ZGODBE o uspehu Mladinski sektor v Sloveniji //2017// ZGODBE O USPEHU Mladinski sektor v Sloveniji //2017// Zgodbe o uspehu Mladinski sektor v Sloveniji Ljubljana, maj 2017 Izdajatelj: Urad RS za mladino, Masarykova 16, Ljubljana Za izdajatelja: dr. Peter Debeljak Uredila in zbrala: Nataša Lombergar Uredniški odbor: Barbara Zupan, Nataša Lombergar, dr. Peter Debeljak, Vesna Orehek, Zorko Škvor, mag. Andraž Zgonc Oblikovanje: MM Studio Fotografije: avtorji navedeni pod fotografijami Način dostopa (URL): http://mlad.si/knjiznica/ ISBN 978-961-6101-97-4 (pdf) 1. Lombergar, Nataša 290235904 Avtorske pravice: last sodelujočih v e-knjigi E-knjiga je brezplačna. Izid je omogočil Urad RS za mladino KAZALO - Beseda uredništva ................................................... 3 Socialna vključenost in enake - Predgovor ................................................................ 5 možnosti - Spremna beseda ..................................................... 7 - Celjski mladinski center ........................................... 43 Participacija - Mladinski center Trbovlje ......................................... 45 - Znanstveno-raziskovalno združenje za - Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in umetnost, kulturne in izobraževalne programe multikulturno sodelovanje Pekarna in tehnologijo EPEKA, socialno podjetje ................. 47 Magdalenske Mreže Maribor .................................. 11 - Društvo ŠKUC ......................................................... 49 - Slovenska fundacija za UNICEF ............................ 13 - Mladinski center Zagorje ob Savi ............................ 51 - Socialna akademija ................................................ 15 - Društvo Salezijanski mladinski center Celje ........... 53 - MKC Slovenj Gradec .............................................. 17 - Nova generacija SLS .............................................. 55 - Mladinski svet Ljutomer .......................................... 19 - MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih.............. 57 - Zveza društev Mladinski center Idrija ..................... 21 - KUD France Prešeren Trnovo ................................. 59 - Kulturno izobraževalno društvo PiNA ..................... 23 - Mladinski center BIT, socialno podjetje.................... 25 Kultura in kreativnost - Združenje Sezam ................................................... 27 - Mladinski center Krško............................................. 29 - Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO ........... 63 - Zavod za podjetništvo, turizem in mladino - UMMI, zavod za izobraževanje Koper .................... 65 Brežice .................................................................... 31 - Mladinski informativni in kulturni klub Murska - UPB, Ustanova nevladnih mladinskega polja Sobota ..................................................................... 67 Pohorski bataljon .................................................... 33 - KUD Pozitiv ............................................................. 69 - ZKMŠ Litija, Mladinski center Litija ......................... 71 Strukturirani dialog - Mladinski center Velenje ......................................... 73 - SKAM – Skupnost katoliške mladine ...................... 75 - Mladinski svet Ravne na Koroškem........................ 37 - Ljudska univerza Radovljica ................................... 77 - Zavod Mladinska mreža MaMa .............................. 39 - Mladinski center Podlaga – Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana ................................... 79 - Društvo zaveznikov mehkega pristanka ................. 81 - LokalPatriot, mladinski klub DNŠ ............................ 83 - Koroški mladinski kulturni center Kompleks ............ 85 Medkulturni dialog Učenje, usposabljanje - Zavod za šport Jesenice – OE Mladinski center - Razvojna agencija Kozjansko, Jesenice ...................................................................... 89 OE Mladinski center Šentjur ............................... 