in me zabava. Atija imam rad, ker čutim do njega lepo hvaležnost in on do mene. Ljudem, ki mi pomagajo, se tudi iskreno zahvaljujem, saj ti ljudje hočejo narediti nekaj iz mene, da bom v življenju uspel.
P.
SREČA
Sreča stanuje za prvim ovinkom, za sedmim vogalom, pod zvezdnim utrinkom, pod trinajstim kamnom. Pazi, ko kamen sreče odstraniš, da se po sreči ne raniš.
Poznal sem fanta, že skoraj moža,
ki šel je za srečo na konec sveta. In korakal, korakal, a ni sreče dočakal.
12 Ftinkejn/ca marec 2010
Zmeraj je gledal nekam v daljavo, zmeraj verjel je v nekakšno veljavo, a bogastva med samo potjo ali pred nosom, zanj sploh ni bilo.
Tako je mislil, da je nesrečen
in tožil je, da je za srečo izgubljen. Mož je pozabil, da človek je večen in da je sreča v njem.
N. K.
PREŠERNOV DAN
8 februar je slovenski kulturni • praznik; ne le dan, ko se spominjamo našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pač pa dan, ko se spomnimo, da je kultura naše vedenje, knjiga, glasba, pismo, slika, prijazen nasmeh. Kultura je vse tisto, kar drugim in meni polepša dan. V kulturo se rodimo, se je učimo in v njej tudi umremo. Letošnji kulturni praznik smo obeležili z recitacijami naših slovenskih pesnikov in zaigrali več prizorov, ki so prikazali kakšno kulturo mi oblikujemo vsakodnevno ter h kakšnemu vedenju stremimo. Vse premalo se namreč zavedamo, da prav vsak izmed nas vsak dan znova ustvarja kulturo po svoje- že s tem, kako se vede do sočloveka, na kakšen način se pogovarja, kako se prehranjuje in še bi lahko naštevali. Navdih za vse prikazane dogodke smo črpali iz našega realnega, vsakdanjega življenja. Pregovor: »Kjer je volja, tam je pot!« nas spodbuja, da imamo voljo in energijo za pozitivne spremembe. Sledilo je skupinsko tekmovanje v poznavanju ljudske zgodbice Prevzetna drvarka. Otroci so pokazali odlično znanje. Na koncu pa smo še razglasili rezultate literarnega natečaja, ki je letos potekal v okviru priprav na kulturni praznik. Veliko otrok je sodelovalo in napisali so kar 31 prispevkov. Otroke nagrajenih prispevkov smo odpeljali na ogled kino predstave, ostali pa so dobili to-lažilne nagrade.
L. Kolarič
9
O
Kulturni in Jezik/ utrip
Presenečenje ob dnevu žena
Se še spomnite, da smo med krompirjevimi počitnicami skupaj z našo razredničarko Vando Novak sadili potaknjence? Ampak takrat vam nismo zaupali čisto vsega v zvezi s tem.
Sadike so dobro uspele, saj smo jih od takrat ves čas negovali. Z učiteljico smo se dogovorili, da je priskrbela okrasne lončke in naše rože zdaj kažejo zelo lepo podobo. Zadnje dni smo še posebej lepo skrbeli zanje in težko čakali na 8. marec. Podarili smo jih svojim mamam ob dnevu žena in s tem razkrili razredno skrivnost, ki smo jo čuvali štiri mesece. Vse najboljše, drage mamice!
Za 6. a razred zapisala Tajda Borovič
Veseli december
V mesecu decembru, prazničnem mesecu, se je veliko dogajalo tudi na OŠ Veržej.
Učenci podaljšanega bivanja naše šole so pričeli z dejavnostmi, vezanimi na praznični čas, že ob koncu meseca novembra. Z jaslicami iz papirja ter iz naravnih materialov smo namreč sodelovali na 2. slovenski razstavi jaslic, razstavljene jaslice so bile na ogled v Zavodu Marianum v Veržeju.
Sredi meseca decembra so učenci razredne stopnje krasili novoletno drevo. Letošnje je bilo okrašeno s papirnatimi okraski, prav tako tudi šolski hodniki in učilnice.
Vsakoletne novoletne delavnice, ki smo jih za starše pripravili vsak december, smo to šolsko leto nadomestili s prireditvijo Že bližajo se pra-
zniki. Učenci prvih petih razredov so z različnimi točkami obiskovalcem predstavili pesem, ples, dramatizacijo in recitacijo, zaigrali so na orffove instrumente in pripravili lutkovne igrice. Učenca Neja Zrinski in Žan Kol-manič sta se preizkusila tudi v vlogi voditelja.
Učenci podaljšanega bivanja so pripravili zabaven program tudi za zadnji dan pouka, ko smo imeli že tradicionalno jelkovanje. Čakanje na dedka Mraza so nam popestrili z dramatizacijo in dvema plesnima točkama. Obiskal nas je tudi Erik Vidmar in s predstavo učence popeljal skozi svet stereotipov in diskriminacije.
Učenci prvih treh razredov in mlajše skupine podaljšanega bivanja pa so s kratkim nastopom sodelovali tudi na otvoritvi Božične vasi v Ba-novcih.
Mateja Šumenjak
Pustovanje
Letošnjega pusta smo se učenci in učitelji še posebej razveselili, saj tokrat niso bile zimske počitnice. Zima res ni skoparila s snegom in nizkimi temperaturami, zato so bile pustne šeme za preganjanje le-te, še toliko bolj potrebne.
Da je na ta dan dovoljeno biti drugačen, smo vsi ugotovili že s tem, da se je pouk oziroma kulturni dan začel šele ob pol devetih. Šolska avla se je napolnila z različnimi pustnimi šema-mi in kar nekaj časa je trajalo, da smo spoznali drug drugega. Pred maske je stopil čarovnik Binč in otroke navduševal z različnimi čarovniškimi triki. Učenci so pomagali čarovniku pri ča-ranju z žogicami, vrvicami, rutami in kartami. Čarovnik pa se je vsakemu asistentu zahvalil s figuro iz napihljivega balona. Mlajše učence je očaral s triki, starejše pa je zaposlil z razmišljanjem o izvedbi trikov. Po Binčevi predstavi pa je sledil izbor najlepše maske na šoli.
Izbor maske je vodil sam šejk Arafat (učitelj Anton Šterman). Razredi so se predstavili pred občinstvom in
marec 2010 Ftinkejn/ča 13
Kulturni in joltki utr/p
komisijo. Iz vsakega razreda sta bili izbrani dve najlepši maski. Po izboru komisije, ki so jo sestavljali učitelj Marijan Šadl, učiteljica Olga Poljanec in učiteljica Nataša Rus, je bila najlepša maska na šoli smetarka (Monika Ivan-čič), drugo uvrščeno je bilo strašilo (Mischel Damiš) in tretje mesto je zasedla pikapolonica (Dijana Šterman).
Šport v Osnovni šoli Veržej
Tudi v mesecu januarju in februarju so učenke in učenci naše šole uspešno tekmovali na številnih športnih tekmovanjih.
Odbojka za starejše deklice
V začetku koledarskega leta je bilo področno prvenstvo v odbojki v Murski Soboti. Naša dekleta so v finalu izgubila z OŠ 1 iz Murske Sobote z rezultatom 2:1 in tako osvojila končno drugo mesto. Tretje mesto je osvojila OŠ Apače in četrto OŠ Lendava. Za našo šolo so igrala:
Nuša Lašič, Špela Cimerman, Ža-nin Heric, Ana Šterman, Lea Belec, Petra Klemenčič, Nika Kučuk, Patri-cija Štrakl in Sabina Kopun. Drugo mesto na področnem prvenstvu je pomenilo uvrstitev na državni četr-tfinale, katerega je organizirala OŠ Janka Glazerja Ruše. Na državnem če-trtfinalu je naša ekipa osvojila četrto mesto. Trener ekipe je bil Borut Casar.
Ker pa ni pusta brez krofov je sledila malica, nato pa so se učenci zbrali pred šolo in oblikovali povorko, ki se je sprehodila skozi Veržej.
Sedaj pa lahko samo čakamo, da vidimo če je maškaram uspelo pregnati zimo.
Maja Majer
Košarka za mlajše dečke
Prvo medobčinsko tekmovanje v koledarskem letu 2010 je bilo v Ljutomeru v košarki za mlajše učence. Za našo šolo so igrali: Rene Heric, Anže Školnik, Jaka Grantaša Marko Maučec in Luka Pihler. Osvojili so tretje mesto.
Košarka za mlajše deklice
V	januarju je bilo v Ljutomeru medobčinsko tekmovanje v košarki za mlajše učenke. Za našo šolo so igrale: Špela Cimerman, Žanin Heric, Lea Belec, Taja Kukolj, Saška Belec, Ana Šterman in Sabina Kopun.
Po prepričljivih zmagah so osvojile prvo mesto. Najboljša igralka in igralka z največjim doseženim številom košev na celotnem medobčinskem tekmovanju, je bila Špela Cimerman.
Mali nogomet za dekleta
V	mesecu januarju so se učenke naše šole udeležile področnega pr-
venstva v malem nogometu. V prvi tekmi so z rezultatom 1:0 premagale OŠ Beltinci. V drugi tekmi proti OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera se je žal poškodovala naša igralka Nuša Lašič, ki bo morala počivati nekaj mesecev saj je imela zlomljeno ključnico. Tako
14 Ftinkejnica marec 2010
C O
Kulturni in jo^k/ ufrit
so naše igralke na koncu osvojile četrto mesto. Za našo ekipo so igrale: Petra Klemenčič, Nuša Lašič, Špela Ci-merman, Žanin Heric, Sabina Kopun, Natalia Ferrera in Nika Kučuk.
