Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbom. postale - II Gruppo 70( Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . Lir 3.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . » 6.000 PODUREDNISTVO: Letna inozemstvo . . . . » 8.000 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wi Leto XXVIII. - Štev. 3 (1385) Gorica - četrtek, 15. januarja 1976 - Trst Posamezna številka Lir 150 Problemi današnje Italije Stalni svet Italijanske škofovske konference je na jesenskem zasedanju, ki se je zaključilo 13. decembra 1975, izdal poseben pastoralni dokument, v katerem je zavzel stališče do glavnih problemov sedanje italijanske družbe. Iz tega pisma povzemamo glavne misli. OPOREČNIŠTVO RUŠI CERKEV »Spričo čudovito izpričane enotnosti božjega ljudstva med svetim letom,« pravijo škofje, »moramo na žalost ugotoviti, da želja po spravi ni našla povsod velikodušnega sprejema. Mislimo zlasti na tiste skupine, ki znotraj cerkvenih občestev še zmeraj oporekajo, četudi ne gre za velike skupine, vendar niso sprejeli ponujenega bratskega srečanja, temveč so se utrmili v svojem oporečništvu. Pri tem se ne ustavimo samo pri obžalovanju tega dejstva, ampak obnavljamo vabilo k bratski spravi in kličemo nad vse milost odkritega in resničnega spreobrnjenja, ki naj utrdi enotnost Cerkve, izven katere ni in ne more biti resnično krščanskega življenja in evangeljske plo-dovitosti. Istočasno ne moremo, da ne bi pozvali vernike dobre volje, naj ne sledijo zapeljivim besedam tistih, pa naj bodo duhovniki ali laiki, ki še naprej zadajajo rane krščanski enotnosti in se tako sami izključujejo iz občestva Kristusove nedeljive Cerkve.« Zatem opozarjajo škofje na težko socialno stanje v Italiji: »Želimo biti sode-ležni težkega položaja v naši deželi in soudeleženi pri trpljenju najbolj ponižanih, ubogih, brezposelnih in tistih, ki so najbolj izpostavljeni gospodarskim težavam in krizi moralnih vrednot. Pravo socialno pravičnost moramo iskati z vsemi močmi in skupnimi žrtvami. Toda te pravičnosti ne moremo ločiti od ostalih resnično človeških vrednot, ki jih ni mogoče braniti in pospeševati razen v njih skupni povezanosti.« JASNE UGOTOVITVE Zaradi tega čutimo kot težko dolžnost vesti, nadaljujejo škofje, pred Bogom in pred zgodovino, da povezani s papežem in solidarni z vsemi škofi damo naslednjo izjavo: 1. Eden glavnih vzrokov za sedanjo napetost med katoličani je v nepravilnem gledanju na odnose med vero in politično dejavnostjo. Enciklika »Octogesima adveniens« piše: "Kristjan, ki hoče živeti svojo vero v politični dejavnosti, to je v službi skupnosti, ne more, ne da bi sam sebe zatajil, dati pristanka na ideologije, ki so v svojem bistvu ali v važnih točkah v nasprotju z njegovo vero ali z njegovim nazira-njem o človeku” (št. 26). Med take sisteme je treba gotovo prištevati tiste, ki izhajajo iz totalitarnih ideologij, in tiste, ki izpovedujejo materialističen in ateističen svetovni nazor. Zato je nezdružljivo z izpovedovanjem krščanske vere, če kdo pristane ali podpira tista gibanja, ki se sklicujejo na marksizem. Ta ima v naši državi svoj najvidnejši odraz v komunizmu, ki je med nami že navzoč kot kulturna in upravna sila. čeprav se slična gibanja borijo za upoštevanja vredne človečanske ideale in trdijo, da hočejo reševati trenutno važne probleme, kljub temu jim ne moremo zaupati, ker ne upoštevajo prvenstvenih vrednot, ki se tičejo celotne poklicanosti človekove, njegove zgodovine in njegovih odnosov do Boga. Zaradi tega vodijo do novih oblik suženjstva, ki so po našem mnenju že navzoče v naši državi. Ni mogoče biti istočasno kristjani in marksisti. 2. V sedanjem položaju naše družbe, ki je zamotan in težak in ki je zanj značilna zmeda moralnih vrednot, sc vključuje tudi nameravani zakon o splavu (abortus). Splav je zločin, je umor nedolžnega človeka. Nihče nima pravice moriti; nikomur ni dovoljeno odločati o možnosti, da se utrne nedolžno in nezavarovano človeško bitje. Hude krize vsepovsod Z ozirom na to obnavljamo naš poziv na zakonodajalce in politično odgovorne ljudi in jih prosimo, naj ne vpeljujejo v našo italijansko zakonodajo dovoljenja za splav; to bi hudo ranilo moralno vest in spoštovanje do življenja. V imenu kristjanov, v imenu vseh poštenih ljudi ponavljamo naše odločno nasprotovanje. Te hude in boleče rane ne bomo omejili in odpravili z dovoljenim splavom, temveč s primernimi socialnimi ukrepi v obrambo življenja in z bolj pogumno zavzetostjo pri vzgoji.« Svoje pismo zaključujejo škofje z optimističnim pogledom naprej. Opaziti je, pravijo, dokajšnjo prebuditev katoličanov, ki se udejstvujejo na pastoralnem področju in tudi v javnem življenju; nastale so mnoge nove pobude, ki vzbujajo upanje. Te pobude bodo toliko bolj uspešne, kolikor bodo povezane s celotnim življe-ljem Cerkve. ODMEV NA IZJAVO ITALIJANSKIH ŠKOFOV Ta izjava stalnega sveta Italijanske škofovske konference je povzročila hudo kri v vseh laičnih in levičarskih krogih. V izjavi so mnogi videli poseganje Cerkve v politične zadeve države; drugi so ji očitali, da pomeni poziv na križarsko vojsko zoper komunizem. V resnici pa ni nič drugega kot ponovna potrditev že znanih stališč Cerkve, ki se tudi na zadnjem koncilu in po njem niso nič spremenila, ker se spremeniti ne morejo. Saj bi Cerkev pomagala rušiti sama sebe, če bi pristala na oporečništvo v svojih vrstah. Na drugi strani bi zatajila svojega Učenika in izdala svoje vernike, če bi opravičevala umor nedolžnih in če bi priznala, da je končna poklicanost človekova samo tuzemska sreča, kot menijo marksisti, in ne tudi onstranska sreča v eshatološkem božjem kraljestvu. Na kristjanih je zato naloga, da v javnem življenju in v politiki ustvarjajo pogoje za tuzemsko srečo, ne da bi se odpovedali onstranski sreči, v katero verujejo. Črno zlato v Severnem morju 21. oktobra lani so v Teeside na vzhodni obali Velilke Britanije odprli enega naj-večjiih obratov na svetu za predelavo nafte. S tem so se začeli za Anglijo in Norveško novi časi. Iz morja ob njunih obalah bodo namreč črpali nafto, ki je ne bo tako kmalu zmanjkalo. Vse to se je začelo pred dobrimi dvajsetimi leti, iko so v Groningenu v severni Holandski odkrili bogata ležišča zemeljskega plina. Takrat so geologi začeli sumiti, da se pod površino bližnjega morja skrivajo ležišča nafte. Največje naftne družbe sveta so se povezale in začele raziskovati dno Severnega morja. Po nekaj letih so odkrili, da so tam v resnici zelo bogata 'ležišča nafite. Zgradili so posebne umetne otoike im začeli vrtati. Prvi sadovi tega ogromnega in. tudi silno dragega iskanja so se pokazali letos, ko je po velikih podmorskih naftovodih pritekla prva nafta na suho zemljo v Angliji. Do leta 1980 bi morala odkrita ležišča nafte dajati že toliko dragocenega omega zilaita, da bo to rešilo Anglijo vseh njenih gospodarskih težav, Norveški pa prineslo toliko denarja, da vlado že sedaj. skrbi, kaj bo s tolikim bogastvom. Katoliška univerza v Lublinu Na vseh šitiriih falkultatah katoliške univerze v Luibiiinu na Poljskem (teološka, cotikveno pravo, krščanska filozofija in humanistične znatnosti) je v novem študijskem letu vpisanih 2.350 slušateljev, ki jim predava 250 akademsko izobraženih oseb. Univerza izda vsako lato vrsto znanstvenih Iknjig ter namerava postopno dati Poljakom obširno katoliško enciklopedijo. ITALIJA PONOVNO BREZ VLADE Italija doživlja svojo 33. vladno krizo po vojni. Zanjo so dali povod socialisti, ki so dvobarvni vladi demokristjanov in republikancev odrekli svojo zunanjo podporo. Tako je predsednik vlade Aldo Moro v sredo 7. januarja sporočil predsedniku republike Leoneju, da njegova vlada odstopa. Morova vlada je bila umeščena 23. novembra 1974 po dolgi vladni krizi, ki je pomenila konec vlad leve sredine. Socialisti in socialdemokrati so ostali zunaj nove vlade, a so obljubili, da jo bodo podpirali. V letu 1975 se je morala Morova vlada spoprijemati zlasti z gospodarskimi problemi. Hudi inflaciji leta 1974 je lani sledil gospodarski zastoj. Mnoga podjetja so zaprla svoja vrata in število brezposelnih je začelo nevarno naraščati. Moramo priznati, da je Moro skupaj z republikancem La Malfo kar uspešno reševal nakopičene probleme, toda nad njim je grozila senca socialistične stranke, ki