147 - Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) ..... 91 - Društvo prejemnikov zlatega priznanja - Mladinski center Gornja Radgona, Zavod MEPI .................................................................. 149 Kultprotur Gornja Radgona ......................................... 93 - Kulturni center Semič.......................................... 151 - MCDD Slovenske Konjice, so.p................................... 95 - Popotniško združenje Slovenije.......................... 153 Zaposlovanje in podjetnost - Zveza tabornikov Slovenije ................................... 155 - Sindikat Mladi plus ............................................. 157 - Zveza slovenske podeželske mladine................ 159 - Zavod Voluntariat ........................................................ 99 - Mladinski center Nova Gorica ........................... 161 - Središče Rotunda, Koper ........................................... 101 - Zveza za tehnično kulturo Slovenije - Zavod Nefiks .............................................................. 103 (ZOTKS) ............................................................. 163 - Društvo mladinski ceh ................................................ 105 - Mladinski svet Gasilske zveze Slovenije ............ 165 - Mladinska komisija pri Planinski zvezi Zdravje in javni interes Slovenije ............................................................. 167 - ZAVOD 7, oblikovanje in izvajanje družbeno Mladi in svet/EU odgovornih programov, Nova Gorica .......................... 109 - Društvo Salezijanski Mladinski center Maribor ........... 111 - Javni zavod Mladi zmaji ..................................... 171 - Združenje slovenskih katoliških skavtinj in - Zavod Mobin ...................................................... 173 skavtov ....................................................................... 113 - Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija .................. 115 - Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip” ........................... 117 Razvoj mladinske poltike - Kulturno društvo Mladinski center Indijanez ............... 119 - Urad RS za mladino ........................................... 177 - Inštitut za mladinsko politiko .............................. 179 Človekove pravice - Društvo prijateljev zmernega napredka ............. 181 - Društvo Amnesty International Slovenije.................... 123 Informiranje in komuniciranje Prostovoljstvo - Urad RS za mladino, Zavod Mladinska mreža MaMa ..................................................... 185 - MKC Maribor ..................................................... - Mladinski svet Slovenije .............................................. 127 187 - Zavod MISSS .................................................... - Mladinski center Prlekije - združenje NVO, so. p. 129 189 - Center mladih Koper ......................................... - Center interesnih dejavnosti Ptuj - CID Ptuj ............... 131 191 - Mladinski center Hrastnik .................................. - Popotniško Združenje Slovenije - PZS ....................... 133 193 - Evropski kulturni in tehnološki center Maribor,so.p. ............................................................... 135 Učenje, usposabljanje - TiPovej, Zavod za ustvarjalno družbo ......................... 139 - Društvo Center za pomoč mladim - CPM ................... 141 - Zavod Salesianum ...................................................... 143 - Turistična zveza Slovenije .......................................... 145 BESEDA UREDNIŠTVA Ideja o zborniku primerov dobrih (naj- boljših) praks iz mladinskega sektorja Slovenije je na Uradu RS za mladino zorela že dlje časa. Do uresničitve prihaja v časih, ki so nam bili naklonjeni, da smo lahko zamisel pripeljali do končne iz- vedb. K sodelovanju smo povabili vse naše »statusnike«, odziv je bil velik, saj je v pričujoči izdaji zbranih kar osemdeset organizacij iz celotne Slovenije. Organizacije so po prejetem povabilu same izbirale svojo najboljšo prakso, uredništvo je poslane vsebine zgolj pregledalo in ponekod nekoliko prilagodilo glede na prostor, ki ga je imela vsaka organizacija na razpolago. 