Mala odbojka-fantje
V	OŠ Mala Nedelja je bilo medobčinsko prvenstvo v kategoriji sedmih razredov in mlajši. Za našo šolo so igrali: Rene Heric, Jaka Granta-ša, Marko Maučec, Luka Pihler, Staš Osterc in Tilen Forjan. Učenci naše šole so v finalu premagali učence iz Cezanjevcev in tako postali medobčinski prvaki in se uvrstili na področno prvenstvo, ki bo meseca aprila.
Badminton
Udeležili smo se tudi področnega tekmovanja v badmintonu, ki je bilo v Lendavi. Sodelovalo je več kot sedemdeset tekmovalcev. V kategoriji sedmih razredov in mlajši je pri fantih drugo mesto osvojil Rene Heric. V isti kategoriji samo med dekleti, sta v finalu igrali Ana Šterman in Žanin Heric. Vsaka tekmovalka je na poti do finala že štirikrat zmagala. Področna prvakinja je postala Žanin Heric. V kategoriji devetih razredov je Nik Škr-janec na poti do finala že petkrat zmagal, nato pa v finalu z rezultatom 21:9 premagal domačina Marcela Gyur-kač. Tako je tudi Nik postal področni prvak in se uvrstil na državni finale, ki bo na OŠ Mirna v Mirni.
Žal je celotno tekmovanje s tribun spremljala poškodovana Nuša Lašič, ki je lansko leto na državnem finalu osvojila peto mesto.
Mala odbojka-dekleta
V	mesecu februarju je v OŠ Mala Nedelja bilo medobčinsko prvenstvo v kategoriji sedmih razredov in mlajši. Za našo šolo so igrale: Špela Cimer-man, Žanin Heric, Ana Šterman, Lea Belec, Kaja Zrinski, Sabina Kopun in Ana Ritonja. Dekleta so v finalu premagale domačo ekipo z rezultatom 2:0, ter osvojila prvo mesto in se uvrstila na področno tekmovanje.
Anton Šterman, prof.
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
v
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan ...«. Tako je zadonela slovenska himna na občinski osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki se je odvijala v petek, 5. februarja 2010, v kulturnem domu v Veržeju.
Slavnostna govornica je bila mag. Majda Potrata, predsednica Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino v Državnem zboru Republike Slovenije. V svojem govoru je poudarila pomen ohranjanja ljubiteljske kulture in čestitala KD Slavko Osterc Veržej, ki že 120 let ohranja tradicijo kulture v našem kraju.
Program so pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Veržej in Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera.
Učenci razredne stopnje so se pod mentorstvom ga. Ksenije Seršen predstavili s pesniško zbirko Vprašanja srca.
Učenci višje stopnje pa so pod mentorstvom ga. Vande Novak poslušalcem predstavili življenjsko pot največjega slovenskega pesnika skozi oči sodobne mladine. V prepletu glasbe in govorjene besede so nam tako spet enkrat živo pričarali duh Prešernove poetike.
S svojimi glasbenimi točkami so proslavo popestrili učenci Glasbene šole Slavka Osterca s svojimi mentorji, glasbeni krožek ter otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Ver-žej pod vodstvom g. Zorana Repija.
Ksenija Seršen, koordinatorka proslave
marec 2010 Ftinkejn/ca 15
JCtt/fatra/ m ufr/t
Telovadba s starši in otroki
V vrtcu Veržej že nekaj let izvajamo telovadbo s starši v telovadnici OŠ, ker menimo, da je gibanje izrednega pomena za zdravje otrok in odraslih. Vemo, da se otroci radi gibljejo in da je gibanje izraz njihovega zadovoljstva, igrivosti, svobode in ustvarjalnosti. Zavzemamo se, da bi k tej dejavnosti prišlo čim več staršev z otroki.
Že od vsega začetka radi prihajajo v telovadnico, kjer s svojimi otroki tečejo, skačejo, se lovijo in se družijo med seboj. Pri gibanju uporabljamo različne športne rekvizite in orodja, ki so v telovadnici in v vrtcu na razpolago.
To druženje v telovadnici je priložnost za starše, saj lahko svojega otroka opazujejo v gibanju, ugotovijo, kaj zmore in česa še ne, kje še ime težave. Hkrati pa starši tudi sami ugotavljajo svoje gibalne zmožnosti in sposobnosti, se družijo med seboj in se še tesneje povežejo.	Mateja Fras, vzgojiteljica
Pustovanje v Vrtcu Veržej
Pustni torek je bil za vse »male in velike» v vrtcu Veržej posebej zabaven. Ves dan smo v igralnicah plesale, pele in se veselile pustne šeme. Oživele so različne osebe in živali iz znanih otroških pravljic in zgodbic. Seveda ni manjkalo sodobnih likov iz otroških risank in filmov. Tudi »veliki« smo uživali v svojih novih vlogah. Vsi smo se pa počutili zelo pomembne, saj prastaro izročilo pravi, da prav pustne šeme preženejo še tako trdovratno zimo in prikličejo pomlad. Glasne pustne šeme srednje in starejše skupine smo se zato odpravile še po ver-žejskih ulicah, kjer smo zaplesali in bili tudi nagrajeni. Še sonce se nam je prijazno nasmehnilo. Utrujeni in lačni smo se v vrtcu razveselili sladkih krofov, ki nam jih je pripravila kar »Pika Nogavička« s pomočjo »Kapitana MODRE LADJE«.
Mali in veliki iz vrtca Veržej
16 Ftinkejn/čfl marec 2010
ja/ezjanjkega zavoda /n župn/je
»Prav lepo mi poje ta verženski zvon...«
Pod verženski zvon spada majhen, vendar prelestno lep košček prleške pokrajine. V narcisni občini se lahko postavimo z značilnimi rastlinami, celo na strehi zvonika je po pripovedovanju besednih ljudskih umetnikov rasla posebej redka in iskana rastlinska vrsta.
Zob časa in seveda klimatske spremembe pa tudi ekosistemu niso prizanašale. »Na bakru ne bo nič zraslo«, je bil hudomušni očitek krovcem, ki so delali na najvišji točki v občini. Dve leti kasneje pa druga, tokrat dobrodušna pripomba: »Na čigavem zelniku pa je to zraslo, da potrebujemo nove zvonove?« Dejstvo je, da je zvon od nekdaj veljal za statusni simbol vsake fare. Po pogovorih s strokovnjakom (kolavdatorjem) dr. Matjažem Ambrožičem in seveda po pridobljenem mnenju od nekaterih uglednih domačinov, smo se lotili tega zahtevnega projekta.
Sedanje stanje v zvoniku zahteva obnovo; gre samo za vprašanje, v kakšnem obsegu. Popolnoma je dotrajana elektronika za krmiljenje zvo-njenja, zato se ura pogosto ustavlja, včasih zvoni neskladno s programom. Digitalna tehnika je v zadnjem času tako napredovala, da ni racionalno popravljati obstoječe krmiljenje. Kar zadeva mehanizem, ki zvonove poganja, je zgodba podobna. Leta 1947 je mojster Marjan Mulec s sodelavci prav v našem zvoniku predstavil inovacijo ekscentričnega pogona, ki je postal prototip za avtomatizacijo zvo-njenja v številnih cerkvah po Sloveniji. In kot vsaka »mašina«, bi bila tudi ta potrebna generalne obnove. Tudi to
se je izkazalo za premalo racionalno. Pri »sistematskem pregledu« zvonov pa smo prav tako naleteli na nekatere pomanjkljivosti. 550 kilogramski zvon sv. Mihaela, ki je bil narejen v Žalcu, leta 1974, je v dobrem stanju. Zamenjali bomo samo kembel in kovinski jarem nadomestili s hrastovim. Večja težava pa je z malima zvonovoma, ki sta bila narejena na Reki leta 1947. Oba sta zaradi pretežkih kemblov okrušena, eden je celo rahlo počen, zato pojeta vsak svojo pesem. Prenekateri turist s posluhom, je nejeverno pogledoval v smer brnečega zvonika rekoč: »Rahlo so razglašeni!« Res je: človek z dobrim posluhom težko sliši neskladen akord.
Kaj storiti? Ni bila lahka odločitev. Po vsem, kar smo v zadnjih letih že vložili v ta največji kulturni spomenik v naši občini, spet nova investicija. V upanju, da bo ta okronala dosedanja dela, je prevladalo mnenje, da tudi to stvar ne naredimo napol, ampak zares temeljito. In to Bogu v čast in celi občini v ponos. V Passauu (Nemčija) smo zato naročili dva nova zvonova, ki bosta nadomestila sedanja mala. O tem v naslednjih številkah tega glasila. Naj izdam le še to, da si bomo v omenjeni livarni »v živo« ogledali vlivanje naših novincev.
Več na: http://www.perner.de
Jožef Krnc
marec 2010 Ftinkejn/ca 17
Utrip ja/ezj/anjkega zavoda in župnije
Dva utrinka ozvezdij kulture
Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, sta se tudi v Marijanišču v Veržeju utrnila dva topla in svetla utrinka.
Na večer praznika samega je v našo hišo prišla vsa »smetana« dolgoletnega kulturnega delovanja od Svetega Tomaža pri Ormožu. Našo hišo in številne prisotne niso obogatili samo z lepimi besedami in razmišljanji, v Marijanišče so prinesli bogato zbirko umetniških del (82 podob) desetletja trajajoče likovne kolonije. Gospa Alenka Čurin Janžekovič, ki je kot dolgoletna ravnateljica Osnovne šole pri Svetem Tomažu tej likovni koloniji dala življenje in ji preskrbela sredstva, je z osebno čustveno noto v globoko občutenem kulturnem programu izročila ta umetniški zaklad, za nedoločen čas naši hiši.