je vedno bolj z nezaupanjem in ljubosumnostjo spremljala ukrepe Morove vlade. Socialistom so šle v glavo zlasti upravne volitve 15. junija lani, na katerih so napredovali na glasovih, toda še daleč ne tako kot komunisti. Obenem pa so se začeli vznemirjati ob vedno večjem snubljenju Krščanske demokracije s strani komunistov. Ob morebitni povezavi DC in PCI bi ostali brez pomena in bi kot stranka počasi utonili v objemu komunizma. Zato so prišli do sklepa: komunisti naj pridejo na oblast; naj pokažejo kaj znajo! Vsaka stranka, ki je na oblasti, si polomi zobe in izgubi na priljubljenosti. Tako so se socialisti odločili sprožiti vladno krizo. Kot vzrok so navedli, da vlada pri važnih odločitvah, npr. pri sprejemanju ukrepov za boj proti vedno hujši gospodarski krizi ni upoštevala predlogov socialistične stranke, čeprav je bila le-ta odločujoča sila pri obstoju vladne večine. Značilno je, da komunisti socialistične poteze ne odobravajo. Boje se ohromitve parlamenta, ki bi prav te tedne moral odobriti tudi s pomočjo levice važne gospodarske ukrepe. Boje se tudi, da se bo vladna kriza končala v razpisu predčasnih državnozborskih volitev. To bi pomenilo zavrnitev mnogih zakonskih osnutkov, med njimi o splavu, v čemer so komunisti pokazali nenavadno bližino s pogledi demokristjanov. Glavni tajnik PSI De Martino sicer zagotavlja, da ni njegova stranka za razpust parlamenta, temveč hoče le tako vlado, ki ne bo zavrnila zunanje podpore komunistov. Prav to pa demokrščan-sko vodstvo slej ko prej odločno odklanja. Je potem sploh možen izhod iz slepe ulice? DRŽAVLJANSKA VOJNA V LIBANONU Koliko časa bo Libanon še obstajal kot država? To vprašanje postaja vedno bolj pereče, kajti v deželi divja prava državljanska vojna. Tu je v zadnjih dneh vsak dan po 50-70 smrtnih žrtev, skupno število ljudi, ki so izgubili življenje, pa je od lanskega aprila že preseglo številko 8.000, ranjenih pa je bilo več kot 17.000 oseb. Trenutno divja boj okrog taborišč palestinskih gverilcev, ki ležijo v vzhodnih predmestjih libanonske prestolnice Beirut in jih oblegajo krščansko maronit-ski falangisti. Falangisti so namreč zaprli dohode do taborišč trdeč, da pošiljajo Palestinci in arabski levičarji v taborišča orožje in municijo pod pretvezo prehrane. Hudi boji se razvijajo tudi na obalnem področju Beiruta, kjer stojijo najbolj luksuzni hoteli kot »Holiday Inn« in »Phoenicia«. V prvem so se utaborili falangisti, v drugem muslimani. Borba med obema skupinama poteka tudi po mestnih ulicah, ker se hočeta obe polastiti raznih cestnih križišč. Sirija je že zagrozila, da če bo prišlo do delitve Libanona v krščanski in muslimanski del, bo zasedla ves Libanon, češ da je bil svoj čas del velike Sirije. Oglasili so se pa tudi Izraelci in napovedali, da če pride do sirske zasedbe, bodo oni v obrambo svoje države zasedli južni Libanon. To bi pa brez dvoma povzročilo nov požar na vseh frontah Bližnjega vzhoda: na sirski, jordanski in egiptovski. Dva, ki sta zapletena v zadnjo italijansko vladno krizo: De Martino (z desne), glavni tajnik italijanske socialistične stranke, ki je krizo povzročil s tem, da je odpovedal podporo Morovi vladi. Z leve Moro, ki je zadnji dvobarvni vladi skupaj z republikancem La Malfo načeloval V ANGOLI SE BOJ NADALJUJE Organizacija za afriško enotnost (OAE) je sklicala za 10. januarja na sedežu organizacije v Addis Abebi izredno vrhunsko srečanje, ki je bilo posvečeno edinole vprašanju državljanske vojne v bivši portugalski koloniji Angoli. Srečanja so se udeležili zastopniki 46 afriških držav. Takoj se je pokazalo, da so ti zastopniki med seboj razdeljeni. Zastopnik Senegala je ob podpori 21 drugih držav predlagal, naj se v Angoli ustanovi koalicijska vlada iz vseh treh osvobodilnih gibanj, organizacija OAE pa naj zaenkrat ostane do dogajanja v Angoli nevtralna. Nasprotno pa je zastopnik Nigerije ob soglasju 22 drugih afriških držav predlagal, naj se da priznanje le MPLA, to je Ljudskemu gibanju za osvoboditev Angole kot zakoniti vladi v deželi. Obenem je silovito napadel ZDA in Južno Afriko, da se vmešavata v Angolo, ni pa omenil, da je v Angoli že 900 sovjetskih in kubanskih »svetovalcev«, ki pridno urijo čete MPLA z modernim sovjetskim orožjem. Zasedanja v Addis Abebi sta se udeležila tudi voditelja ostalih dveh osvobodilnih angolskih gibanj, Holden Roberto za FNLA in Jonas Savimbi za UNITA. Izjavila sta, da je pomoč Sovjetske zveze očitna, ZDA pa pomagajo njima le sramežljivo, skrivaj in z zastarelim orožjem. »Američani ne znajo drugega kot popuščati na ljubo Sovjetski zvezi,« sta dejala. »Včeraj so žrtvovali Vietnam, jutri bodo Angolo, pojutrišnjem Namibijo (Jugozah. Afriko), dokler ne bodo ostali čisto sami brez enega prijatelja.« Srečanje se je nato končalo 12. januarja brez sprejetja kake odločitve. Ustanovljena je bila komisija, ki naj spremlja razvoj dogodkov v Angoli. In to je bilo vse. STALNA KRIZA ARGENTINE Od smrti predsednika Perona v začetku julija 1974, ko je prevzela oblast njegova žena Isabelita, je bilo v Argentini že pet zaporednih vladnih kriz. Obenem je Isabelita nedavno doživela poskus upora dela letalskih sil, ki se je pa zanjo srečno končal. Mestna in podeželska gverila levičarskih peronističnih skupin se ne poleže in zahteva na obeh straneh vedno nove žrtve. Še hujša je gospodarska kriza. Lani je bila Argentina država z največjo inflacijo na svetu. Razvrednotenja argentinskega pesa si sledijo na tekočem traku. Naj povemo, da je leta 1948 USA dolar veljal 4 pese, sedaj velja že 13.000 pesov. Zadnje čase je Argentino zajela tudi polemika o tolmačenju Peronove oporoke, ki jo je sestavil nekaj mesecev pred smrtjo in ji dal naslov: »El programa nacio-nal«. Ker bodo predsedniške volitve že letos 17. oktobra, so začeli najzvestejši pristaši peroni-zma pritiskati na Peronovo vdovo, naj toliko pričakovano Peronovo oporoko že enkrat objavi. Isabelita se je odločila, da to stori v torek 6. januarja. Tej nameri pa se je uprla skupina ministrov, češ da bi objava oporoke povzročila različna tolmačenja in prinesla nemir v peronistične vrste. Zato je bila potem objava oporoke prenesena na kasnejše in ugodnejše čase. I teli Spet bo ves krščanski svet v Tednu edinosti od 18. do 25. januarja združen v molitvi za edinost krščanskih Cerkva. Je to eden prvotnih izrazov ekumenizma, ko je bil ta še v početku in premnogokrat z nezaupanjem sprejet. Molitvi za edinost kristjanov so se kasneje pridružile razne druge pobude; nastala so razna ekumenska središča, doživeli smo koncil mladih v Taizeju; na samem zadnjem vatikanskem koncilu se je mnogo govorilo o ekumenizmu. Sad tega je bil poseben dekret. V njem je med drugim rečeno, da ni pravega ekumenizma brez notranjega spreobrnjenja, kajti želja po edinosti se poraja in zori v notranji preobnovi, v odpovedi samemu sebi in velikodušnem izkazovanju ljubezni. Le katera od krščanskih Cerkva more v tem oziru trditi o sebi, da je brez greha? Zato je spreobrnjenje srca in duha nujno potreben pogoj za edinost kristjanov kot je za verovanje potrebna vera v Kristusovo vstajenje. Sv. oče Pavel VI. je jasno pokazal, v čem je pravi ekumenizem, ko je 14. decembra lani v Sikstinski kapeli pokleknil pred pravoslavnim metropolitom Melito- nom in mu poljubil nogo. Tako je storil tudi Kristus v dvorani zadnje večerje, ko je učencem umil noge. To je resnična gesta ponižnosti: kdor več ima, več da v ponižnosti in spoštovanju. Vsakič, ko slišimo govoriti o ekumenizmu, pride do spontanega vprašanja, do kod smo prišli pri delu za edinost Cerkva; dejstvo je namreč, da je še vedno nad tristo Cerkva, ki se označujejo za krščanske. Vprašanje je umestno, a istočasno vsebuje v sebi neki nesmisel. Niso ljudje tisti, ki bodo sešili raztrgano Kristusovo suknjo; to more storiti le Kristusov Duh, ki nam ga je on po vstajenju daroval. Ta Duh pa deluje le v tistih, ki živijo v skladu z evangelijem. Razprave teologov so pomembne, ekumenska srečanja važna, molitvena osmina znak ljubezni, skupaj obhajati evharistično slavje sredstvo, ki vodi k edinosti, toda spremenjenje duha in zvestoba evangeljski poslanici sta tečaja vsega ekumenizma. Le z njima bomo ustvarili tisto vzdušje, v katerem bo božji Duh lahko ustvarjal edinost in nas obogatil z ljubeznijo. -jk i.