3 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Pričujoči zbornik, recimo mu kar jagodni izbor praks iz mladinskega sektorja, dokazuje, da mladinski sektor Slovenije ni zgolj tisto, kar nekateri o njem zmo-tno menijo. Pod našim okriljem so zbrani tako mladi in mladinski delavci, ki se zavzemajo za participacijo, strukturirani dialog in aktivno državljanstvo, kakor tudi mladi taborniki in skavti, pa mladi gasilci in planinci, bodoči znanstveniki tehničnih strok, mladi kulturniki in umetniki, pa vse do podmladkov političnih strank. Mavričnost sektorja je njegova velika moč, ki s svojimi barvami bogati tudi druge socialne skupine družbe izven sektorja. Ta pestrost mladinskega sektorja, ki je izkazana v pričujoči elektronski izdaji, naj bo tudi vodilo vsem prihajajočim odločevalcem, ki pogosto ta sektor potiskajo nekam na rob, čeprav v njem deluje več kot sto tisoč mladih državljank in državljanov Slovenije, ki vsak po svoji moči prispevajo tudi k razvoju naše skupne države. Predvsem pa so to zelo aktivni, in ne pasivni posamezniki - v kar se lahko prepričate tudi sami. 4 PREDGOVOR Ne odkrivajmo tople vode. Okrepimo to, kar že imamo! V širšem evropskem prostoru velja splošno sprejeto razumevanje o izrazi- to pozitivnem momentu, ki ga prinaša družbena aktivacija mladih. Vključevanje mladih v različne procese izven okvira formalnega šolskega sistema ima že kar dolgo tradicijo. Pritisk po dodatnih ko- rakih v to smer pa se še krepi. Odgovor, zakaj je temu tako, je sila preprost. Izrazito korist od tega ima namreč tako (mlad) posameznik, kot tudi družba kot celota. Posameznik v smislu lastnega kom- petenčnega opremljanja. Svoje inkulturacije in družbene socializacije. Premik iz domače- ga kavča v neko izmed oblik (družbene) aktivnosti mu posledično pomaga pri spozna- vanju in sprejemanj (večinskih) vrednot in ustaljenih vzorcev družbenega obnašanja, to pa v končni fazi v lažjo osamosvojitev in integracijo v družbo. Družba na drugi strani z novo energijo, ki jo dajejo mladi, postaja bolj dinamična, medgeneracijsko kohezivna, pa tudi stabilna. Toliko o teoriji. V praksi zgoraj opisan cilj ni lahko dosegljiv, sploh pa ni dosegljiv sam po sebi. Vse družbe se soočamo s težavo (zadostne) participativne kulture mladih. Sploh tistih, ki jih že v osnovi težje dosežemo. Pogosto si pri tem že z našim pristopom dodatno otežujemo nalogo. Hkrati pa želimo instantne odgovore. Takšne, kot jih najdemo v rumenih revijah. Želimo si takojšnjih rezultatov in pri tem tudi garancij, da bo vsak naš vložek vodil tudi k ustreznemu učinku. Ko govorimo o vključevanju mladih, te želje pogosto niso uresničljive. Mlade dodatno odbija- mo tudi z našo nesposobnostjo in nepripravljenostjo iskanja novih odgovorov na nove izzive. Stvari, ki so delovale pred 20 leti, danes ne delujejo več. Pričakovati, da bodo mladi sprejeli naš obstoječi družbeni ustroj in se mu podredili, samo povečuje prepad do mladih. Morda je čas, da tudi mi stopimo bliže mladim. Je to tako iluzorno pričakovati? In še nekaj. Učiti se iz dobrih in slabih praks pri iskanju ustreznih rešitev je pravi pristop. T.i. »copy-pasting« pač ne. 5 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Potrebujemo torej bolj trden most do mladih. Pri tem pa ni potrebno odkrivati tople vode. Alternative ponuja mladinski sektor. Ker govori jezik mladih. Ker jim osmišlja družbeni aktivizem in ker pri tem (v glavnem) ne nastopa pokroviteljsko in s skritimi nameni. Ker uporablja medvrstniške tehnike pristopanja in ustvarja atmosfero zaupanja, ki je ključna za ustrezno motivacijo mladih po družbenem aktivizmu. Organizacije v mladinskem sektorju se znajo mlademu posamezniku približati na individualen, prilagojen način. V okolju, kjer živi. Mladinski sektor v Sloveniji dokazljivo dosega rezultate. Ob relativno skromnih vložkih. Vse, kar moramo narediti, je zbrati voljo in pogum, da to priznamo. In ustrezno prepoznamo ne samo takrat, ko drugi mehanizmi odpovedo. Temveč tudi takrat, ko se sprejemajo