Tu se namreč zbirajo otroci, odraščajoči, mladi in mnogi, mnogi, ki si prizadevajo za lepši in bogatejši vsakdanjik našega življenja. Ob teh podobah bodo začutili lepoto domačega sveta, lepoto preprostega in poštenega življenja in bodo tudi sami poskusili uresničiti čim lepšo podobo svojega življenja in s to podobo polepšali podobo svojih ljudi in svojega kraja.
Večeru so dodale svojstven umetniški čar še pianistka Darja, violinistka Andreja in recitatorka Jasmina.
Lepoto pisane besede smo ob koncu tedna slovenske kulture začutili ob Katedralah, pesnika in esejista iz Ižakovcev, Tineta Mlinariča. Literarni poznavalec Mitja Čander je ob Mlinaričevih Katedralah zapisal: »Esejistična poetična besedila Tineta Mlinariča z naslovom KATEDRALE so avtorjeva avtentična iskanja, ki vseskozi krožijo okrog temeljnih duhovnih preokupacij človeštva ... Mlinaričeva iskanja imajo ozaveščeno etično dimenzijo, ki jih skozi pričujoče eseje udejanja kot zavezujoč dialog s samim seboj. Dobro je resnično - in neizogibno.«
Pogovor s Tinetom Mlinaričem je občuteno vodila prof. Bea Baboš Logar, globokoumnemu razmišljanju pa Vid Ščavničar, maturant glasbene šole dal svoj igrivi ritem in čarobne melodije.
Oba večera sta bila lepo obiskana, in vzdušje ob koncu prireditve je bilo zelo domače in prijateljsko. Ob spontani gostoljubnosti, kupici vina in domačih dobrotah, smo podobno kot naš veliki poet, tudi mi »zapeli«: »Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!
Mirko Rakovnik
18 Ftinkejn/ca marec 2010
OB
Utrip ja/ezj/anjkega zavoda in župnije
Smcjevci ne počivamo
Med počitnicami »SMCJEVCI« ne počivamo. V letošnjih zimskih počitnicah smo se lotili kar nekaj projektov. Eden izmed njih pa so bile tudi duhovne vaje za ministrante in ministrantke, potekale so 22. in 23. februarja.
Vse skupaj se je začelo že z načrtovanjem projektov in pa s samo temo letošnjih postnih duhovnih vaj za ministrante in ministrantke. Osrednja tema je bil svetnik Janez Maria Vianej, zaradi tega smo se animatorji SMC podali na pot, da spoznamo veliko več o Vianeju.
22. februarja, ob deveti uri zjutraj, so začeli prihajati že prvi ministranti iz cele škofije Murska Sobota. Našteli smo jih kar 50. Animatorki Sandra in Tamara sta ob vhodu poskrbeli za vpis vseh naših gostov. Ostali pa smo mlade usmerjali po »naši hiši«, da so se prijetno namestili. Po namestitvi smo se zbrali v veliki dvorani. G. Jožef Krnc je v naša ušesa položil par kratkih besed in nas s pesmico »Jaz gradim prijateljstvo« tudi predramil. Po predstavitvi udeležencev in odmoru, ki je sledil po kosilu smo se razdelili v skupine in začeli s katehe-zami oz. s pogovorom o Janezu Maria Vianeju, o spovedi. . . Spraševali smo se, kaj za nas sploh spoved je, kaj nam preprečuje, da se dobro spovemo . . . Na kratke trake smo tudi napisali svoj strah pred spovedjo in te strahove zvečer darovali najsvetejšemu, saj smo k njemu tudi molili. Prav tako pa je bila to tudi odlična priložnost za spoved. Pred spanjem se je odvijal še veseli večer, kjer smo se podali v nevarne vode in pluli na svojih gu-sarskih ladjah, tudi boja ni manjkalo saj se je iz Marianiuma slišalo samo pokanje balonov.
Naslednje jutro smo pripravili še mašo in vanjo vložili vse občutke duhovnih vaj. S sveto mašo pa smo tudi zaključili naše duhovne vaje.
Sabina Majcen
9
O
Praznovanje don Boskovega dne
Nedelja, 31. januarja, je bila don Boskova nedelja. Mladi iz SMC smo zato pripravili malo drugačno - mladinsko mašo. Morda se vam je zdela nenavadna, vendar je bila naša in potrudili smo se po najboljših močeh. Kritike, pohvale, pritožbe in predloge sprejemamo v Marijanišču, ali pri g. Janezu Krncu. Pri maši se nam je pridružil tudi Matjaž Knez s skupino, pa tudi otroški pevski zbor ni manjkal. S skupnimi močmi smo poskrbeli za »pevski« del maše. Po maši je bil v Marijanišču izveden še občni zbor društva SMC. Na koncu pa smo se zasluženo okrepčali s pico.
Suzana Puhar
Salezijanska šola animatorjev
VMarijnišču je od 15. do 17. januarja 2010 potekal prvi del sale-zijanske šole za animatorje. Zbralo se nas je 80 bodočih animatorjev iz različnih slovenskih salezijanskih mladinskih centrov in sicer iz Sevnice, Celja, Kodeljevega, Rakovnika, Šen-truperta in Veržeja. Iz Veržeja nas je bilo devet animatorjev. Letošnja tema je bila spoznavanje dela in življenja Don Boska. Prvi dan smo se zbrali ob 18. uri in se namestili. Po večerji smo imeli spoznavni večer, kjer smo se predstavili vsi prisotni SMC. Nato smo si ogledali prvi del filma o Don Bosku in s kratko večerno molitvijo v kapeli zaključil prvi dan.
Drugi dan je potekal v spoznavanju dela in življenja Don Boska. Ani-matorji iz Sevnice so pripravili krajšo igro in izdelali časovni trak. Ogledali smo si tudi drugi del filma. Zvečer smo imeli veseli večer in se prijetno zabavali. Večer smo zaključili z daljšo molitvijo pred Najsvetejšim.
Tretji dan smo imeli sveti mašo pri kateri smo sodelovali in jo oblikovali. Po njej smo imeli podelitev potrdil o opravljeni prvi stopnji usposabljanja na stopnji animator-pomočnik. Po kosilu smo se poslovili in odpravili proti domu.
Damir Skuhala
marec 2010 Ftinkejn/ča 19
Utrip jatezj/anjkega zavoda in župnije
Mladinske jaslice
Danes, 7. januarja, praznujejo svoj božič naši pravoslavni bratje in sestre po veri. Gotovo nekoliko drugače kot pri nas. Ampak glej, glej! Tudi pri nas ni več tako, kot je bilo še pred kratkim. Odkar so v Raz-križju pripravili žive jaslice, v Banov-cih zaživi Božična vas v vsem svojem razkošju in odkar si v Marijanišču številne družine in posamezniki trumoma ogledujejo razstavo slovenskih jaslic, se naši kraji prepoznajo tudi pod imenom Božična Prlekija. Jaslice doživljamo drugače kot prej. Bolj nas nagovarjajo.
Vendar pa čakaj: vse kar je prav!
»Ta župnik si spet nekaj zmišlju-je! Kaj ni dovolj, da smo mu pred župniščem naredili igrišče, pa namizni tenis si je umislil in namizni nogomet... treba ga je ustaviti!« (Taka modrovanja je mogoče slišati pri kakšnem šanku.)
In še res je! Tudi verouk ni več to, kar je bil! »Te dece se ne uči moliti, tako kot smo se včasih, pa red je bil, če ne smo bili biti!« Res čudno! Stvari se spreminjajo. Redko se dogaja, da zadnji razred, ki je birmo uspešno »opravil«, še prihaja k verouku. Kaj bi to! Pred kratkim se je celo zgodilo, da sem jih nagnal domov - zaradi slabe volje, pa so kmalu pozvonili na župnišče in prosili, če lahko pridejo k verouku. No, »takle mamo!« in bila je lepa lekcija za župnika in devetarje.
Pa naj vam zaupam še eno močno, ki so mi jo zakuhali letošnji osmarji. Da so res pravi, lahko vidite tudi na slikah.
V začetku adventa, so naredili na zelenici izvirni adventni venec. Zelo pohvalno. Pa jih čez nekaj tednov piči, da bi postavili še jaslice. Ja prav, vendar kakšne, kje. Velika uganka! »Iz lutk ali kar žive; kdo bo Marija? Pa Jožef? Vse se najde, le za osla se nihče ne javi. Ah, kar iz plišastih igrač! No, prav! In se je zgodilo. Poleg adven-tnega venca zraste šotor, ceneni iglu in v njem živali vseh vrst. V sredini
nekakšno stojalo s košaro, v kateri je otrok. In zraven zraste še en iglu; ta je iz snega, preprosto zato, ker so osmarji ustavrjalni, pravi umetniki!
Vremenska napoved: V severovzhodni Sloveniji bo do minus dvajset stopinj. Hvalabogu, centralno ogrevanje deluje odlično, saj smo ga obnovili. Vendar tisti neprijazni šotor zunaj prijetno ogrete hiše neusmiljeno izprašuje vest: »Kot v Betle-hemu... ni bilo prostora.«
In čez nekaj tednov po božiču: »Kaj res ni prostora v ogrevanih prostorih za naše otroke? Jim res ne morem ponuditi nekaj več, kot le zoprno uro obveznega tedenskega verouka?«
Zares prisrčno!