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii im ................................. iimiumiu IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI f Franc Valas V sredo 7. januarja se je kljub zgodnji popoldanski uri lepo število rojakov pridružilo sorodnikom in prijateljem, ki so spremili k zadnjemu počitku na farno pokopališče v Sovodnjah učitelja Franca Val asa. Pokojni Fran-c Valas, po domače Koreninov, je bil rojen leta 1906 v Strmcu pod Predelom v župniji Log pod Mangartom. Bil je najstarej&i sin med šesttkni brati in sestrami. Pozneje se je družina preselila v Spodnji Log, kjer je še danes njih domačija. Oče, prava korenina, je umrl pred mdkaj lati v častitljivi starosti 90 lat. Mati je umrla leta 1960 v 76. latu in je bila doma iz Trente iz slavnega rodu gorskih vodnikov Kopiščarjev. Star 19 let je Franc diplomiral na tolminskem učiteljišču leta 1925. Nato je služboval v Soči ter v vasi Kal-Koniitnica pri Bovcu, dokler ga zloglasni fašistični zakon ni pregnal v južno Italijo, kjer je najprej poučeval na deželi, nato pa v mestu Lecee do leta 1969, ko je stopil v zasluženi pokoj. Vseskozi je silno hrepenel po domovini, posebno po prelepi loški dolini. Redno je zahajal na počitnice domov k staršem im bratom, razen med vojno in v letih, ko je bila meja zaprta. Zelo je ljubil svoj materinski jezik in je to ljubezen vcepljal tudi svojim učencem in rojakom; kot učitelj je rad deloval v prosvetnih društvih in bil colo predsednik. Tudi daleč od doma ni pretrgal! vazi z domovino; časopisi, knjige in revije so ga z njo še naprej trdino vazali. Rad je tudi vanje dopisoval, zlasti v »Pastirčka«. V mestu Lecce je dvakrat organiziral gostovanje Slovanskega okteta. Silno je bil navezan na mater, po kateri je podedoval blag zinačaj. Kot otrok je bil srečen ob njej. V pesimi na spominski podobici jo je tako opisal; »Značaj Tvoj blag in pa srca milino težko pozabil bo, kdor v družbi Tvoji Ti duše lepe gledal je globino.« Im je ni pozabil, saj je bil skupaj z vsemi brati im sestrami Z ne odreče Kjuriiskim otokom, ki jih je zasedla ob koncu druge svetovne vojne. ■ 12. januarja je Španija umaknila vse svoje oborožene stile iz Zahodne Sahare, ki jo je kot kolonijo upravljala sto let. Mesto Dalkio naj bi po dogovoru zasedla Mavretanija, pa so jo Maročani prehiteli in prvi prišli v mesto. Prebivalstvo drži namreč za Maroko. »Hcsec za kaloliški lisk fiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pogumna žena V parlamentarni komisiji v Rimu je šlo za odobritev zakonskega osnutka o splavu. Krščanski demokrati in komunisti so se ob členu 5 znašli na isti črti: splav je treba odvzeti samovolji žene in ga pogojiti tudi z obveznim privoljenjem zdravnika, vendar splav naj bo dovoljen. Tako so se zmenili demokristjani in komunisti, tako so glasovali v komisiji. Toda med demokristjani je bila v komisiji tudi poslanka Ines Bofjardi iz Genove. Kot kristjanka je čutila, da ne more glasovati za tak zakon. Zato je odkrito glasovala proti splavu. Izjavila je: »Novo življenje mora biti spočeto z neko odgovornostjo, to je res. Toda ko je enkrat spočeto, novega živega bitja ne smemo zavreči, temveč ga sprejeti z ljubeznijo.« Pred glasovanjem v komisiji ni skrivala svojega namena, da bo glasovala proti splavu. Predsednik demokrščanske skupine v poslanski zbornici Piccoli jo je skušal odvrniti od njenega sklepa. Dejal je: »Če boš tako ravnala, bodo šli po zlu naši dogovori z drugimi poslanskimi skupinami.« Bofjardi: »Ne zanimajo me dogovori, ki jih moja vest ne more opravičiti.« Piccoli: »Toda ti si dolžna, da se držiš strankine discpline, kakor si se s podpisom obvezala.« Bojfardi: »Noben podpis ne more ve- zati moje vesti.« Piccoli: »Na ta način se pregrešiš zoper solidarnost, ki jo dolguješ meni in svojim kolegom.« Bojfardi: »Za to bom dala odgovor svojemu spovedniku.« Na seji je potem med solzami glasovala proti legalizaciji splava. Demokrščansko vodstvo ni imelo poguma, da bi jo klicalo na odgovor, ker je kršila strankino disciplino. Pred to pogumno ženo bi se morali vsi pošteni Italijani odkriti, ker je rešila čast italijanskih žena, toda čudno, o njej ie pisal samo »L’Osservatore della Dome■ nica«. (r+r) POMEMBNI ALI NEPOMEMBNI Na občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) v Novi Gorici je bilo 9. januarja govora tudi o Katoliškem glasu. Rečeno je bilo, da je ta »listič« sicer »nepomemben«, ali vendarle . .. niso mogli mimo njega. Način, kako so o njem razpravljali, je pokazal vse kaj drugega: list je zanje zelo pomemben, saj opozarja na marsikaj in razkriva stvari, ki bi jih onstran meje radi skrili in zamolčali. Pa tudi tostran meje bi si marsikdo želel, da bi našega lista ne bilo. Vse bi potem teklo tako, kot si je to zamislila in želi partija. Mi pri Katoliškem glasu se nad ugotovitvijo, da smo »nepomemben listič«, prav nič ne vznemirjamo. Vznemirili bi se, če bi nas naenkrat tisti, ki nas sedaj napadajo, začeli hvaliti. Kajti to bi pomenilo, da nismo več taki, kot so si list zamislili ustanovitelji, da smo se oddaljili od svoje smeri in se odpovedali svoji liniji. Ni važno, da smo za ljudi z levega brega pomembni ali ne, važno je, da smo še vedno potrebni. In se zdi, da smo potrebni vedno bolj, saj postajamo v zamejstvu eno redkih glasil, ki je še neodvisno v pisanju in nam tega pisanja razen krščanski nazor in zvestoba demokraciji in slovenstvu nihče ne pogojuje. Premnogi naših vernih in demokratičnih rojakov dobro čutijo, da bi bila naša narodna skupnost v Italiji kakor človek, ki je postal hrom, če bi utihnil Katoliški glas. Zato mu ostajajo zvesti; ne samo da plačujejo naročnino, temveč radi prispevajo tudi v tiskovni sklad. Tako je bilo mogoče, da smo kljub splošnemu dvigu cen ostali pri dosedanji naročnini. Vendarle, ne delajmo si utvar. Nadaljnji osip naročnikov bi življenjsko ogrozil obstoj našega lista. Zato bi ob začetku novega leta — list gre že v 28. letnik — priporočili prijateljem našega lista sledeče: 1. Plačajte naročnino takoj. Ne čakajte, da vas poterja uprava. Veliko dela prihranite na ta način, obenem pa listu že na začetku leta zagotovite finančne vire za izhajanje. 2. Mislite na list, ko ob veselih ali žalostnih dogodkih v družim premišljate, kako bi svoje veselje ali svojo žalost izrazili. Darujte v tiskovni sklad: ob rojstvu v družini, ob raznih življenjskih in družinskih jubilejih, ob smrti namesto cvetja na grob, ki tako hitro ovene in konča na smetišču. In še to: ne glejte samo na zunanje misijone, za kar so nekateri naravnost čudovito velikodušni! Mislite na naš domači misijon v zamejstvu! Dostikrat smo mi v hujši finančni stiski kot misijonarji v prekomorskih deželah. 3. Podjetniki in trgovci, oglašujte v našem listu! Tudi to je eden načinov podpiranja lista. Vas ta način pomoči ne bo dosti oškodoval, nam pa veliko pomeni. 4. Ko umre oče ali mati ali teta ali stric v družini, vi mlajši lista nikar ne odpovedujte, kot se večkrat dogaja, če ga že sami ne cenite toliko kot umrli, ohranite ga vsaj iz spoštovanja do njih spomina! Kasneje boste list vzljubili kot hišnega prijatelja in vam bo drag kot vašim staršem. 5. Vi, ki si ustvarjate nove družine, vključite kot del svoje opreme tudi naš list. Kar boste v njem brali, bo samo utrjevalo vaše mladostne ideale. 