sistemske rešitve. Ko se deli državna ali občinske proračunske pogače. Povečanje naše pozornosti izjemni pestrosti in inovativnosti pristopov, ki jih ponujajo organizacije v mladinskem sektorju, je torej prava pot. V dobro celotne družbe. Okrepimo to, kar imamo. In imamo veliko. Tistim, ki temu ne verjamete, toplo svetujem sprehod po dobrih praksah v mladin- skem sektorju, ki jih združuje knjiga, ki jo elektronsko listate. dr. Peter Debeljak Urad RS za mladino 6 SPREMNA BESEDA »Pestrost mladinskih praks, zrelost mladinskih organizacij ter kreativ- nosti vas mladih je na zavidljivi ravni in vredna našega ponosa.« Čas, v katerem živimo, je nepotrpežljiv. Četrta industrijska revolucija, digitalizacija, izzivi varnosti in terorizma ter prevladujoč populizem neizprosno spreminjajo svet in od nas terjajo nenehno kreativno iskanje rešitev na izzive današnjega časa. Prepričan sem, da odgovore nanje izrisujete prav vi, dragi pogumni mladi. Pričujoča elektronska knjiga vaših dosežkov, idej in projektov me opogumlja, kajti vaša drzna mlada misel je nujen predpogoj za našo skupno svetlo prihodnost. Drznost, ki kriči iz pričujočega zbornika, potrjuje, da ste mladi intelektualno srce naše družbe. Ste naš motor. Vsak dan preizkušate naš um ter premikate meje znanega in tradicionalno naučenega. 7 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Zato si vlada, ki jo vodim, vsak dan prizadeva, da bi bili mladi čim bolj vključeni v našo družbo. Slišimo vaš glas. Vlada ustvarja pogoje, da bi mladi lažje vstopali v svet odraslosti. Verjamem, da je pri tem najbolj ključno kakovostno izobraževanje ter hiter vstop na trg dela. Zaposlovanje mladih je bilo in ostaja za to vlado ključno področje dela. Vesel sem, da se vas je v našem mandatu doslej zaposlilo skoraj 50.000. A ne ustavljamo se pri tej številki. Prepričan namreč sem, da mladi ne sodite na Zavod za zaposlovanje. Tako tudi v prihodnjih letih za spod- bujanje zaposlovanja mladih namenjamo skoraj 300 milijonov sredstev. Ta sredstva so investicija v vas mlade. Investicija v našo močno željo, da mladi ostanete v naši zeleni Sloveniji, da si tu ustvarite družino in poiščite službo. Želim si in prizadeval si bom, da se nehamo pritoževati, da nehamo iskati izgovore, ampak da se vsi skupaj začnemo boriti za vsakega od vas, ki ga stiska sili v odhod v tujino. Vlada, ki jo vodim, se je na začetku mandata zavezala, da vas mlade obravnava kot enakovredne sogovornike pri vprašanju mladinskih politik v Sloveniji. To niso zgolj prazne besede politikov, ampak obljuba, ki jo vsak dan držimo. Vsak dan slišimo vaše ideje, predloge ter iščemo skupne sinergije. Dragi mladi, skupaj smo močnejši. Sodelovanje, povezovanje ter optimizem so sinonim za mlade in mladinski sektor v Sloveniji, ki povezuje več kot 100.000 aktivnih mladih širom Slovenije. Vaš prispevek slovenski družbi je neizmerljiv, delček tega je zajet v tej bogati elektronski knjigi. Pestrost mladinskih praks, zrelost mladinskih organizacij ter kreativnosti vas mladih je na zavidljivi ravni in vredna našega ponosa. Zahvaljujem se vam in vam iskreno čestitam za vaše delo, dr. Miro Cerar predsednik Vlade Republike Slovenije 8 Participacija • Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske Mreže Maribor Rosa je bosa, ker je prekarka • Slovenska fundacija za UNICEF Otroci župani • Socialna akademija Popotniško novinarstvo (Backpack Journalism) • MKC Slovenj Gradec Aktivna participacija mladih • Mladinski svet Ljutomer Neodvisna Lista mladih • Zveza društev Mladinski center Idrija Vzpostavitev Mladinskega centra Idrija • Kulturno izobraževalno društvo PiNA Mreža participativnih demokratičnih šol • Mladinski center BIT, socialno podjetje Mladinsko delo proti radikalizaciji • Združenje Sezam Mladinska postaja Moste (MPM) • Mladinski center Krško Tabor poklicnih priložnosti • Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice Družinski center Brežice • UPB, Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon Neprestani program ‘Mehki terorizem’ Rosa je Prostovoljci in bosa, ker je prostovoljke Pekarne Magda- lenske mreže so 25. 