Dekleta iz osmega a ne stojijo križem rok. Poleg tega, da občudujejo svoje sošolce - iznajdljive fante, razmišljalo o jaslicah.
Nina: »Jaslice so kakor dom, ki nam pomeni zavetje, toplino, srečo in ljubezen.«
Anja: »Jaslice so kakor zvezde, ki nam pokažejo pravo pot.«
Vanesa: »Jaslice so kakor pot, ki nas vodi skozi življenje.«
Petra: »Jaslice so kakor sonce, ki žari.«
Monika: »Jaslice so kakor družina, ki izraža toplino in Božjo ljubezen.«
Maruša: »Jaslice so kakor luč, ki nas vodi po poti življenja.«
20 Ftinkejn/ca marec 2010
Ufr/p ja/ezi/anjkega zavoda in župnije
Oratorijski dan
V četrtek, 25.2.2010 je pri župni-šču v Veržeju spet bilo glasno. Res so bile počitnice, poleg tega pa je potekal tudi 1. oratorijski dan, katerega so se udeležili otroci iz Veržeja in Križevec. Oratorij smo pripravili ani-matorji SMC Veržej.
Zbrali smo se malo pred 9. uro, na župnijskem dvorišču, kjer smo se igrali in veselo čvekali. Ko je ura odbila 9, smo zapeli lansko oratorijsko himno, naši najstarejši ministranti pa so dvignili zastavo. Kljub temu, da je bil zunaj lep, sončen dan, smo šli v dvorano in tam nadaljevali z molitvijo. Po molitvi in uvodnem pozdravu so naši vedno zagnani animatorji zaigrali zanimivo igro, s katero so predstavili temo (Prijateljstvo) katehez, ki smo jih imeli za tem. Po globokih pogovorih in razmišljanjih v skupinah je sledila delavnica. Delali smo prijatelje iz lončkov in časopisa, ki smo ga zalepili na lončke. Med čakanjem, da se nam »prijatelji« posušijo, je vsaka skupina naredila tudi prijatelja robota iz kartonskih škatel, ki ga je strokovna komisija ocenila. Končno je prišel čas kosila, ko smo se lačnih trebuščkov odpravili v Marijanišče. Po odličnem kosilu smo imeli malo odmora, da smo skurili odvečno energijo, nato pa smo odpluli na odprto morje. No, ne čisto zares, kajti šli smo se gusarje. V igro smo se vsi zelo vživeli, tako, da smo skoraj preslišali zvon na cerkvi, ki nas je opozarjal, da je ura 4 in s tem konec oratorijskega dne. Za ko-
nec smo zapeli še himno in se poslovili v upanju, da se čez 5 mesecev srečamo na istem kraju v poletnem oratoriju v Veržeju. Pa nasvidenje do takrat!
Sandra Prelog
Prenos svete maše
Dober glas seže v deveto vas«, pravi pregovor. Za Veržej pa velja, da glas o njem odmeva v sleherno vas. Nismo veliki, vendar smo kljub temu slišani na vseh koncih Slovenije, pa tudi zunaj nje. Seveda je prijetno, če se o nas in od nas sliši dober glas.
Kronist je zabeležil, da je bila nedelja, zadnjega dne v najkrajšem mesecu februarju, za Veržej nekoliko drugačna, bolj slovesna. Za župnijsko skupnost velja, da je nedeljska sveta maša osrednji dogodek, srce župnijskega utripa. Tistega 28. februarja pa so valovi Radia Slovenije, Radia Maribora in Radia Ognjišča ponesli utrip naše župnije po širni Sloveniji. Prenos svete maše je bil ob desetih. Za dober vtis sta se še zlasti potrudila moški in mešani pevski zbor z zborovodkinjo Tatjano. Snemalci niso skrivali navdušenja nad dovršenostjo petja in spremljave. Prav tako so bili spodbudni odmevi s terena, kjer so nas spremljali zlasti taki, ki jim je nedeljska maša samoumevna - kot vsakdanji kruh, vendar se je zaradi raznih ovir niso mogli udeležiti »v živo«.
Naj se dober glas o nas sliši daleč in naj dobro ime odmeva še dolgo. Hvala vsem sodelujočim!
Jožef Krnc
Kovačičev večer in razstava o njem
Tik pred obletnico Kovačičevega rojstva smo v Marijanišče pridobili razstavo Pokrajinskega arhiva v Mariboru z naslovom "Dr. Franc Ko-vačič v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor". Odprtje razstave je spremljal duhovno bogat in doživljajsko topel kulturni večer. Gost večera je bil arhivist g. Miroslav Novak, ki je spregovoril o dr. Kovačiču in omenjeni razstavi.
Večer so čudovito oplemenitili pevke in pevci MePZ Mavrica iz Vrhnike, ki so navdušili s svojim ubranim petjem.
Kulturni program večera je vodil g. Ivan Kuhar, zaposlen v Centru DUO.
Prvi pa je spregovoril župan občine Veržej, univ. dipl. ing. agr. g. Slavko Petovar. Kot župan kraja, kjer je dr. Franc Kovačič kot domačin pustil tako vidne sledove, se vedno zavzema, da njegovo veliko ime v novih rodovih ne bi bilo pozabljeno. Tudi on se, kot nekdaj dr. Kovačič zavzema, da bi domača mladina imela možnost temeljite izobrazbe, da bo na borzi življenja imela enake možnosti kakor mestna deca.
Arhivist g. Miroslav Novak je potem spregovoril o dr. Francu Kovači-ču in bogatih sledeh, ki jih je pustil ne samo v pokrajinskem arhivu Maribor, tudi v Parizu, Gradcu, Rimu in še v kakšni prestolnici Evrope, kjer je zastavil svojo izjemno razgledanost,
BC
marec 2010 FtinkeJn/ca 21
Utrip sa/eziianskega zavoda in župnije
izobraženost in vizionarstvo boljšega, pravičnejšega in zato lepšega sveta.
Po končanem slavnostnem programu, ko nam je moderator večera zaželel lahko noč, smo se z vsem zanimanjem poglobili v bogato razstavno gradivo. Kaj ne bi, saj so mnogi tam iskali zapis o sebi ali svojih sorodnikih.
Prijateljsko druženje »pri Štrku« je dodalo marsikatero iskrivo in veselo k
vsemu temu, kar smo novega slišali o dr. Francu Kovačiču. In še dobro, da je »Štrk« v hiši, sicer bi mnogi odhajali, ne da bi v sproščeni domači družbi doživeli izkustvo: Marijanišče v Ver-žeju je naš skupni dom, tam se lepo in dobro počutimo.
Omenjena razstava bo na ogled vsak dan do 31. marca. Škoda bi bilo, da bi je ne videli!
Mirko Rakovnik
22 Ftinkejn/ca marec 2010
-Pregled dogodkov_
v naši župniji
10.2.2010 REDNA SEJA ŽPS IN GOSPODARSKEGA SVETA
V sredo 10.2.2010 je bila redna seja Župnijsko pastoralnega in gospodarskega sveta. Gospod župnik je prisotne seznanil z dosedanjimi aktivnostmi v zvezi z obnovo zvonika in nabavo dveh novih zvonov. Izteka se tudi 5-letni mandat članom ŽPS in potrebne bodo nove volitve. Člani so pregledali svoje dosedanje delo in povedali svoje mnenje o njem. Na oglasni deski ob vhodu v cerkev bo obešena kandidatna lista dosedanjih članov, zraven pa bo možno oddati predloge za nove člane. Pri sestavi kandidatne liste se je upoštevalo priporočilo Škofijskega pastoralnega sveta in nadškofa dr. Marjana Turn-ška, da tam, kjer je delo ŽPS dobro in poteka skladno z delovanjem župnije menjave niso potrebne.
22.-23. 2. 2010
DUHOVNE VAJE ZA MINISTRANTE
Tudi letos so se v času zimskih počitnic v Marijanišču na svojih duhovnih vajah zbrali ministranti in ministrantke iz murskosoboške škofije. Letos so spoznavali življenje sv. Janeza Vianeja in zakrament sv. Evharistije. Vsak dan so imeli kate-heze, delavnice, delo po skupinah, razne igre in družabni večer.
24.2. 2010 SMUČANJE ZA DRUŽINE MINISTRANTOV
Ministranti so se v spremstvu svojih staršev in g. Janeza Krnca podali na tradicionalno enodnevno smučanje na Areh. Preživeli so prijeten razposajen zimski počitniški dan.
Napovednik dogodkov
28.3.2010 Srečanje starejših nad 70 let
23.5.2010 Romarski shod
Marije Pomočnice
30.5.2010 Prvo sveto obhajilo
Darja Makoter
9
O
Društven/ utr/i
Že drugič na ogled jaslic
Enainpedeset članic in članov Društva upokojencev Radenci si je sredi decembra 2008 ogledalo posebno razstavo slovenskih jaslic v prostorih Zavoda Marianum v Veržeju. Vsi so bili navdušeni nad izredno lepo pripravljeno razstavo, odlično razlago ter nad poznejšim ogledom razstave izdelkov domače obrti v bližnjem Centru DUO. Takratni obisk v Ver-žeju je narekoval ponovitev in to se je zgodilo 15. decembra 2009. Tokrat je bilo udeleženk in udeležencev ekskurzije 33, ki so si ogledali 2. razstavo slovenskih jaslic ter obiskali še Center domače in umetnostne obrti.
Filip Matko
Kronologija ženske športne sekcije pikada
v
Športna sekcija PIKADA, ženske ekipe pri DU Veržej, deluje že od leta 1989.