6. In vi vsi, ki imate list radi, bodite njega širitelji! Premislite, komu bi se ga dalo še priporočiti, koga še za list pridobiti. Poznamo primere, da starši svojim otrokom, ko se poročijo, kot dar list naročijo, prav tako storijo nekateri dušni pastirji ob poroki ali krstu, ko prejmejo kak dar za izvršene obrede. Pokažimo, da je za nas Katoliški glas pomemben, dragocen, nenadomestljiv. S tem bomo najbolj zavrnili tiste, ki ga označujejo za »nepomemben listič«. In obenem pokazali, da mu bomo zvesti še naprej! Širite »Katoliški glas" Poklon in kronanje iPoklon in prisega (deželnih sitamov novemu (dednemu) vladarju na Kranjskem, Koroškem in štajerskem je bilo emako državnopravino dejanje koit kronanje na Češkem ali Ogrskem. Ometnijeme tri zgodovinske dežele so novemu notranjeavstrijskemu vladarju vsaka posebej prisegle in sicer v slovenščini, za Kranjsko v Ljubljani, za Koroško pri Gospe Sveti (umeščanje) in kasneje v Celovcu, za Štajersko v Gradcu. Zadnji notranjeavstrijski vojvoda je bil cesar Karel VI., oče Marije Terezije, ki je vladal od 1711 do 1740. Njemu so se še poklonili in prisegli v .slovenščini. Šele Marija Terezija je s svojimi reformami odpravila staro fevdalno zgodovinsko pravo in prenesla vso državno upravo na Dunaj. In s tam so prenehali tudi starodavni poiblomi. Režim Marije Terezije nosi zato ime »prosvetljeni absolutizem«. ■ V Londonu je v starosti 85 let umrla pisateljica Agata Christie, ki je napisala za življenja 80 detektivskih romanov in katere je po ocenitvi založnikov prebralo 350 milijonov ljudi. Delegacija Slovenske skupnosti v Bocnu V (ponedeljek 12. januarja se je delegacija deželnega tajništva Slovanske skupnosti iz Furlamije-JullijiSlke krajine sestala z vodstvom Valkspantei, politične stranke Južnih Tirolcev v Boonu ter z njenim parlamentarnim zastopstvom. Namen srečanja je bil 'vzpostaviti redne in stalne stike z zastopniki nemške 'manjšine v deželi Trideinitinsko-Zigornje Poadižje, ki uživa danes najbolj ugoden položaj od vseh narodnih manjšin v Italiji. Delegacijo je na strankinem sedežu sprejel in .pozdravil predsednik Valksparteia dr. Silvius Magnago s celotnim vodstvom. Prisotni so balii tudi njeni parlamentarci. Po medsebojni predstavitvi članov obeh delegacij je tajnik dr. Stoka prikazal 'splošen položaj slovenske manjšine v Fuiriani-ji Julijski krajini s .posebnim poudarkom na njeni izabitevi po globalni zaščiti in uveljavitvi njenega jezika v vseh javnih odnosih. Predstavniki Valksparteia so pozorno in z zanimanjem spremljali izvajanja predstavništva Slovenske skupnosti ter na osnovi tako prikazanih informacij o stanju slovanske manjšine izrazili pripravljenost poglobiti nadaljnje sodelovanje in izmenjavo izkušanj ter podpreti na ustreznih mestih naše pobude. V taku razgovorov je prišla do izraza pri obeh delegacijah nenadomestljiva vloga samostojnega političnega nastopa manjšin za učinkovito reševanje njihovih problemov. Vodstvo Valksparteia je s svoje strani prikazalo bistvene pridobitve nemške manjšine v Okviru tako imenovanega »paketa«, katerega izvajanje je v polnem teku in nudi konkretne prijeme tudi za druge narodne manjšine. Delegacijo Slovanske skupinosLi iz dežele Furlani ja Julijska krajina so sestavljali: Prešeren, Gradnik, Sirk, Paulin, Bratuž, Terpin, Mljač, Dolhar, Tul in Štoka. Bralci pišejo Teme današnjih dni V enem se najbrž strinjamo vsi, ki hodimo z odprtimi očmi po svetu. Človek je zabredel. Približno dvesto let je od prepovedanega sadu. Če se ne bo spametoval, bo izumrl. Vse zaloge zemlje, bodisi na rudah ali na fosilnem gorivu znašajo za približno 300 let. Dve tretjini smo zapravili, ostane še ena tretjina. Gradimo kot prismojeni. Uničujemo zemljo, našo hraniteljico. Uporabljamo kemijo in zastrupljamo ves živalski ter rastlinski svet. Medicina caplja 50 let za kemičnimi izsledki, preden lahko ugotovi, kateri od novih produktov prinaša neizogibno smrt. Pred nekaj dnevi sem bil na pregledu v bolnišnici, s katero se ponaša švedska medicina, v Karolinški bolnišnici. Notranjo ureditev odstranjujejo. Vse, kar je v zvezi z azbestom in polivinilom, mora proč, ker povzročata raka. Strašne zgodbe se dogajajo vsak dan, mi gremo pa naprej. Višji standard je naš cilj. Pri tem nam ni mar smrti. Politiki mislijo do prvih volitev, ljudje do meje svoje posesti. Podobni smo posestnikom, ki živijo na veliko nogo in poženejo imetje na boben. Za nami potop. In celokupna tehnologija na obeh straneh političnega poldnevnika je usmerjena k samomoru človeštva. Ko pa vzamem v roke časopis, odprem TV ali radio, najdem komaj kakšno sled o tej nenavadni poti, katero smo. izbrali. Zahod se nahaja na »banketu«. Uživa na vseh področjih in odkriva vsak dan nove užitke. Namesto verouka dobe otroci že v prvih razredih osnovne šole pouk o seksu. Mladino navajajo in zavajajo ponoreli časnikarji. To, kar doživljam v Štokholmu dan za dnem, ne bi zapisal noben časopis pri nas. Pogledamo proč. Nihče se ne postavi po robu. Kaj se pa dogaja na cestah velemest, v prometnih sredstvih, v javnih lokalih v znamenju osvobodilnih front pa veste sami. Upokojenci se danes sploh ne pojavljajo več na cesti, čim se zmrači. Parki so postali sprehajališča smrti. Samomori so dejanja osebnega poguma, stvar svete pravice vsakega posameznika, dokument osebne svobode. Božo Prevoršek, švedska Biliču kmetu i Nitma in Kamini V nedeljo 11. januarja je Zveiza cerkvenih pevskih zborov v Trsitu ponovila v Mengšu An Kamniku koncert božičnih pesmi, ki ga je opravila prejšnjo nedeljo v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. V obeh krajih se je Zbrala izredno velika množica poslušalcev in tržaški pevci so naleteli na veliko naklonjenost in ljubeznivost. Vzdušje je biilo pripravljeno in temu primemo razpoloženje pevcev, kajti dobro petje zavi-si mnogo od tega, posebno še izvajanje božičnih pesmi, polnih intimnega doživetja. Letošnji božični koncert sta izvajala mešani in otroški zbor. Mešanega so v glavnem sestavljali pevci iz Skednja in iz Mafikolj, otroškega pa najmilajši pevci iz Maflkolj in iz Boiljunca. Vsak zbor je dvakrat nastopil. Mešani zbor je predvajal pesmi, kii spadajo večidel v železni ali že kolavdirami božični repertoar. Organizatorji so se letos odločili po letih novosti za itako obliko, ker da bolj ustreza kraju, kateremu je bil koncert namenjen in ker je tudi v Trstu veliko ljudi, ki raje poslušajo pesmi starejšega datuma, češ da te morejo v človeku bolje vzbuditi božično razpoloženje. Program mešanega zbora je obsegal Sattnerjevo Noč božična, Pastirci povejte nam Ferdinanda Koaslingerja, Blaženo noč Vinka Vodopivca, Mavovo Sveta nebesa, Tomčervi Angelsko petje in Božično. Ta živi in vseskozi učinkoviti ansambel je Občuteno in zanesljivo vodil Dušan Jakomin. Pisan spored, od starih ljudskih do pesmi, ki (kažejo na oajnovejšo snovanje na tem področju, je predstavil otroški zbor. Njegov program je obsegal Noč betlehemsko Franceta Gačnika, ljudski Jaz vem za eno štaiico in Nocoj je nebo razsvetljeno, primorsko narodno Božično v priredbi Emila Adamiča, Dolinarjevo Pastirji pred nebeškimi vrati, H-arejevo Z betlehemskimi pastirji ter ljudsko Veselo zapojmo. Prosto in prisrčno petje otrok je Skrbno pripravila in občuteno vodila Ljuba Smodak. Zadnji dve pestmi Gačoikovo Bog prišel je in Gruberjevo Sveto noč sta pod vodstvom Dušana Jakomina odpela skupno oba zbora. V Kamniku so pevci prvo ponovili im s tem počastili njenega avtorja Franca Gačnika, ki je -koncertu prisostvo- val. Kot solist je nastopil basist Albert Miklavec, na harmoniju pa je zbor spremljal Tulilo Zaghet. V Kamniku je imel uvodne besede F-r. Gačnik. Dejal je: Na začetku koncerta božičnih pesmi pozdravljam v imenu oltarnega občestva kamniške dekanije naše pevce, sestre in brate po krvi, ki so prišli iz Trsta k nam, da nam zapojo in dokažejo, da še živijo in da jih ravno pesem združuje in utrjuje. Borite se za vero in za narodni obstoj. S pesmijo, pa tudi na mnogo drugih načinov ohranjate materino govorico in dediščino slovenskega rodu mlajšim rodovom. Delo, ki ni nikoli plačano in nikdar prav ovrednoteno. Zato bi za vse vas lahko uporabil besede vašega pisatelja Alojza Rebula, zapisane v njegovi knjigi »Gorje zelenemu drevesu«: "Eni tistih ste, ki porivajo našo usddo naprej skozi zgodovino." Ni naključje, da prihajate k nam na nedeljo Jezusovega krsta. Mi vsi smo bili krščeni s trojnim krstom: krstila nas je ob rojstvu slovenska mati. V svojo domovinsko knjigo nas je zapisala slovenska zemlja, v božji hiši pa smo krščeni še z božjim krstom in tako smo dobili še potrdilo o božjem otroštvu in članstvu. Želim vam, da bi vas ljubezen do slovenske pesmi še naprej združevala in utrjevala. Trojni krst pa naj nas vse povezuje v veliko družino božjih otrok, da se bomo še naprej s pesmijo slovenske matere, z ljubeznijo do domovine dvigali k Bogu, ki je vrh naše sreče, zadnja postaja našega romanja in prav v naših lepih božičnih pesmi, ki nam jih boste zapeli, naš brat in sopotnik. Vsi verni ljudje smo zamejci. Naša prava domovina je onstran našega bivanja. Naj nas vaše pesmi dvignejo k prošnji, da vsi enkrat dosežemo svojo matično nebeško domovino. Nekaj -misli o božiču ter o vrednosti in vsebini božičnih