5. 2016 v prekarka amfiteatru Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in v dvorani Gustaf, Kulturni center Pekarna, organizirali celodnevni dogodek Zavod za podporo z naslovom Rosa je bosa, ker je prekarka. civilnodružbenih iniciativ in multi- kulturno sodelo- PODROBNEJŠI vanje Pekarna OPIS PROJEKTA Magdalenske Celodnevni dogodek »Rosa je bosa, ker je Mreže Maribor prekarka«, na katerem se je naslavljalo pro- blematiko prekarnega zaposlovanja mladih, je bil sestavljen iz aktivnega izobraževanja na Filozofski fakulteti Maribor in zabave z Področje projekta: druženjem v nekomercialnem okolju Kulturne- Participacija ga centra Pekarna. Prvi sklop je bil sestavljen iz dveh predavanj (Goran Lukić in Miha Blažič Ciljna skupina: – N’toko), okrogle mize (sodelovali aktivis- Mladi (dijaki_kinje, študentje_ke, mladi tični kolektivi iz Maribora, Ljubljane in Kopra) brezposelni). ter javne tribune (Urška Breznik in Renata Šribar). Drugi del pa se je izvedel v dvorani Št. udeležencev oz. doseg projekta: Gustaf, kjer je bila sprva uprizorjena forumska 400 udeležencev, medijski doseg več predstava ljubljanske gledališke skupine na tisoč temo izkoriščanja in negotovih oblik zapos- litve, potem pa je na oder stopila zagrebška Vodja projekta: skupina Miki Solus. Dogodek je bil medijsko Matevž Hrženjak pokrit s strani lokalnih medijev in tudi nacio- nalne medijske hiše. Dobre prakse iz različnig Spletna stran: regij pa so bile predstavljene tako mladim kot http://www.pekarna.org tudi lokalnim odločevalcem. Kontakt: infopeka@infopeka.org 11 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Z Miho Blažičem, glasbenikom, blogerjem in kolumnistom, ki s svojim delovanjem več kot odlično orisuje trenutno družbeno politično stanje, opozarja na problematike, ki pestijo današnjo družbo in si prizadeva za predrugačenje trenutnih razmer, smo spregovorili o prekarnih oblikah dela. Foto: Michal Čerñanskÿ GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Z dogodkom smo mlade seznanili z vzroki in posledicami množične brezposelnosti med mladimi. Predstavljeni so jim bili tudi vzroki za množičen porast nestalnih, začasnih in fleksibilnih oblik dela. V splošni diskusiji so bili podani predlogi, znanja, izkušnje in dobre prakse alternativnih rešitev za večjo participacijo mladih pri reševanju brezposlenosti in ohranjanu delavskih pravic. Prav tako so bili mladi seznanjeni s tehnikami gledališča zatiranih. Dogodek je omogočil širše medregionalno povezovanje in organiziranje mladih na področju aktivne participacije na področju dela. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI S celodnevnim dogajanjem (izobrževanje Nujno si moramo prizadevati za aktivno par- in koncert) smo presekali s pasivizacijo in ticipacijo mladih pri ohranjanje pridobljenih apatijo ter pripravili mlade k temu, da so se delavskih pravic, jih povezati in aktivirati pri aktivirali in začeli participirati v procesih ukvarjanju z vsakodnevnim aktivizmom in (političnih in ekonomskih), ki vplivajo na nji- vzporednim strukturnim bojem proti kapita- hova življenja. lizmu. 12 Otroci župani Otroci so ob svetovnem dnevu otroka 2016 za en dan prevzeli županovanje v osmih slov- Slovenska enskih občinah in spregovorili fundacija za v imenu vseh otrok. UNICEF Področje projekta: PODROBNEJŠI Participacija OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Otroci in mladi, lokalna skupnost Pomembno je, da si za uresničevanje otrokovih pravic prizadevamo vse dni v letu Št. udeležencev oz. doseg projekta: in ustvarjamo okolje, ki omogoča slehernemu S svojimi predlogi je v projektu sodelovalo otroku poln razvoj potencialov. 