Pobudnik je bila članica DU Marija Bečan, mentorica pa g. Tilčka Lebarič, vodja ekipe pikada pri DU Ljutomer.
Naše društvo nima lastnih prostorov, zato so vadile kar pri katerih izmed članic ekipe. Leta 1988 so prvič vadile pri Mariji Bečan.
V ekipi so bile: Marija Bečan, Tončka Fras, Milka Brunec, Jelka Štrakl in Mirka Topolovec, ki so leta 1989 prvič zastopale naše društvo na
občinskem tekmovanju v Ljutomeru in zasedle 1. mesto.
To je bila spodbuda ostalim članicam v društvu in začele so vaditi pri Zaliki Hladnjak, nato pri Anici Kozar, v zimskem času pa pri Štefci Šterman. Sodelovale so na mnogih medobčinskih tekmovanjih in dosegle lepe rezultate.
V	letu 2005 smo v društvenih prostorih občine Veržej lahko montirali električni pikado, tako kot je v pravilih zapisano. V letu 2006 so se včlanile nove članice. Vodja ekipe je Marica Brumen. V ekipi so: Marica Brumen, Neda Metličar, Danica Kapun, Tončka Koroša in Anica Kozar.
V	medobčinski komisiji na tekmovanjih pa je že vrsto let Olga Mavrič.
Članice ekipe vadijo 1x ali 2x tedensko po pravilih, ki veljajo na tekmovanjih. Rezultat takega dela so pokali, ki jih prejemajo.
Tako so v letu 2007 na medobčinskem tekmovanju v Ljutomeru zasedle 1. mesto in se plasirale na 1. državno prvenstvo, ki je bilo na Otočcu. Zasedle so 5. mesto, dobile priznanje ter si nabrale mnogo izkušenj.
V	letu 2009 so na medobčinskem tekmovanju v Ljutomeru zasedle 1. mesto in s tem jim je bila ponovno, že dru-
gič odprta pot na državno prvenstvo, ki je bilo v Gajevcih, organizator je bilo DU Zagojiči - Sp. Ptujsko Polje. Konkurenca je bila močna, a so kljub temu zasedle 3. mesto. Čestitamo!
Število pokalov, ki so jih članice pikada prejele od leta 1989 - 2009:
►	5x 1. mesto medobčinskih tekmovanj
►	6x 2. mesto medobčinskih tekmovanj
►	5x 3. mesto medobčinskih tekmovanj
►	1x 5. mesto- državno prvenstvo Otočec, priznanje
►	1x 3. mesto- državno prvenstvo Gajevci, pokal
►	in nekaj priznanj.
Vsi ti uspehi članic »pikada« so v ponos vsem članom DU Veržej.
Zahvaljujemo se vsem članicam prejšnjih ekip in sedanjih ekip za te lepe rezultate, ter za mnoge ure vašega prostega časa, ki ste ga porabile za vadbo.
Vaša potrpežljivost in vztrajnost so rezultat številnih pokalov in pohval. Vsem hvala in iskrene čestitke.
Olga Mavrič predsednica DU Veržej
O
marec 2010 FtinkeJn/ca 23
Društven/ utrip
IV. občinski turnir v pikadu
•v
Sprortno rekreacijsko društvo Ba-novci je pred štirimi leti prvič priredilo občinski turnir Občine Veržej v elektronskem pikadu. Zaradi pozitivnega zanimanja se je letos zvrstil četrtič in tako postal že tradicionalen.
IV. občinski turnir Občine Veržej v pikadu se je pod taktirko organizatorja Braneta Seršena in ostalih članov ŠRD zgodil v petek, 05.03.2010 v prostorih gasilskega doma v Banovcih, s pričetkom ob 17. uri. Prijavilo se je skupno 20 tekmovalcev, ki so se pomerili v dveh kategorijah; posamezno na 501 double out (dvojno zapiranje) in v dvojicah na 501 master out (dvojno ali trojno zapiranje).
Najprej je bila na vrsti igra dvojic, kjer je žreb določil so-tekmovalce. Rezultati pa so bili sledeči:
1.	mesto: Benjamin Kukolj in Darko Vršič
2.	mesto: Dejan Nemec in Lucijan Galunder
3.	mesto: Denis Trstenjak in Jože Šonaja
4.	mesto: Slavko Ritonja-Rico in Damjan Šalamun
5.	mesto: Brane Seršen in Janez Skuhala
6.	mesto: Boštjan Ostrc in Matevž Fras
7.	mesto: Darko Kovačič in Borut Svatina
8.	mesto: Jože Rauter in Filip Špur
9.	mesto: Matej Trstenjak in Marcel Galunder
Po krajšem premoru so se tekmovalci pomerili še posamezno. Finale se je zgodil okoli dvanajste ure ponoči. Kot skoraj pričakovano, sta se za naslov prvaka borila favorita Brane Seršen in Benjamin Kukolj. Slednji je imel mirnejšo roko in tako potrdil zmago v dvojicah in postal občinski prvak Občine Veržej v pikadu za leto 2010. Poleg pokala za prvo mesto je zato prejel tudi Prehodni pokal Občine Veržej.
Rezultati posamezno:
1.	mesto: Benjamin Kukolj
2.	mesto: Brane Seršen
3.	mesto: Darko Kovačič
4.-6.:	Slavko Ritonja-Rico, Dejan Nemec, Matej Trstenjak
7.-9.: Boštjan Ostrc, Dejan Kolarič, Darko Vršič
10.-12.:	Sebastjan Šumak, Jože Rauter, Damjan Šalamun
13.-15.: Janez Skuhala, Matevž Fras,
Jože Šonaja 16.- 18.: Peter Strnad, Borut Svatina,
Lucijan Galunder 19.- 20.: Denis Trstenjak, Marcel Galunder
Vsem igralcem še enkrat čestitamo!
ŠRD Banovci Nadja Topolnik
Občni zbor ČD Veržej
1 i-J. 01. 2010 smo čebelarji ČD J. / Veržej opravili letni občni zbor društva. Zboru sta prisostvovala mag. Lidija Matavž in župan Slavko Petovar. Kot predsednik tako tudi čebelarji ugotavljamo, da je s strani države veliko narejenega na področju prodaje čebeljih proizvodov in izobraževanja. Še vedno pa premalo na področju financiranja nabave opreme in obnovi čebelnjakov. Čebelarji smo zadovoljni z delom društva, saj smo opravili vse načrtovane naloge, manj uspešni smo le pri pridobivanju novih članov. Prisotni na zboru z zadovoljstvom ugotavljajo, da kmetje in ostali pridelovalci poljščin in sadja veliko bolj upoštevajo navodila in opozorila glede škropljenja in košnje cvetočih pridelkov. Delo društva sta pohvalila tako župan kot tudi mag. Matavž.
Alojz Novak, predsednik ČD Veržej
Občni zbor ČZDP
C- ZDP je 28.02.2010 v Rogašev-cih opravila svoj občni zbor. Na zboru so poleg delegatov iz 22 ČD iz Pomurja bili še naslednji gostje, in sicer: župan Občine Rogaševci g. Mi-halič Edvard, mag. Matavž Lidija, Bukovec Nataša, prva medena kraljica v Pomurju, direktor Krajinskega parka
24 Ftinkejn/ca marec 2010
Društveni utrip
Goričko in novinarji radia Murski val. Tako predsednik ČZDP dr. Ka-pun Stanko kot delegati so ugotavljali, da je zveza v letu 2009 zelo dobro opravila svoje delo. Na zboru so bila podeljena tudi priznanja. Visoko priznanje ČZS in sicer II. stopnjo ANTONA JANŠE je prejel dolgoletni vesten in marljiv član ČD Veržej g. Šoštarič Jože. Čebelarji ČD Veržej mu ob prejemu visokega priznanja iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo skupaj z nami uspešno čebelaril.
Alojz Novak, predsednik ČD Veržej
Novo nogometno igrišče z umetno travo
Na nekdanjem teniškem igrišču v Veržeju je zraslo novo igrišče, ki pa je namenjeno nogometu. Namesto zelenice, ki bi jo bilo treba redno kositi in zalivati, je položena umetna trava. Igrišče je nastalo pod projektom Nogometne zveze Slovenije z imenom Hat-Trick in je bilo financirano s strani občine Veržej in Nogometne zveze Slovenije, ki sta vsaka prispevali po približno 40 tisoč evrov. V kratkem bodo postavljene še nove ograje, usoda objekta oziroma pripadajoče stavbe pa še ni natančno znana, skoraj gotovo pa je, da bodo tam urejene slačilnice. V začetku bo igrišče občina dala v upravljanje Športnemu društvu Nogometni klub Veržej. Igra na tem igrišču bo brezplačna, za vse ki bodo hoteli igrati pa bo veljalo le, da se dogovorijo z upravljavcem, da ne bi istočasno potekali treningi in vadbe NK Veržej.
Nova veržejska pridobitev pa je zaživela že tudi v praksi. Če ste se v zadnjem času peljali iz Križevec proti veržejskemu krožišču ste med vikendi lahko zapazili, da se mladina redno podi za žogo v vseh vremenskih razmerah in je novo igrišče odlično sprejela. Med drugim so bile odigrane tudi že prijateljske tekme s sosednjimi vasmi oz. njihovimi rekreativnimi nogometnimi ekipami. Vsekakor spodbudna novica za občino, kajti ni lepšega kot mladini ponuditi prostor za rekreacijo in jih na tak način pripraviti do kakovostnega preživljanja prostega časa.