pesmi je sredi koncerta podal Tone Bedemčič. O nastanku in o programu tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov ter o pomenu koncerta -sloven-sikih božičnih pesmi je na začetku spregovoril predsednik Zveze Zorko Harej, ki je tudi pozdravil navzoče in se zahvalil tistim, ki so omogočili koncertni nastop tržaških pevcev v Mengšu in v Kamniku. Združeni zbori in otroška zbora iz Mačkolj in Boljunca, ki so nastopili na božičnem koncertu 4. januarja 1976 v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu. Letošnja božičnica je bila od vseh dosedanjih najbolj obiskana. Udeležilo se je je dva tisoč rojakov, ki so prišli z vse Tržaške hi še od drugod. ■„ >■ mmm Nov abonmajski koncert V okviru abonmajskih koncertov, ki jih prireja Glasbena matica, so v soboto 10. januarja nastopili v Kulturnem domu Zagrebški -solisti. Spored je obsegal v prvem delu Vivaldijevo Simfonijo v c-du-ru, Tartinijev Koncert za violino v d-motlu in Jarnovičev Koincertaotni kvartet v f-duru, v drugem delu pa Respighije-ve Stare arije in plese, Mozartov Divertimanito v f-duru ter Bartokove Romunske plese. Ansambel, ki uživa -mednarodni sloves, je svojo visoko kvaliteto še enkrat potrdil. Posvet o Vladimiru Bartolu Kulturno združenje »Most« je v Okviru svojih pobud priredilo v mali dvorani Kulturnega doma razpravo o tržaškem pisatelju Vladimiru Bartolu. Predavatelji so bili dr. Mara Debeljuh, -dr. Danilo Sedmak, dr. Vladimir Vremec, Ivan Mrak, Taras Kermavner, prof. Matjaž Kmecl in p-rof. lino Lagiša. Govorniki so podrobno analizirali Bartolov opu-s, sliko je še (izpopolnila debata med predavatelji, ki je sledila. Zaključek je bil, da je prinesel Bartol v slovensko pripovedništvo mednarodno snov, posebno v romanu Alamut, ni pa obvladal oblikovnih sestavin. Boršt V soboto 17. januarja obhaja naša župnija praznik -sv. Antona puščavmilka. Maša ob 8.30 -bo za mladino in tudi za gospodinje, ki so potem zaposlene. Ob 10.30 bo imel -peto mašo prošt stolnega kapitlja Pastirček št. 4 »Pastirček« stopa v novo leto zaskrbljen. Uradnik piše: »Mene najbolj Skrbi bodočnost Pastirčka. Do konca šolskega leta -bo gotovo -prihajal med vas. Ali pa bo premagal vse težave, da bo po tridesetih letih izhajanja še obiskoval otroke na Primorskem? To je odvisno največ od vas, dragi mladi prijatelji in prijateljice.« V -tej številki so pesmice prispevali Zora Saksida, Ljubka Šorli, Vladimir Kos, Anamarija Zlobec in Igor Kovic, učenec 5. razreda osnovne šole iz Rupe. Na besedilo Črtom-i-ra Šinkovca je Zorko Harej uglasbil »Hej, na Nanosu«. O januarju-prasinou govori uvodni sestavek. Odgovarja na vprašanja: Kaj je novega? In živali? Kaj -pa doma? In vreme? Kako je z delom? Sara opaše medveda in rastlino balo omelo. Branko pa piše o iteku na smučeh in smučarskih skokih, saj -smo v polni zimi, čeprav se letos ponovno Slovenija ne more pohvaliti s snegom. Pripovedni -spis p. Stanka Poderžaja »Junak našega časa« se v -tej številki konča, Da-rine Konc »Mladost med gorami« pa nadaljuje. Rripoved-na spisa sta prispevala -tudi Anamarija Zlobec (Srečanje v gozdu) (tar Branko («Ga ne poznam!«). Tomažev je sestavek »Skavt je prijatelj vsakomur in vsakemu drugemu skavtu brat«, Simon Terpin pa je opisal tabor volčičev v žahnicah lansko poletje. Pisem mladih dopisovalcev je za celih pet strani, kar je -zelo pohvalno, zlasti veliko jih je iz Rupe. Se pozna, da je tam učiteljica, ki zna navdušiti otroke za pisanje. U-ganke in zanke se zdijo to pot lažje, zato je -upati, da bo naraslo število pravilnih rešitev. - jk msgr. L. Salvadori. Večerno mašo ob 16. uri (ki velja za -nedeljsko) pa -bo opravil škofov vikar dr. L. Škerl. V proslavo župnij-sko-vaškaga praznika bo v dvoran-i pri sestrah ob 20.30 prireditev z igrama in nastopom mešanega zbora »Slovenec«. Prireditev bomo ponovili v -nedeljo 18. januarja ob 17. uri. Obisk g. -škofa msgr. Cocolina prejšnjo nedeljo je potekel v obojestransko zadovoljstvo. škoda le, da se je g. nadpasitir po maši le za kratek čas mogel zadržati v župnijskem domu, ker je imel potem drugo obveznost. Kako lepo bi bilo, če bi vsako nedeljo bila cerkev tako polno zasedena! Politični klobuk Večini -naših ljudi je menda anaino, da tudi goriš,ka italijanščina uporablja slovensko besedo »klobuk«, iz česar je povzeti, da je to -pokrivalo tipično slovensko. Manj pa jih je, ki bi vedeli, da je bil klobuk v zgodovini slovenski simbol. Na območju današnje Dolenjske je nekoč obstajala Slovenska krajina, ki je bila v 14. stoletju -priključena vojvodta-i Kranjski. Od te stare krajine se nam je ohranil grb, ki vsebuje značilni slovenski klobuk. Klobuk pa -je igral tudi politično vlogo. Priznani (slovenski zgodovi-nar J. Mal nam poroča (v zborniku »Cas«, 1923, sitr. 185), da slovenski krnet v Karantaniji in kasneje na Koroškem ni snemal klobuka pred svojim vojvodom, saj je prav on vojvoda umeščal. Zato tudi vojvoda pred rimsko-nemškim cesarjem ni snemal klobuka, kar je bilo za srednjeveške razmere nekaj izjemnega in izrednega. Karantanska oz. slovenska državmopravma tradicija je torej pogosto zmagala -tudi duha fevdalnega časa. Mii Iščeis Mo i im? V Sloveniji je ob koncu leta 1975 nastal silen preplah. Začelo ga je »Delo«, ki je 20. decembra objavilo članek izpad peresa Borisa Kutina, članek nosi naslov »Povej s kom hodiš...« Besede so vzete iz pisma apostolskega administratorja za (Primorsko dir. Janeza Jenka. Navedel jih je v adventnem pismu vernikom in duhovnikom. V pismu poziva krščanske starše k skrbi za njih otroke. Med drugim pravi: »Poleg staršev imajo na otroka v šolsibi dobi in kasneje -silen vpliv druščina, prijateljstva, v katerih se nahaja. Znan je pregovor: Povej mi s kom hodiš, pa -ti povem, kdo si... Tudi krščanski otroci in doraščajoča mladina danes prihaja v nevarno in morda veri celo sovražno družbo, njihovim vplivom se dejansko ne more popolnoma izogniti. Kaj bo z njimi? Ali bodo mogli v takem okolju rešiti vero? Z božjo pomočjo je tudi to mogoče, vendar le pod pogojeni, da -so verni otroci ta verna mladina med seboj, z -dušnim pastirjem -n versko -skupnostjo povezani tesneje kakor z neverno družbo...« To pismo je razhudilo slovenske komuniste, da so sprožili vrsto napadov na škofa Jenka. Poleg »Dela« se je oglasil »Nedeljski dnev-nik« 28. decembra s podobnim člankom. Verjetno, da so se oglasili še drugi časopisi, saj vseh -nismo dobili v roke. Kot je nam zinano, so škofa Jenka tudi klicali na zagovor -pred versko komisijo v 'Ljubljani. Pretekli teden se je zganila SZDL v No- vi Gorici in sklicala posebno sejo, ki jo je »Primorski dnevnik« takole najavil: Razprava o klerikalizmu ta pisanju Katoliškega glasa. Ko je torej zadeva Jenko pripotovala iz Ljubljane v Novo Gorico se je zredila, dodali so ji še pisanje »Katoliškega glasa« in pojav klerikalizma v Vrtojbi, kot ve povedati isti »Primorski dnevnik«. Za dobro večerjo je bil en sam zalogaj premalo, zato so dodali na raženj še »Katoliški glas« ta vrtojbenskeg-a župnika. V petek 9. januarja so se zbrali mestni očetje in mestne matere in še drugi slavni zastopniki občine Nova Gorica, da razpravljajo o klerikalizmu, tem -novem Brdavsu, ki se je prikazal na Slovanskem in ki ogroža Jugoslavijo, njene socialistične .pridobitve, njen ugled. (Sa-mo njenega standarda ne ogroža.) Tako vsaj je poročal o -tem Brdavsu »Primorski -dnevnik« s te konference 10. januarja. Dodaja še, da so na konferenci ugotovili tudi to, da se je novi Brdavs povezal z ustaši, četniki, komtaform-isti in drug,tali sovražniki samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Svoje poročilo zaključuje ta naš dnevnik: »Mimogrede je bil govor tudi o pisanju Katoliškega glasa, napornem,bnega lističa, kot so dejali, ki je poln sovraštva do jugoslovanske družbene ureditve. Z napadanjem proti SFRJ se je pridružil vsem tistim nazadnjaškim silam, ki jim je tan v peti prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, potrjeno ta Okrepljeno s podpisom v Os-imu, ter utrjevanje miru in -sodelovanja v -tem dedu sveta.