20. novem- okoli 1500 otrok, končni doseg pa je bil s ber, ko obeležujemo svetovni dan otroka pomočjo medijske publicitete še višji, saj in obletnico sprejetja Konvencije otrokovih je bilo na to temo objavljenih več kot 90 pravic, nudi posebno priložnost za opomnik prispevkov na TV, radiu, spletu in v tisku. o pomembnosti tega prizadevanja. Na to je novembra 2016 opozorilo tudi osem županov v slovenskih občinah, ki nosijo naziv Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto (v Ljubljani, Mari- Vodja projekta: boru, Novi Gorici, Piranu, Domžalah, Postojni, Ana Pšenica Zagorju ob Savi in Trbovljah), in simbolično za Tjaša Jazbinšek en dan predalo županovanje otrokom. Otroci župani so s pomočjo vrstnikov, ki so jih ta dan Spletna stran: obiskali v uradih županov, opozorili nase in www.unicef.si sporočili v kakšnem mestu in svetu si želijo odraščati. Oblikovali so predloge za mesto po Kontakt: meri otrok, in jih predali županu gostitelju, 20. info@unicef.si novembra pa tudi predsedniku Republike Slo- venije, Borutu Pahorju. 13 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji V Ljubljani je župan za en dan postal osnovnošolec Tit Šenk. Foto: UNICEF Slovenija. GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA S pobudo smo spodbudili zavedanje, da smo vsi lahko aktivni soustvarjalci lokalnega okolja, kjer smo povezani in odgovorni, da sodelujemo za razvoj. Mladim smo ponudili možnost aktivnega udejstvovanja in participacije tako v lokalnem okolju kot na ravni države. Otroci so lahko vrstnike in odrasle ozaveščali o različnih vprašanjih, ki pomembno vplivajo na življenja otrok, pridobili pa so tudi številne nove izkušnje, znanja in poznanstva. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Pomembno je, da si za uresničevanje Želimo si, da bi pobuda postala tradicionalna otrokovih pravic prizadevamo vse dni v letu in in bi posodila glas še več otrokom in mladim ustvarjamo okolje za dober razvoj slehernega otroka. Prek medvrstniškega in medgeneraci- jskega učenja lahko dosežemo tudi najmla- jše, ki jim prepogosto primanjkuje spodbud in primerov za participacijo. 14 Popotniško novinarstvo Potuj – misli – deli! Namen projekta je skozi po- (Backpack potništvo, opazovanje sveta, zavzemanje stališč in aktivnosti Journalism) v svetu medijev krepiti kritično razmišljanje mladih in njihovo družbeno participacijo. Socialna akademija PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Popotniško novinarstvo je metoda, s pomoč- Participacija jo katere mladi zapustijo svoje cone udobja, se podajo na pot, kritično razmišljajo in se Ciljna skupina: tako uspešno vključujejo v družbo. Odgovar- Mladi, navdušeni nad popotništvom, in ja na izzive brezposelnosti mladih in njihove tisti, ki bodo to šele postali. nevklj učenosti v družbo. Metoda temelji na predpostavki, da je dandanes vsak posa- Št. udeležencev oz. doseg projekta: meznik z uporabo sodobnih sredstev IKT V lanskem letu smo s projektom dosegli lahko pogojno tudi novinar. Osnovo metodo 340 mladih, skupaj nekaj preko 2.000. tvori državljansko novinarstvo, ki prebija tradi- cionalne vloge novinarji – ciljne javnosti, kar poznamo npr. pri spletnih socialnih omrežjih Vodja projekta: in drugih spletnih zapisih. Jaka Geltar (2016-) Eden od ključnih elementov so t.i. popotniške Pred tem: odprave. Na vsakoletnih odpravah mladi 2010 – 2014: Matej Cepin udeleženci pod vodstvom izkušenih mentor- 2014 - 2015: Rok Pisk jev preizkušajo svoje znanje veščin popot- 2015 – 2016: F Raphael De Nauche niškega novinarstva »na terenu« in se nadalje izobražujejo. Odprave potekajo po Sloveniji in Spletna stran: po svetu. Udeleženci sodelujejo v vseh fazah http://popotniskonovinarstvo.si/ priprave in izvedbe odprave, pri čemer jim je stalno na razpolago mentorska podpora, ki jo Kontakt: lahko zagotavlja Socialna akademija. jaka@popotniskonovinarstvo.si 15 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Na sliki je ekipa med soustvarjanjem festivala Bivak (I). Navdušenosti in zagnanosti pri popotniških novinar-jih ni moč pogrešiti! Foto: Jaka Geltar GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Osrednji dosežki: vsakoletni festival popotniškega novinarstva Bivak, priročnika za mlade in mla- dinske delavce, metoda slovenskega izvora se uporablja v več državah EU. Osrednji učinki na mlade: medijska pismenost, kritično razmišljanje, pomikanje cone udobja posameznika, prispevek k strpnosti in nenasilju, organizacijske sposobnosti, krepitev zaposljivosti in samozavesti mladih, ozaveščanje javnosti in opozarjanje na družbena vprašanja. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI 1. Izziv: Vključitev aktivne popotniške kul Popotništvo vedno znova – od Odiseja na- ture v šolske kurikule. prej – ostaja za mlade močna vaba, na kat- ero lahko izkušen mladinski delavec/delavka 2. Največje odkritje in rešitev: Delo z mediji »naveže« mnoge izzive, s katerimi se mladi vključuje in krepi vseh 8 ključnih kompetenc soočajo pri odraščanju. vseživljenjskega učenja. 16 Aktivna participacija Skupaj z odločevalci smo mladih v MKC Slovenj Gradec izvedli predavanje o strukturiranem dialogu med mladimi in podjetniki MKC iz naše regije. Slovenj Gradec PODROBNEJŠI Področje projekta: Participacija OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Mladi s svojim članstvom oz. sodelovanjem v Mladinski sektor na lokalni ravni mladinski organizaciji soodločajo o programu, aktivnostih, stališčih in drugih zadevah mla- Št. udeležencev oz. doseg projekta: dinske organizacije. Tako vključevanje je 24 udeležencev, medijski doseg več predvsem polje za učenje participacije, ki 100 mlade uvaja v sodelovanje pri demokratičnem odločanju, zaradi česar se nato lažje in hitre- Vodja projekta: je vključujejo v odločanje v drugih institucijah Uroš Pajenk in Mitja Javornik oz. na drugih področjih. MKC Slovenj Gradec smo v oktobru 2016 v sklopu projekta struk- Spletna stran: turirani dialog organizirali predavanje o aktivni http://www.mkc-sg.si/ participaciji mladih na katerem je mlada pod- jetnica predstavila svojo karierno pot in na to Kontakt: temo izvedla delavnico. Na njej so se mladi uros.pajenk@slovenjgradec.si srečali z odločevalcem in podali predloge na mitja.javornik@slovenjgradec.si temo podjetništva in kako graditi bolj vključu- jočo družbo. 17 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Na fotografiji prizor iz lokalnega dogodka strukturirani dialog v MKC SG. Foto: Uroš Pajenk GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Izbira poklica je ena najpomembnejših odločitev za vsakogar. Da bi lahko mladim poleg vseh ostalih informacij pri poklicnem odločanju, ki jih dobijo doma in v šoli, ponudili še možnost praktičnega spoznavanja različnih poklicev, smo k sodelovanju povabili mlado podjetnico. Za nas lokalne organizatorje je dogodek pomemben korak k podpori mladim, da se začenjajo pripravljati na poklicno pot, ki jim bo lažja ob takšnih delavnicah. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Cilj aktivne participacije mladih je razvoj V lokalnem okolju organizirati čim več podobnih civilne družbe ter ustvarjanje možnosti za dogodkov na temo podjetništva. razumevanje in prakticiranje aktivnega državljanstva. Alternativa dojemanja mladih je torej zavedanje, da so mladi že aktivni člani družbe. Ne samo v prihodnosti, ampak tudi v sedanjosti 18 Neodvisna Lista Aktivna participacija mladih mladih, v obdobju zadnjih let. Aktivno vključevanje mladih spodbuja delovanje drugih mladih. Mladinski svet Ljutomer PODROBNEJŠI Področje projekta: Participacija OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: V okviru neodvisne Liste mladih mladi ne- Mladi posredno aktivno participiramo v lokalni skupnosti. S tem ne samo sooblikujemo lo- Št. udeležencev oz. doseg projekta: kalno politiko, temveč smo tudi ambasadorji 50, medijsko informiranje aktivnega delovanja v družbi za druge mlade. cca 2000. Tako predstavljamo primer dobre prakse in promoviramo pomen aktivnosti mladih v Vodja projekta: družbi. Skozi različne aktivnosti mladi tako Nina Stegmüller uresničujemo zastavljen program: obvešča- mo, informiramo, sprejemamo in postavljamo Spletna stran: pobude, mnenja, vprašanja, sodelujemo v ra- www.facebook.com/listamladih/ zličnih projektih... Srečujemo se ne le pred in na različnih sejah, ki so pomembne za razvoj okolja. Sodelujemo v različnih komisijah in Kontakt: odborih ali drugih organih. Na sedežu MSL msljutomer@gmail.com pa je tudi nabiralnik, kjer občani anonimno sporočajo pripombe, mnenja ali vprašan- ja. Poleg tega smo tako neposredno vpeti v različna področja človekovega življenja, ki se