Vito Šadl
Kasaški klub podelil priznanja najboljšim tekmovalcem
V soboto, 27. februarja, je Kasaški klub Ljutomer v termah Ba-novci organiziral že 24. tradicionalni »Kujski ples«, na katerem je podelil
priznanja najboljšim tekmovalcem in z majhno pozornostjo nagradil tudi tekmovalce, ki so v prejšnji sezoni zmagali prvič. Tako kot lani je tudi letos drugo mesto med tekmovalci po uvrstitvah pripadlo veržejskemu vozniku in trenerju Reneju Hanže-koviču, ki je z osmimi zmagami tudi najuspešnejši kasaški voznik naše občine. Ob prvi zmagi v karieri je predsednik kluba izročil simbolično darilo Vitu Šadlu. Organiziran je bil tudi srečelov, kjer je eno izmed glavnih nagrad - pripust pod plemenskega žrebca Dena MS - zadel banovski voznik in trener Brane Seršen ml., ki je bil nagrade seveda zelo vesel in je ob tem dejal, da tudi če ne bi zadel nagrade, bi se verjetno odločil za pri-pust svoje kobile pod istega žrebca.
Častni gost večera je bil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice in predsednik Zveze društev kasaške centrale Slovenije Ciril Smrkolj, ki je pozdravil zbrane, čestital nagrajencem in zlasti poudaril, da nova sezona prinaša dolgo pričakovane stave, kar po njegovem mnenju predstavlja
O
marec 2010 F&nkejn/ctf 25
Društveni utrip
pomemben razvojni premik v slovenskem kasaškem športu.
Veržejskim tekmovalcem želimo obilo uspehov tudi v letošnji sezoni, ki se začne že na velikonočni ponedeljek, 5. aprila 2010 na hipodromu v Ljutomeru.
Vito Šadl
Ornitološki izlet v Bunčane
V svežem sobotnem jutru (6. 3.
2010) se nas je zbralo dober ducat najbolj zagretih ljubiteljev ptic. Ogledali smo si tipične nižinske poplavne gozdove in njihove prebivalce med murskim nasipom in Muro pri Bunčanih. Sprehodili smo se tudi ob
starih rokavih Mure in ob novem izkopanem rokavu, ki bo povezal glavno strugo reke z Besnico. V tem času so v gozdu najbolj aktivni plezalci (žolne, detli) in sinice. Ti ptiči niso tipični selivci, zato so tudi hitro nazaj na svojih teritorijih, kjer samci z območnim trkanjem po deblu in pesmijo vabijo samice k gnezdenju.
Imeli smo srečo, kajti dodobra smo si na blizu ogledali par srednjih detlov. Spoznali smo še malega in velikega detla. Od drugih duplarjev pa veliko sinico, plavčka, škorca, kratko-prstega plezalčka in brgleza, za katerega je značilno, da si vhodno odprtino v duplo obzida z blatom. Ves čas izleta pa so nam v krošnjah prepevali ščin-kavci, ki dosegajo ob Muri največjo gnezditveno gostoto v Sloveniji.
Željko Šalamun
V Bunčanih je bilo veselo
V Vaško - gasilskem domu v Bun-čanih je bilo v soboto, 6. marca veselo. Otroci iz naše vasice so se z Mojco Stajnko posebej skrbno pripravljali na letošnji osmi marec, dan žena. Na ta dan se vsako leto spomnimo naših mam, babic, deklet, tet, ki v življenju igrajo pomembno vlogo.
Vse prisotne je pozdravil Župan Občine Veržej, Slavko Petovar, dipl. ing. agr. in najavil pomembnega gosta večera Ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivana Svetlika. Le-ta je pozdravil vse prisotne in jim namenil nekaj misli. V veliko čast in ponos si štejemo, da sta bila z ženo Metko prisotna na naši prireditvi.
Da so se vaščani tako številčno odzvali vabilu, se imamo zahvaliti PGD Bunčani, ki je to prireditev organiziralo. Za dobro voljo in ples sta poskrbela glasbeni par Jože Brunec s pevko Matejo Sternad. Druženje je bilo toplo in prijetno, za kar so poskrbeli vsi prisotni.
Danica Gregorinčič
26 FunkeŠn/ca marec 2010
O
Društven/ utrip
Priznanja za urejenost domačij
Komisija za ocenjevanje urejenosti domačij, ki deluje pri TD Veržej je za leto 2oo9 podelila priznanje za urejenost domačije Gal iz Bunčan in družini Puhar iz Starega trga iz Verže-ja. Čestitamo!
predsednica komisije Terezija Marinič
Gasilsko vozilo PGD Veržej
Spoštovani sokrajani Veržeja in
občani Občine Veržej. Gasilsko vozilo PGD Veržej je v predelavi v Mariboru, kjer ga priznani proizvajalec gasilskih nadgradenj v Sloveniji nadgrajuje v GVC 16/25. Nadgradnja bi naj bila končana prve dni marca, nato še sledi tehnični prevzem s strani Gasilske Zveze Slovenije, tako da bi naj bilo vozilo v Veržeju nekje med 10. in 15. marcem. O točnem datumu vas bomo obvestili z okrožnico, da si boste lahko prišli od blizu pogledali novo pridobitev, ne samo za naše društvo, ampak za celotno Občino Veržej.
S tem vozilom bomo bistveno povečali opremljenost našega društva ter s tem posledično tudi pripomogli k boljši protipožarni zaščiti. Vozilo bo
izdelano in opremljeno po predpisih, ki jih predpisuje uradna tipizacija za taka vozila s strani Gasilske Zveze Slovenije.
Še vedno pa žal nimamo zaključene celotne finančne konstrukcije za nadgradnjo, saj še nekateri kraja-_ ni Veržeja niso poravnali vseh svojih £ obrokov (150 € po gospodinjstvu ), t zato še le-te enkrat prav lepo prosimo, | da po svojih najboljših močeh poravnajo svoj delež, saj bomo le tako lahko zaključili investicijo društva, ki je za dobrobit vseh krajanov Veržeja in občanov občine Veržej. Vsem tistim, ki pa ste svoj delež že poravnali pa se prav lepo zahvaljujemo za vaš prispevek. Vse informacije lahko dobite ali na občini ali na telefon 041-967-572 (Mihael Kolbl - predsednik).
Vse skupaj pa že sedaj vabimo na prireditve našega društva, ki jih pripravljamo v sklopu praznovanja 130-letnice našega društva. Prva prireditev bo 5. junija, ko bomo pripravili 3. dan gasilcev GZ Ljutomer. Istega dne zvečer bo tudi »Narcisni večer« Prav posebej pa bi vas radi povabili na osrednjo prireditev praznovanja 130-letnice društva, ki bo v soboto 3. julija na dvorišču salezijanskega zavoda Veržej.
Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki se zavedate pomena gasilcev, ki nam pomagate in nas podpirate finančno ali moralno pri naših nalo-
gah. Še enkrat iskrena hvala vsem.
Na koncu še enkrat prav lepo vabljeni na prihod vozila v naš kraj in na že prej omenjene prireditve, da se skupaj z nami poveselite ob tem res visokem jubileju našega društva.
Vljudno vabljeni z gasilskim sloganom: »Kjer je sloga, tam je moč. V službi ljudstva na pomoč!«
Predsednik PDG Veržej Kolbl Mihael
marec 2010 Ftinkejn/ča 27

Kasaštvo med vojnama
Obdobje med obema svetovnima vojnama velja v veržejski kasaški zgodovini za eno izmed uspešnejših. Poleg izvrstnih rezultatov so v tem času bili Verženci tudi eni izmed vidnejših vodilnih mož ljutomerskega kluba ter sploh kasaškega športa takrat.
»Ponovno rojstvo« slovenskega kasaštva
Med prvo svetovno vojno drastičnih sprememb na področju kasaštva ni bilo, zato pa je bilo vse drugače po koncu vojne. Plemenja-ke je država poslala v Gradec in kmetje so ostali brez plemenilnega materiala, ostali so tudi brez nagrad, ki jih je izplačevala država, izgubili pa so še osrednje vodstvo, ki je bilo do tedaj na Dunaju in član katerega je bil tudi klub iz Ljutomera.
Kljub vsemu si je kasaška reja hitro opomogla in se začela naglo širiti. Ustanovljena je bila Centrala jugoslovanskih kasaških društev, ki je vodila nadzor in evidenco o konjih, njihovem poreklu, doseženih rezultatih itd.
Uspešni tekmovalci iz naših krajev
Angelos Baš v svojem delu navaja več tekmovalcev iz veržejskega okoliša, ki so med obema svetovnima vojnama veljali za najuspešnejše. Piše o Alojzu Slaviču iz Banovec (1887-1950), kot o enem najuspešnejših konjerejcev in voznikov v ljutomerski okolici med svetovnima vojnama in celo kot o prvem tamkajšnjem teoretiku o konjskem športu. Prav tako piše o Jožku Slaviču starejšem iz Bun-čan, roj. 1893, ki je bil med najboljšimi med vojnama, kakor tudi še po osvoboditvi. V družbo izvrstnih konjerejcev in voznikov ljutomerske okolice tistega časa pa je uvrstil tudi Franca Galundra starejšega (1885-1948) iz Veržeja in Ivana Bunderla (1887-1950), ki je odlične rezultate dosegal predvsem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Kot pomembni vozniki sta omenjena sta še Franc Novak in Ciril Rantaša.