« Naj omenimo še, -da je o tisti seji novogoriških veljakov poročalo tudi ljubljansko Delo v soboto 10. januarja. V naslovu piše: Apostolska administratura za Slavein-sko Primorje ta župnik iz Vrtojbe ločujeta ljudi na verne ta neverne. -Potem pravi: »člani obeh komisij so najostreje obsodili tisti del okrožnice apostolske administrature za Slovensko Primorje, ki poziva vernike, naj svojih otrok ne puščajo v družbo otrok nevestnih staršev. To vodi k ločevanju med našimi ljudmi na verne ta -neverne, tako sek-taštvo je pa -tudi kaznivo.« Članek se zaključuje: »Mend-li so (-namreč -modrijani na konferenci), da se -besedilo okrožnice, akcija župnika v Vrtoj-bi tar neresnični ta žaljivi članki v najbolj reakcionarnem glasilu -slovenskih emigrantov na zahodu (pri tem so mislili na Katoliški glas), niso pojavili -naključno, pač pa je vse to dol sovražne dejavnosti proti naši državi. Zato bodo v novogoriški občini o vsem tem spregovorili v javni razpravi.« Kaj naj visemu temu reče pameten človek? Raked bo, da gre za absurdne, nesmiselne obtožbe, za iskanje dlake v jajcu. Zato se ne splača odgovarjati na obtožbe, k-i -niso obtožbe, temveč le sramotenje. Vprašanje zase je pa, čemu vse to. Morda zato, da pokažejo, kako bo funkcioniral novi zakon o verskih skupnostih? Morda se skrivajo neki drugi nameni slovenske Zveze komunistov, ki o njih šušljajo v Sloveniji? Verjetno bo držalo eno ta drugo. Nam je le žal za primorske ljudi onstran meje, da se na tak način pustijo izigravati ta -strumemtalizirati. Naše ljudi v Italiji pa opozarjamo -samo na to, kako smo za partijce onstran meje postali »emigranti«, -kakor smo svoj čas za fašistične hierarhe bfl-ld »ailloglotti«. Bog z njimi! bi -rekel Ivan Cankar. """""H"1"1"11"1"111"""1""""" ............. i.............. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii..m............................mn..umu...im...m..mimmimi..umu....mi................................................................. FLORIJAN DOLINAR ★ Njena zadnja maša ★ (D Tisto loto je sneg pogrnil Gorenjo vas in -Planino že pred Vsemi svetimi. Celo v Sap in do Prepiha je segel. Gorenjci so ga gaz-ili do kolen, v Logu pa malo manj. Ljudje so vendarle pregazili do grobov svojih ljudi. Pokopališče je bilo na Griču ta vrste spečih so padale v -teraisah do same ceste, ki je vezala Mrzlo goro z Ravnikom. Kadarkoli je zavel veter z zahoda, so se grobovi -pričeli dramiti. To ;se pravi, za-hod-nik je pričenjal pri-dv-igovati rumeno i-n višnjevo cvetje vednozelenih krizantem. Z vetrom pa se je priselil med vasi -tudi m-raz, ki je dotlej viseti na po-bočj-ih in v rovtah. Vsakdo, -ki je doma v teh preburjen-i-h krajih ve, da za Cecil-ijo -že rado zebe. Ni čuda, če je -tisti petek Gospodovega lota štirii-nštiridasetega napuhalo pršiča do pasu; snežni -zameti so neutrudno plesali po hribih i-n rutah vse do večera ta zamef-li gorske -kote ta prelaze. Stavim za ves denar, -ki ga imam v žepu, da ne bi mogli ločiti več, -kje je Ulaka ta kje Zavrh. Zavrh -se pravi tistemu kraju, ki sloni ob griču, ki miu pravimo Storž; pod njim spi stara rimska cesta, ki pa je opuščena. Po njej še -zmeirom vozijo, hlode v doli-no najbolj pogumni, to je tisti iz Šujice ta Lubije, pa le v suhem vremenu, to je od kresa do velikega šmarna. če prihaja ime Ulaka od latinskega Locu-s, pa ne bi pri-sagel. Gotovo pa je tisti kraj Obdan s skrivnostmi, ki so zavite v pravljicah o Kamniti Milki, katero smo skušali otroci obuditi v življen/je s tem, da smo si razbijali glave zaletavajoč se vanjo. Tako daleč smo ise upali samo, kadar nas je bilo več ta zato malo manj strah. Tam -so rokovnjači odpirali popotnikom -trebuhe, potem pa še njih denarnice. še zmerom mi zvonijo po ušesih sočne vrstice starega trškega kaplana, ki jih je zložil v spomin na lepo princeso, spremenjeno v kačo i-n se prične takole: Sred Ulake planine nad zgornjo Vrhniko je brdo sila strmo in vse zaraščeno ... O kolikokrat smo hodili razi-skavat ostanke starega gradu, pod katerega se vsakih tisoč let hod-i »kralj ičn-a zvita v kačo, sprehajat ta se gre-t...« Na vsak način je bila burja izvrstna plesalka. Pod njeno taktirko so grebena zdaj -zdaj pokazala svoja oguljena ramena i-n rebra, pa spet brž potegnil a nase svoje bde kožuhe, medtem ko so si mlade hoje nadele kučme ta kapuce, -da so gozdovi dobili -podobo Shakespearove Zimske pravljice ali pa Golievih Petrčka Poslednjih sanj. Skalarjeva hiša je -bila -še najmanj pre-bnrjana, -ker je bila odmaknjena za lučaj ka-mna iz vais-i ta prislonjena -s svojim se-vennim delom ob hrib. Tako -lepo je posajen z ridarni mladih smrek, da se sam Rožnik in Podutik lahko skrijeta prod njim; če kdo me verjame, naj pride pogledat, na primer v neddjo popold-ne. Takrat je sonce že nad Menišijo ta tam precej dolgo stoji, pravijo da zato, ker mu je ta kraj tako všeč. »Zdaj ga pa ine bo več v dolino, preveč ga je nasulo,« je -potožila Skalarjeva Minka, ko je ob jutru strmela -skozi okno. V naročju je imela Nacka ta zdelo se je kakor bi obstala pred oknom Madona Toneta Kralja v odblišču svežega snega. Gotovo ste že (gledali tisto -Sliko v Memgorah, vitko ta mlado Jezusovo mater z bogato napletenimi kitami? Sanjavo je upirala oči Skozi okno. To je bilo desno kvadratasto okno z -nikdar potegnjenimi zavesami; -kajti ob oknu navzgor je hitela pot -navkreber, za ča-s potegnila v ovi-nek, pa se je spet prikazala in se potem še dolgo igrala skrivalnico, dokler se ni povsem izgubila v goro Tam v Zavrhu je bil njen Tine, namestnik -domobranske posadke, ki je (krila prelaz in še kake dve uri gričevja vse do Ravnika. T-u je bila prelomnica med alpskim svetom ta črnim -gozdom, ki se ne nadorna prevrti v Kras. Minka je -tesneje objela otroka. Kakor v -maslo zali-ti mehk-i udje so jo žametno božali in Nackova kot jabolko obarvana lica so -dihala zdravje in svežino. Tine je bil ves neumen nanj. Zadnji objem je veljal njemu, njegovemu najmlajšemu. »Varuj mi ga, Mimi!« ji je rekel ob odhodu. To je bil že glas človeka, ki zrna ukazovati. Pa Mi-nka je vedela, da j.i je hotel reči, pazi nase, -moj deklič. Ni mu odgovorila. Ker so bili časi nevarni, se je naučila molčati in tako M-i-nko je hote! Tine. Razumela je pregovor, kdor odpre svoje -srce, -zapre -svoja usta ... Druga dva, Jančck in Marjetica sta se oklenila očetovih -kalen. »Zmerom a-dijo, samo adijo,« je ugovarjal Ja-nček. še dolgo potem bosta govorila o njem; potem bosita utihnila. Kadar otroci utihnejo, mi dobro; kaj veš, kaj vse hodi skozi otrokovo dušo? A Tine je -maral bi-ti trd, da se ju je odkrižal. »Za božič vama primesem orehov.« Za-klical je, pa se ni obrnil. Se ni -smel. Stali so na pragu in poslušali svišč snega ob njegovih škornjih, dokler ni zavil za holm; atek je ipostaja-l vedno manjši in manjši, kakor v pravljici. Zares kakor v pra-vijioi... (Drugič naprej) Razgovor s poslancem Santuzom o šolskem okraju Na pobudo slovenskega šolskega sindikata je bilo v petek' 9. jamiuarja zvečer v Sovodnjah srečanje med demokrščanskim poslancem Giorgiom Santuzom in člani šolskega sindikate, šolskega odbora in še nekaterimi drugimi zastopniki. Poslanec Santuz je član šolske komisije v parlamentu. Zato je navzočim najprej nekoliko razložil funkcijo bodočih šolskih okrajev. Zatem se je razvil razgovor, med katerim so navzoči zastopniki razložili naše zahteve po samostojnem šolskem okraju in jih tudi primemo utemeljili. Poslanec je z zanimanjem poslušali in vzel na znanje naše zahteve, o katerih se je izrazil, da so upravičene; obljubil je tudii, da jih bo v parlamentu podprl, če bo to potrebno. Vendar je glavna teža in odgovornost na deželnem odboru in na deželnem svetu. Če bo ta ugodil zahtevi Slovencev po samostojnem šolskem okraju, potem v Rimu ne bo nepremagljivih težav, je zagotovil poslanec Santuz. Zaradi tega je prav, da se zavedamo vsi, kdo nosi odgovornost in kdo mora rešiti našo zahtevo po samostojnem šolskem okraju. Posebna odgovornost leži na demokristjanih, socialistih in komunistih. Če se bodo te tri stranke zedinile v deželnem svetu, bomo dobili svoj šolski okraj, če pa do tega ne bo prišlo, tudi okraja najbrž ne bo. Na Slovencih, ki volijo PCI in PSI je sedaj, da prepričajo svoja politična vodstva. Slovenska baza je svojo voljo že izpričala. Koncert v goriški stolnici V četrtak 8. januarja sta nastopila v okviru SKPD »Mirko File j« v goriški stolnici prof. Hubert Bergant, orgle, in Anton Grčar, trobenta. Udeležba je bila zelo lepa. Strokovno poročilo objavimo v prihodnji številki. Sto let goriške revije Verjetno je najstarejša publikacija na Goriškem glasilo goriške nadškofije »Fo-lium Ecclesiastiioum«. Prva številka je namreč izšla konec januarja 1875. Prvi urednik je bil msgir. Eugenio Valussi, tiskala pa ga je tiskarna Malig. Takrat je bil za škofa Andrej Gallmayr. Poln naslov je bil '»Folium Periodicum Archidio-ceseos Goritiensis«. Revija je bila glasilo duhovnikov goriške nadškofije. Pisana je bila v latinščini, pozneje tudi v italijanščini, slovenščini in nemščini, to je v jezikih, ki so bili v rabi v goriški nadškofiji pred prvo svetovno vojno. Med uredniki naj omenimo dr. Antona Mahniča, ki je revijo urejeval od leta 1884 do 1896, ko je postal škof na Krku. Za časa kardinala Missie je Folium postal redno mesečno glasilo in je ositai tak do začetka prve svetovne vojne 1914. Med tem časom so si na škofiji nabavili lastno tiskarno in v njej tiskali Folium. Znova je začel izhajati po prvi svetovni vojni. Ko je prišel v Gorico nadškof Karel Margoftti, je s 1. januarjem 1935 Fo- Mnogi zelo enostavno in hitro rešijo prohleme mladih in pravijo, da mladina sama ne ve, kaj hoče, da ve samo to, da hoče živeti v miru in se noče za nobeno stvar zanimati. Da to ne drži, dokazujejo med drugim glasila naše mladine na Goriškem in Tržaškem. In to že s samim obstojem, še bolj pa z vsebino. Na Tržaškem se je v decembru pojavila prva številka Glasila slovenskega verskega občestva Trst, ki ima sedež v Marijanišču na Opčinah. V uvodni besedi je zapisano, da bo glasilo objavljalo sestavke, ki bodo sad iskanja in tveganja članov občestva. V prvi številki se skupina, ki izdaja list, želi predstaviti; kat so delala občestva prvih kristjanov, se uveljavlja skupina predvsem s svojim delom, ne pa z besedami. Tako izvemo, da je ta verska skupina že močno segla v področje verske vzgoje mladine; vemo, da je vsako delovanje 7, modernimi prijemi na tem področju novost v zamejstvu. Glasilo vsebuje vrsto poročili o dosedanji dejavnosti skupine, pa tudi nekaj drugih člankov aktualne versko^vizgojne vsebine. Tiskano je s tehniko off-sat in se zelo lepo predstavi. Skavttska organizacija na Tržaškem izdaja že peto leto glasilo Jambor. V zadnjih letih kvaliteta lista stalno raste in je v ponos organizaciji, ki ga izdaja. Pred seboj imaim drugo številko za letnik 1975/ lium spremenil naziv in postal je »Bollet-tino deH’Arcidiocesi di Gorizia«. Pisan je bil le v italijanščini, samo kaka pastirska pisma so bila objavljena v slovenskem prevodu. Po drugi svetovni vojni leta 1945 je Bollettino znova postal Folium Eccle-siastioum in je tak ostal do danes. V sto letih je izšlo 514 zvezkov te nadškofijske revije. Do prve svetovne vojne je bila revija na znanstvenem višku, saj je obravnavala številne teološke, zgodovinske, pastoralne in druge probleme. V njej so sodelovali številni goriški bogoslovni profesorji, ki so si pridobili ime kot dobri znanstveniki: Valussd, Flapp, Mahnič, Kocjančič, Anton Gregorčič, Sedej, Zorn, Gabriijevčič, Žigon, Marušič, Faidutti, Pavlica in še drugi. Po prvi svetovni vojni je pa izgubil na pomenu, ker je postal le uradno glasilo goriške kurije in je objavljal le bolj ali manj uradne dokumente papeža, škofa in podobno. Ni bil več glasilo, ki bi vanj pisala goriška duhovščina. Takšen je Folium tudi danes. Kljub temu je važen var za našo domačo, posebno cerkveno zgodovino. Umrl je msgr. Monti Preteklo sredo 14. januarja je v bolnišnici pri Sv. Justu umrl goriški stolni kanonik msgr. Cristoforo Maria Monti. Pokojni je bdi doma iz milanske škofije, kjer se je rodil leta 1885. Učaka! je torej nad 90 let. Po prvi svetovni voijmi je prišel v goriško škofijo najprej kot vojaški kaplan. Potem je ostal tukaj in bil prištet med goriško duhovščino. Kot tak je dolgo let bil župnik v cerkvi Srca Jezusovega. Poleg tega je opravljal še druge službe v semenišču in na 'škofiji. Ko so vodstvo župnije Srca Jezusovega prevzeli jezuiti, je stopil v pokoj in bil imenovan za člana goriškega stalnega kapitlja. Pokojni msgr. Monti je slovel kot dober cerkveni govornik. Slovenski verniki mu niso bili posebno pri srcu. Morda so za to bili krivi tudi časi. Bog mu daj večni pokoj. Molili so za življenje nedolžnih V nedeljo 11. januarja so po raznih škofijah v Italiji imeli posebne liturgične pobožnosti z namenom, da bi od italijanskega ljudstva odvrnili liberalizacijo splava. Pobudo je dala italijanska Katoliška akcija. V Rimu je bila taka pobožnost v baziliki Marije Snežne. Udeležilo se je je 15 do 20 tisoč vernikov. Slične pobožnosti so bile še v Bologni, Firencah, Benetkah, Tarantu, Palermu in drugod. V Genovi so jo imeli v petek 9. januarja zvečer. Vodil jo je kardinal Siri. Med pobožnostjo se je vtihotapila v cerkev skupina razgrajačev obeli spolov, ki so spadali med »feministe« in izvenpariamen-tarce. Ti razgrajači so med mašo grdo sramotili kardinala Sirija. Tudi zunaj cerkve so nadaljevali s svojim malo kulturnim manifestiranjem, tako da jih je nekaj aretirala policija. 76 in sicer decembrsko. Lisit je živahno urejevan in vsebuje intervju s skavtsko družino iz Sv. Križa, razna poročila, članka o opazovanju nočnega neba ter o okrasitvi skavtskega sedeža, pa še novice in zabavno stran. List je ciklostiliran in ga krasijo številne ilustracije. Menim, da je od te vrste glasila skoraj nemogoče zahtevati kaj boljšega kot je Jambor. Goriški skavti, skavtinje in Goriška dekleta pa izdajajo list Planika. Ta je začela izhajati že pred približno dvajsetimi leti kot glasilo Marijine kongregacije za fante; kasneje pa je Planika postala glasilo Skavtske družine na Goriškem. Pred 'Seboj imam tretjo številko za letnik 1975/76 in sicer decembrskohožično. Izdali so jo novinci roverji prve in druge čete. Planiko izdaja vsak mesec druga skupina: prvo so pripravili skavti-rangerji, drugo Goriška dekleta; za naslednje pa bodo poskrbeli izvidniki prve čete, izvidniki druge čete, skavtinje in stari skavti. Ker članke napišejo in natipkajo sami mlajši člani, včasih vsebina in oblika Planike nista najboljši; pač pa na ta način vsi vzljubijo svoje glasilo in so pripravljeni zanj marsikaj žrtvovati. Zato menim, da ima Planika izreden pomen za našo narodnostno skupnost na Goriškem. List je ciklostiliran; na leto izide osem številk. - B. Š. DAROVI Za sklad Katoliškega glasa: Eržen Jurij, Kanada, 25.000; Antonija Kogoj, Pariz, 44.240; De Vetta Hilarija 4.000; Lojzka Zu-lian, Sanremo, da bi Katoliški glas vedno napredoval 17.000; družina Ušaj namesto cvetja na grob Ruggera Valent 10.000; Mu-gherli 4.00; ing. Slavko Tratnik 4.900; N. N. v spomin predragemu bratu ob drugi obletnici smrti 10.000; v spomin Pine Bubnič Regina Markon 5.000 lir. Za Zavod sv. Družine: Klementina Ušaj namesto cvetja na grob Ruggera Valenta 40.000; družina Bratina 5.000; N. N. 30.000; Franc Simčič v počastitev spomina Stanka Faganela 10.000 lir, Podgornik Alojzija daruje za Zavod sv. Družine, za Alajzijevišče, za Slomškov dom v Bazovici in za lačne po 5.000 lir. Ob pogrebu Franca Valasa je daroval njegov sin Vladimir za župnijski dom v Doberdobu in za skavte 30.000 lir. Za slovensko duhovnijo v Gorici: Roza namesto cvetja na grob Ruggeru Valentu 10.000 lir. V spomin Alojzije Prinčič daruje sestrična za Zavod sv. Družine in za Aloj-zijevišče po 5.000 lir. Virgil Bratina daruje za Zavod sv. Družine, za Katoliški dom in za Alojzijevišče po 10.000 lir. Za števerjansko cerkev: ob poroki Tof-ful^Knez 15.000; namesto cvetja na grob Ruggeru Valentu družina Ušaj 20.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Albina Šva-gelj 10.000; Lina Borghi 5.000 lir. Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina Lučičnik v počastitev spomina Natalije Simoniti 10.000 lir. Za Vincencijevo konferenco v Rojanu: Mary Del Medico v spomin pok. svakinje Marije Gavinelli 5.000 lir. Za Marijanišče na Opčinah: družina Artač ob spominu na radijske časnikarje Franca Oražna, Dušana Černeta in Ernesta Zupančiča 15.000 lir. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Marija Bizjak v spomin pok. Marije No-velli 5.000; ob 80-letnici rojstva Al. Urdiha, ki naj ga Bog še dolgo ohrani zdravega in čilega, darujeta soproga Zofija in nečakinja Emilija Pečar 5.000 lir. V spomin pok. Johannesa Dittricha, rektorja nemške katoliške skupnosti v Trstu daruje Luciano Bartoli z Opčin za Marijanišče 5.000 lir. Za oltar v Bazovici: Kalc Marija iz Gro-pade, 73 8.000; ob smrti Maričke Totmove nečakinja Zdenka 25.000; Anton Grion v spomin Milke Babuder 10.000; Pierima Žagar v spomin pok. Angela Žagar in Gabrijela Kralj 5.000; Marija Živic 10.000; Elvira in Rihard Renčelj v spomin mame in none 5.000 lir. Za ogrevanje cerkve v Bazovici: sorodniki v spomin Antonije Gojča 5.000, Sar-delli Vittorio iz Bologne 10.000, Grgič Just iz PacLnič 2.000, Albina Grion 1.500, Anita Jerman 10.000, ob krstu Patricije Pečar iz Gropade 15.000, Marija Ražem 10.000, La-porta 10.000, Angela Križmančič 2.000, ista v spomin Marije Križmančič 1.000, Marija Leban v spomin Marije Totnove 2.000, Marija Kralj iz Padr.ič 10.000, Mahnič Antonija 5.000, Tona Križmančič 1.000, Karlo in Kristina Kalc iz Gropade 5.000, Lojze Grgič iz Padrič 10.000, Marija Živic 10.000, Francka Pečar iz Gropade 5.000, Marija Križmančič 3.000, Ema Križmančič 10.000, žena in otroci v spomin Pavleta Grgič 5.500, Grgič Edvard 3.000 lir. Za invalide mišične distrofije: Marija Marc iz Bazovice v spomin Dalota Kralja iz Trebč 5.000; družina Simionato in Bak iz Peska v spomin Ane Bak 10.000 lir. Za cerkev na Opčinah: družina Bottos-so v spomin Zlatke Emili 10.000; družina Wurschnjtzer 2.000; Zora Hrovatin 1.600; Bernarda Simič 10.000; Ana Daneu v spomin Ivana Vertovec 10.000; Luciano Bartoli 10.000; ing. Vladimir Vremec 5.000; družina Cola 5.000; Marija Coccoli 2.800; Josip Škabar 30.000; družina Senter ob krstu 5.000; družina Savoiardo v spomin mame-tašče Ivane Vertovec-Daneu 45.600; Marija Kralj namesto cvetja na grob Natalije Simoniti 2.000; družina Suhadolc v spomin Natalije Simoniti 20.000; Silva in Nino v spomin staršev 5.000; Marija Sosič 10.000 lir. Za cerkev na Ferlugah: Emilija Slu bel j 10.000; hčerke v spomin mame Marije Ka-riž-Renzi 30.000; Gemma Mantovan 4.000; Regina Markon 50.000; družina Andolšek 10.000; Tončka Grahor 2.000; družina Markon 15.000; Danila Maver 5.000; družina Šok 9.000 lir. Za obnovo cerkve na Sv. gori: C. B. 5.000; Hilarija De Vetta 10.000; N. N. 2.000; M. N. 10.000; »Mala skupinica« iz Trsta 60.000; N. N. iz Trsta 100.000 lir. Za lačne po svetu: A. K. 5.000; štekar 1.200; C. B. 5.000; ob jaslicah v Gabrjah 2.000 lir. Za slov. misijonarje: I. Br. 20.000 lir. SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI Stanko Cajnkar »ZVESTOBA« Drama Gostuje veroučna pošolska mladina iz Rakovnika pri Ljubljani Katoliški dom, v nedeljo 18. januarja 1975 ob 16. uri Za kočo sv. Jožefa: Angela Maurencig. Gorica, 4.000 lir. OBVESTILA Maša za cerkveno edinost bo v ponedeljek 19. januarja ob 19. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Koncertni abonma 1975/76. Tretji koncert letošnje glasbene sezone, ki ga prireja Glasbena matica v sodelovanju z ZSKP in SPZ bo v sredo 21. januarja ob 20.30 v palači Attems. Nastopil bo Slovenski oktet iz Ljubljane. V spomin na prof. R. Bednarika, ki je več let urejeval Trinkov koledar, zbirajo pokojnikovi prijatelji v Gorici prispevke za omenjeni koledar. Isti bo leta 1977 obhajal 25 let odkar izhaja. Zato bd bilo prav, ida se naših bratov Benečanov ob tej priložnosti posebej spominjamo. Z darom za njihov priljubljeni koledar pokažemo, da srno pri njihovih težavah z njimi. To jim bo v veselje in pobudo. Darove sprejema Katoliška knjigama v Gorici. Verska skupnost na Kolonkovcu vabi na zaključno božično srečanje, ki bo v cerkvi v nedeljo 18. januarja ob 16.30. Nastopili bodo otroški in mešani zbori. Prof. Alojz Rebula bo predaval v ponedeljek 19. januarja v Društvu slovenskih izobražencev v ul. Donizetti 3 v Trstu. Naslov predavanja: Po Baragovih stopinjah. Prof. Rebula, ki je prebil letošnje počitnice v Sev. Ameriki, bo z barvnimi diapozitivi orisal svojo pot. Začetek ob 20.15. Štiri nove knjige. Založba »Katol. dom prosvete Sodalitas« v Tinjah na Koroškem je zadnje čase izdala štiri knjige: 1. Dr. Anton Trstenjak, Krščanstvo in kultura, 220 strani, 60 šil. ali 2.500 lir; 2. Dr-Vekoslav Grmič in dr. J. Rajhman: Teologija v službi človeka (Teološki pogledi na družbo), 96 strani, 50 šil. ali 2.000 lir; 3. Dr. Anton Trstenjak, Da bi bili z Njim (razmišljanja o podobi sodobnega duhovnika), 144 strani, 50 šil. ali 2.000 lir; 4. Lev Detela, Duhovni ogenj naj večno gori! (Trideset duhovnih pričevanj), 112 strani, 50 šil. ali 2.000 lir. Knjige se naročajo naravnost: Katol. dom prosvete Sodalitas, 9121 Tinje/Tainach, Austria, posreduje pa jih po naročilu tudi uprava našega lista. V soboto 17. januarja ob 21. uri bo v gledališču v Krminu VEČER SLOVENSKIH IN FURLANSKIH OKTETOV Nastopili bodo: Krminski oktet, Amis del Friul iz Krmina, Prijatelji iz Dobrovega v Brdih, Briški oktet iz Medane, Rečan iz Lješe (Benečija) in Chiopris iz Chioprisa. ★ LJUBLJANSKA TV Spored od 18. do 24. januarja 1976 Nedelja: 8.30 Mladinski zbori v Celju. 9.05 Nekoč je bila hiša. 10.55 Otroška matineja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 18.20 »Hišica v preriji«, film. 20.00 »Kapelski kresovi«. 21.15 Potopisi. 21.55 Šport. Ponedeljek: 17.15 Lutke. 17.40 Mala čudesa velike narave. 20.00 Koncert Filharmonije. 20.55 Kulturne diagonale. 21.25 Kratki filmi. Torek: 17.15 O potepuški žogi. 17.30 »Mihael iz Lonnenberga«, film. 18.15 Kpgojeve igrače. 18.45 Maroltovci. 21.10 »Vzgoja srca«, nadalj. Sreda: 15.50 Rokomet. 17.15 Storžkovo popoldne. 17.30 Mojstri stare japonske obrti. 18.10 Po sledeh napredka. 18.45 Zabavna oddaja. 20.00 »Mačja igra«, film. 21.45 Miniature. Četrtek: 15.00 Tenis Jugoslavija : Anglija. 17.15 Čarobna žoga. 17.30 Smeška. 18.30 Kako prižgati ogenj. 20.00 »Pesem«, nad. 21.00 Četrtkovi razgledi. Petek: 16.40 Pred zimskimi olimpijskimi igrami. 17.10 Križem kražem. 18.45 Cesta in mi. 18.50 »Samomor na obroke«, film. 20.05 Teversenove pravljice. 20.40 CIA. 21.40 Šerif v New Yorku. Sobota: 11.55 Smuk za moške. 16.25 Po belih in črnili tipkah. 16.55 Rasna diskriminacija v Angliji. 17.50 Tenorist B. Seba-stiain. 18.25 »David Copperfield«, film. 20.00 Zelena luč. 20.30 »Princ in plesalka«, film. Tri mladinska glasila v zamejstvu MbMH Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 18. do 24. januarja 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba J. Haydna. 11.15 Mladinski oder: »O dečku, ki ni poznal maje«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Izbor iz operete »Bajadera«. 16.00 Šport in glasba. 17.00 »Bernard puščavnik«, komedija. 19.00 Nedeljski koncert. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šoile. 18.50 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba za lahko noč. Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Trideset lat gledališkega amaterstva v naši deželi. 19.25 Za najmilajše. 20.35 B. Galuppi: »Podeželski filozof«, opera. 21.45 Glasba. Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Simfonični koncert. 21.40 Glasba. Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Zagrebški kvartet. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Igra na stopnicah«. Drama. 21.25 Skladbe davnih dob. 21.45 Glasba za lahko noč. Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-certisti naše dežele. 19.20 Slovenska povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.30 Glasba za lahko noč. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 Frančišek Lampe. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Imtarnaititis«. Dramatizirana zgodba. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Glasba za lahko noč. »TRINKOV KOLEDAR« za leto 1976 je izžel. Dobite ga v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trsitu. Cena 600 lir. Karel Klanjšček t 18. januarja 1975 Kolikokrat je že zašlo sonce, odkar si nas, dragi oče, zapustil. A ostal si tam, kjer si bil, na prvem mestu, v naših mislih, v naših srcih, doma, na polju in med tistimi, ki si jih tako brezmejno ljubil in kateri so Te tako brezmejno ljubili. Kakor prej in še bolj kot prej. Števerjan — ob prvi obletnici smrti + Ob prvi obletnici smrti naše ljube mame Ane Pahor vd. Pettarin se je z nezmanjšano ljubeznijo spominjamo. Maša zadušnica bo zanjo v cerkvi sv. Ivana v Gorici 17. januarja ob 19.30. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo • •> ' , -„ __ .