Koketka je podirala rekorde
Koketka je bila najhitrejša kobila ljutomerske kasaške reje v dvajsetih letih. Leta 1924 je tekmovala v Zagrebu, do koder je prehodila 80 kilometrov. Nastopila je v treh vožnjah in osvojila odlično drugo mesto. Iz Zagreba je potem prehodila 126 kilometrov do Maribora, kjer je zmagala v tako imenovani heat vožnji (v dveh tekih). Koketka, rejca Ivana Bunderla iz Bunčan pa ni pokazala le izjemne vzdržljivosti temveč tudi zavidljivo hitrost za tiste čase. Baš piše: »Po prvi svetovni vojski se je hitrost ljutomerskih kasačev nadalje zboljševala. Leta 1924 je bil njihov najboljši kilometrski čas 1.31,1, medtem ko je 1925 Koketka, kobila Ivana Bunderla iz Veržeja prekosila ta dosežek z 1.29,7, kar je bil za tisto obdobje uspeh »malone evropske vrednosti«. /.../ V tridesetih letih se je opisani vzpon nadaljeval s tem, da je l. 1936 kobila Lasta (rejec Alojz Novak iz Banovec) izboljšala Koketkin čas na 1.29,5.«
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je kasaškemu športu prizadejala hujše posledice kot prva. Za razliko od prve svetovne vojne niso prirejali dirk, tudi reja kasačev se je znašla v krču. Kasaški šport je tako po koncu vojne, moral znova zaživeti še tretjič.
Vito Šadl
Jožko Slavič st., roj 1893, eden najboljših rejcev in voznikov med vojnama, kakor tudi po osvoboditvi.
* . v
i
' . . , f J
I	, .
A *» .
'V - -
Koketka, najboljša ljutomerska kobila dvajsetih let z rejcem in voznikom Ivanom Bunderlom.
Franc Galunder st. iz Veržeja (1885-1950), eden najuspešnejših ljutomerskih konjerejcev in voznikov med vojnama.
28 FtinkeJn/ca marec 2010

O
center duo
V decembru
je izšla prva številka projektnega časopisa Rokodelska akademija. V njej je predstavljen celoten triletni projekt z 11 projektnimi partnerji, katerih aktivnosti potekajo na slovenski in madžarski strani. Časopis bo izhajal dvakrat letno in bo javnost obveščal o dogajanju v zvezi s projektom in vabil k aktivni udeležbi na programe, zato vabljeni k branju.
4. 12.2009 - 7. 1. 2010
2. razstava slovenskih jaslic v Veržeju je zopet pritegnila veliko zanimanje - tako medijev kot širše javnosti. Letošnja razstava je potekala pod okriljem projekta Božična Prlekija. Na razstavi so se predstavili jasličarji iz celotne Slovenije, nekateri že drugič, seveda z drugačnimi jaslicami kot lansko leto. Posebej velja pohvaliti natečaj, ki poteka sedaj že drugo leto na pomurskih osnovnih šolah, saj se je kvaliteta teh jaslic z letošnjo razstavo bistveno izboljšala.
15. in 16. 12. 2009
V Zavodu Marianum so se dva dni mudili strokovni delavci Centra za poklicno izobraževanje (CPI). V teh dveh dneh smo projektni partnerji in nekateri drugi interesenti oblikovali delovno skupino, ki se je seznanila s certificaranjem v postopku nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Pregledali smo NPK, ki vsebujejo rokodelske vsebine in morebitna usposabljanja v Slovenskem prostoru za te poklice. Center DUO bo skupaj z drugimi partnerji, predvsem s CPI, oblikoval nova certificiranja NPK za rokodelske poklice, prav tako pa bomo s skupnimi močmi oblikovali različna krajša in daljša usposabljanja, ki bodo namenjena za različne ciljne skupine.
Pripravil Ivan Kuhar
Vabilo na Praznik mojstrovin
k
— živ sejem domače obrti v Budimpešti
Kdaj: četrtek, 19. avgust 2010
5 f J«jR^ggJ^^^jr' i fliis^ 'a
Dopoldanski program: ogled Budimpešte iz avtobusa, prihod na grad Buda - prosto za ogled mednarodno znanega sejma, na katerem se predstavljajo rokodelci iz cele Madžarske ter iz sosednjih držav
Popoldanski program: vožnja proti jezeru Balaton - ogled slikovitega mesteca Badacsony in postanek (večerja) v Kukorica čardi
Vodstvo: Zdravko Urisk
Cena: 35 EUR (avtobusni prevoz turistične kategorije, ogledi po programu z vstopnino na sejemski prostor, organizacija, izvedba in vodenje izleta)
Prijave in predplačila (20 EUR) sprejema: TIC Veržej, Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej, 051 654 778 / center.duo@siol.net
Velika politika v naši majhni vasi
Kultura brez ograje
Ni slučajno, da v letošnjem letu Verženci praznujemo visok kulturni jubilej, saj je kultura v Veržeju 120-letna prebivalka.
Tudi tistega davnega leta je bila, ko so si kulturniki in mizar Franček delili prostor v Hedžetovi kulturni dvorani. Bila je to garderoba. Mizar Franček ni imel svojega domovanja, zato so ga kulturniki vzeli na domovanje kar v svojo garderobo. Tam je delal po večini krste za mrliče in tam je tudi spal. V zimskem času je podnevi obiskoval svoje prijatelje po Veržeju, se tam grel in tam tudi najedel, ponoči pa je šel na svojo domovanje, v garderobo. Legel je kar v krsto, ki je bila v stalni pripravljenosti, če bi v Veržeju kdo umrl. V krsto si je nasipal žagovino in oblance, za pokriti pa ni imel kaj drugega kot zimski suknjič. Če je imel veliko dela, se je nabralo tudi nekaj odpadnega lesa, s katerim si je zakuril in vsaj za silo segrel bivalno-kulturni prostor.
Verženski kulturniki so se tistega leta pripravljali na uprizoritev igre MOČ TEME. Vadili so kar v garderobi ali v Frančkovi mizarski delavnici. Za klop so uporabili krsto, ki so jo obrnili naokrog. Vse bi bilo prav, če ne bi bilo v tem prostoru precej hladno. Vprašali so Frančka, ali se da v njegovi peči tudi zakuriti?
»Da, da,« jim je odgovoril Franček in pridal, »samo drva si morate nekje nabaviti«.
Kulturniki so se dogovorili, da bodo za kurjavo poskrbeli solidarnostno, kar je pomenilo, da bo na ene vaje prinesel drva od doma eden igralec, na druge vaje pa spet drugi igralec. Tudi mizarju Frančku je bila njihova ideja všečna, saj si je mislil, da se bo odslej lahko grel tudi on, ko bodo kulturniki imeli vaje za igro. Če pa ne bodo vseh drv pokurili, bo jih vsaj nekaj ostalo za drugi dan, da se bo lahko grel tudi, ko ne bodo imeli vaj.
Opravili so prve bralne vaje, določili dan, ko se spet zberejo ter določili tudi prvega, ki mora poskrbeti za kurjavo.
marec 2010 FtinkeJn/ca 29

Prišel je dan, ko so kulturniki imeli naslednje vaje. Spet so se vsi zbrali. Juž-ek, ki je bil določen, da prinese drva, je prišel praznih rok. Ko so ga prisotni vprašali, zakaj je prišel brez drv, se je le ta izgovarjal, da jih je pozabil vzeti.
»Pa na mrzlem ja ne moremo vaditi,« je negodoval režiser. »Pojdi domov, vzemi drva in se brž vrni,« mu je zapo-vedal. »Mi te bomo ta čas počakali!«
Južek se je odpravil po drva. Ko je šel po stopnicah, je premišljeval, zakaj raje ni povedal, da doma nimajo sami dovolj drv, kot mu je rekel oče in da naj si kultura sama nabavi drva za kurjavo. Pa se je tisti hip spomnil dobre ideje, ko je šel ob ograji po snegu. Ustavil se je, nekaj čas ogledoval ograjo in brž z rokami odtrgal eno desko, nato drugo desko,... Ko jih je nabral za celo butaro, se je brž odpravil nazaj v garderobo. Vsi so bili začudeni, kako hitro se je vrnil. Zakurili so si in vadili ob prijetni toploti. Tudi mizar Fran-ček se je lepo grel.
Ob koncu vaj so določili spet dan, ko se snidejo in postavili Alojza za kurjača.
Ko je prišel dan naslednjih vaj, se je Alojz od doma odpravil nekoliko prej. Tudi on se je lotil lesene sosedove ograje ob kulturnem domu in prinesel celo butaro drv. S Frančkom sta zakurila in pričakala ostale. Vsi so bili srečni ob toploti in pridno vadili, saj se je dan premiere z naglico bližal.
Na naslednjih vajah so se kar vsi polastili ograje ob kulturnem domu in tako je bil prostor zmeraj prijetno ogret.
Prišel je dan premiere. Pred kulturnim domom se je kar trlo ljudi. Vsi so nestrpno pričakovali, le kaj so verženski kulturniki naštudirali v teh dolgih zimskih večerih? Med množico pa je bil tudi sosed Tunek. Skoraj bi ga zadela kap, ko je opazil, da je med njegovim ogradom in kulturnim domom izginila ograja.
»Tega ni mogel storiti nihče drug, kot mizar Franček,« si je rekel in brž stekel po stopnicah v garderobo, kjer so bili že našemljeni igralci, šepetalka, režiser in tudi mizar Franček.
»Franc!« se je zadrl Tunek. »Kje je moja ograja?«
Franček, ki je sedel na krsti pa je hladno odgovoril: »Moč teme, jo je vzela.«
Janez Ferenc
Pesem na vasi
Za tokratno številko Funkešnice sem se pogovarjal s Francem Novakom, roj. 1943. Gospod Franc se še živo spominja, kako je bilo, ko je pesem odmevala po naših vaseh. Fantje in moški so se zbirali ob večernih urah in šli po vasi zapet »podoknico«. Dogodkov, ki jih želijo skupaj oživeti, se spominja takole:
Moške smo se dobile skuper. Skuper nas je drža Topolofčof Slavek. Tak smo se sigdor hecali, ka nas je Sla-vek tak pozva: »Epa, mo šli na ves po-pevat?« To so takše store besede, ki so si jih že negda gučali, midva sva si cilo sigdor tak rekla. Jaz pa sen mo te skos reka: »Ja, undi pa te.« To se še jaz babice spoten, ka je skos tak potrdila ne-kšo stvor. Tak kak: »Ja, seveda,« nekej takšega je pomenelo. Tisti »epa« pa je bija v smisli, »poslušej«. Tak, tepa smo šli popevat. Slavek je točno zna punkte, ke v Veržeh se dobro čuje. Zna je, ki je eho, ka se je s fseh strani lepo čulo. Zej, če se je šlo kume popevat, te smo nejpret tan zapopevali, s ten pa je ne bilo kunec, te smo še šli po cele vese na tote punkte - pr Cimrmano-ven Tunči pokojnen je bija eden, pa pr Prelogoven Lujzi, f tisten križišči, pr Stejnokven Juži, tu na glovnen place, pa te či je bilo tak, smo še do Bobjara šli gor, pa f tisten križišče zapopevale. Nejvečkrot smo Ciglarove stori matere popevale, zej ki je bila že prek deve-deset let stara, skoro fsakšo leto smo ji popevali. Tudi v Bonofce smo šli. Tude tu smo meli punkte, takše, ka se je dobro čulo pa klet je dobra mogla polek bite. Tu na toten ovinki pr Budjoveh, tu pr Belečoven Frančeke smo tude skos kakši liter dobele, ka to je te že kesno bilo. Notre smo ne k nikomi šli, skos so nan dovale pijačo skos okno vun. Glaš, eno kupico okoli, gremo. Tak je to šlo. Rehjof Slavek nas je skos zva, te pr gasilsken dome pr Skuhalo-veh. Puno je tega bilo. Fčosih smo tudi do Grlave stopile, taka je to lep špan-cer bija okrok. Tak po tri pesmi smo popevale, bole ene pa iste na večer,
od začetka, kdo pa smo že por kupic obrnele pa se je odprlo, pa so si pesmi samo sledile. Kdo smo bili v Bonofceh smo še do noveh apartmajskeh hiš stopele, fčosih je bija neverjeten odzif, ka so lidje dol z balkonof glejali, kak z loš. »Gremo na ves,« tak se je reklo. To smo radi šli, či je meja što rojsni den, ali se je žena. Lepo je bilo.
čute - slišati; s sluhom zaznavati dovate - dajati; delati, da prehaja kaj
k drugemu fsakše - vsak; izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja
glaš - steklenica; višja steklena posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim grlom
glovne plac - glavni trg; osrednji del vasi
gučati - govoriti; oblikovati besede,
stavke z govorilnimi organi hecati - šaliti se; delati, pripovedovati šale
kesno - pozno; ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera kupica - kozarec; majhna, navadno
steklena posoda za pitje nejpret - najprej; izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku
polek - zraven; izraža položaj, prostor
v neposredni bližini, sosedstvu česa popevate - peti; oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi poslušate - poslušati; zavestno, hote s
sluhom zaznavati punkte - prostor; del zemeljske površine glede na prisotnost česa, kak namen
sigdor - vedno; izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih
skuper - skupaj; izraža medsebojno
združenost ali združevanje špancer - sprehod; počasna, umirjena hoja za razgibanje, oddih, navadno na prostem ves - vas; navadno manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom
Ivan Kuhar
30 Ftinkejn/ca marec 2010
Napovedn/k dogodkov v Obc/n/ l/erže/
marec -yun// 2010
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
26. 3.	18.00	Proslava »Ženam in pomladi«	Prireditev v počastitev materinskega dneva in mednarodnega dneva žena	Dom kulture Veržej	Vrtec Veržej in učiteljice prve in druge triade na OŠ
do 31.3.	vsak dan od 8.00-12.00 in po dogovoru	Razstava o dr. Francu Kovačiču	Razstava o sledeh dr. Franca Kovačiča v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor	Kovačičeva dvorana	Zavod Marianum Veržej
31. 3.	otvoritev ob 11.00	2. razstava velikonočnih pirhov in velikonočnega kruha slovenskih pokrajin	Slavnostna otvoritev	Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum	SMC Veržej, Zavod Marianum Veržej, Terme Banovci, Občina Veržej, Krajinski park Goričko, Pokrajinski muzej Murska Sobota
31. 3. - 3. 5.	8.00 -12.00 in 15.00 -18.00, za organizirane skupine po dogovoru		Vzporedna razstava izdelkov otrok in mladih, ki so sodelovali na natečaju za pomurske vrtce in šole, ter video prikaz dokumentarnih filmov o pripravi velikonočnega kruha.		
9. 4.	10.00	2. info motivacijska delavnica za rokodelce	Projekt Rokodelska akademija	Kovačičeva dvorana	Zavod Marianum Veržej - Center DUO
9. 4. - 28. 4.	otvoritev ob 11.00; na ogled od pon-sob 9.00-15.00	Razstava Mladi posvojijo rokodelca	Predstavitev projektnih rezultatov osnovnih šol Pomurja	Razstavni prostor TlC-a Veržej	Zavod Marianum Veržej
9. 4.	18.00	Praznovanje pomladi in Velike noči na Slovenskem in po svetu	predstavitev knjige Damjana J. Ovsca, etnologa, kulturnega in umetnostnega zgodovinarja, publicista	Kovačičeva dvorana	Zavod Marianum Veržej
15. 5.	13.00	Pohod po Učni gozdni poti Mrtvice reke Mure	»Šport Špas« - druženje treh generacij	gramoznica pri železniški progi	TD Veržej OŠ Veržej
23. in 24. 4.		Dnevi dalmatinske kuhinje in Klapa Lanterna		Terme Banovci	Terme Banovci, rezervacije na 02 51 31 400
29. 4. - 30. 5.	odprtje ob 15.30; na ogled od pon-sob 9.00-15.00	Drugi evropski dan medgeneracijske solidarnosti v Občini Veržej	Medgeneracijska razstava Društva upokojencev Veržej in Vrtca Veržej	Razstavni prostor TlC-a Veržej	Zavod Marianum Veržej - TIC Veržej v sodelovanju z DU in Vrtcem Veržej
30. 4.	19.30	Postavitev majskega drevesa		Pred GD Banovci	TD Banovci
	20.00			Park pred Občino Veržej	TD Veržej
1. - 2. 5.	10.00-17.00	2. dnevi odprtih vrat Čebelarskega muzeja Krapje in čebelarstva Tigeli	Ogled čebelarskega muzeja, zeliščnega vrta, učnega čebelnjaka in degustacije medenih dobrot.	Čebelarski muzej Krapje	Čebelarski muzej Krapje -Čebelarstvo Tigeli
1. 5.	9.00	45. nogometni turnir za pokal Občine Veržej		Stadion Veržej	NK Veržej
18. 5.	18.00	Letni nastop učencev dislociranega oddelka Glasbene šole SO Ljutomer v Veržeju		Kulturni dom Veržej	Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer
28. 5.	19.00	»Radi bi vam povedali«	Prireditev učencev višje stopnje in gojencev vzgojnega doma ob zaključku šolskega leta	Dom kulture Veržej	OŠ Veržej
29. 5.		11. občinski praznik Občine Veržej	Podelitev občinskih nagrad in priznanj ter kulturni program	Dom kulture Veržej	Občina Veržej
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TlC-a Veržej, od ponedeljka do sobote med 9.00 in 15.00.
TIC Veržej Puščenjakova 1 SI - 9241 Veržej
T: +386 51 654 778 F: +386 2 588 90 61
BO
E: center.duo@siol.net W: www.centerduo.si
marec 2010 Ftinkejn/ča 31
Spoštovani,
v sredo, 31. marca ob 11.00,
vas vabimo v Kovačičevo dvorano Zavoda Marianum Veržej na uradno otvoritev
2. RAZSTAVE PIRHOV IN VELIKONOČNEGA KRUHA SLOVENSKIH POKRAJIN
Uvodna nagovora in blagoslovitev razstave: škof msgr. dr. Peter Štumpf in evangeličanski škof Geza Erniša
Kulturni program: osrednjo razstavo bosta popestrili vzporedna razstava izdelkov otrok in mladih, ki so sodelovali na natečaju za pomurske vrtce in šole (avla Zavoda Marianum), ter video prikaz dokumentarnih filmov o pripravi velikonočnega kruha (v Kovačičevi dvorani).
Razstava bo na ogled od 31. marca do 3. maja 2010 vsak dan 8.00-12.00 in 16.00-18.00 (ter po dogovoru).
Koledar spremljajočih dogodkov bo objavljen na www.centerduo.si.
„Velikonočno voščilo.
Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha!
Drage bralke, cenjeni bralci naše Tunkešnice!
Kakor nam pričujoča številka
prinaša dih pomladi in novega življenja,
tako naj s tem izkustvom novega življenja
te strani prinesejo tudi naša iskrena velikonočna voščila,
ki jih v bogoslužju Velike sobote najdemo takole izražene
Naj svet doživi in vidi, kako dvigaš, kar je padlo,
pomlajaš, kar je staro in vsemu vračaš neokrnjenost.
To Vam za velikonočne praznike želijo
salezijanci v Marijanišču in uredniški odbor Funkešnice
32 Ftinkejn/ca marec 2010