dotikajo vseh mladih. Primer seje MSL je javno objavljen na https://www.youtube.com/ watch?v=QLNxf0hgmaM 19 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Ob “oddaji neodvisne Liste mladih” z županjo mag. Olgo Karba. Foto: Bojana Škrlec GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Aktivno vključevanje mladih spodbuja delovanje drugih mladih. Večja vključenost mladih v različna področja življenja. Nove, inovativne in drugačne konstruktivne ideje. Spoznavanje delovanja s strani mladih. Učenje konstruktivnega delovanja v družbi. Možnosti razvoja mladih in lokalnega okolja so širše... IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Pomen vključenosti mladih zaradi pridobivan- Pomembna je vztrajnost, pozitivna pro- ja različnih izkušenj in možnosti izražanja mocija projektov in ustrezna motivacija mnenj. vključenih. 20 Vzpostavitev Mladinskega Mladi v Idriji smo od leta 2008 centra Idrija naprej opozarjali, da nujno potrebujemo mladinski center - zamislili smo si prostor, kjer se bo mogoče družiti in izvajati Zveza društev projekte. Mladinski center Idrija PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Participacija Projekt ustanovitve Mladinskega centra je bil na lokalni ravni zelo pomemben, saj je zag- Ciljna skupina: otovil prostore mladinskim društvom, s tem pa Mladi tudi mladini, ki tako lahko prosti čas preživlja v zanje urejenih prostorih.Začetek dela lahko Št. udeležencev oz. doseg projekta: beležimo v leto 2008, ko so se začela prva 300 dogovarjanja z Občino Idrija in prvi poskusi lobiranja, ki so hitro prešli v fazo iskanja lo- Vodja projekta: kacij in primernih organizacijskih oblik. Leta Društva RSK Idrija, KIŠ, Idrija 2020 2010 se je v obliki peticije zbiralo podpise za nov mladinski center, pripravljen je bil idejni Spletna stran: okvir za obli- kovanje in delovanje Mladinske- www.mcidrija.si ga centra Idrija ter dokončno v dogovoru med mladinskimi društvi in Občino Idrija izbrana Kontakt: lokacija nekdanjega samostana, kasneje di- info@mcidrija.si jaškega doma – ki pa so bili v zelo slabem stanju. Mladi smo se angažirali in poprijeli za zidarske lopatice ter renovirali prostor. 21 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Delovna akcija - prenova prostorov Mladinskega centra Foto: Marko Čuk GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA • Oblikovana in sprejeta Strategija za mlade Občine Idrija 2015 – 2020. • Pridobitev certifikata Mladim prijazna občina. • Pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju mladinskega dela. • Okoljska nagrada Združenih narodov Energy Globe Award za projekt Z beciklom v becirke (v sodelovanju z Gimnazijo Jurija Vege Idrija). • Državno priznanje v mladinskem sektorju za leto 2016 IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Z delovanjem in vzpostavitvijo Mladinske- Povezovanje in sodelovanje sta ključ do ga centra Idrija se je spremenil pogled in uspeha. sprejemanje mladih v Občini Idrija. Počasi postajamo (enakopravni) sogovorniki pri odločevalcih ter na dolgi rok prispevamo k razvoju lokalne skupnosti. 22 Mreža participativnih demokratičnih Spodbujanje participacije in aktivnega državljanstva, šol (Network of vzpostavitev mreže partici- pativnih šol in referenčne democratic Citi- lestvice participacije šol; sept. 2015 – jul. 2017 zenship Schools) Kulturno PODROBNEJŠI izobraževalno OPIS PROJEKTA društvo PiNA Zgodnje sodelovanje v procesih odločanja, ki vplivajo na življenje dijakov, je bistvenega pomena za njihov vstop v aktivno državl- Področje projekta: janstvo, srednje šole pa lahko nastopijo v Participacija vlogi stičišča, v sklopu katerega pridobijo znanje, orodja ter izkušnje aktivnega državl- Ciljna skupina: janstva in participacije. Pilotni projekt Mreža Mladi, s poudarkom na dijakih s Portugalske, participativnih demokratičnih šol spodbuja Poljske in Slovenije partici- pacijo srednješolskih akterjev (pred- vsem dijakov, pa tudi profesorjev, drugih Št. udeležencev oz. doseg projekta: šolskih delavcev in staršev) s Portugalske, 1500 udeležencev, medijski doseg več Poljske in Slovenije. Glavni rezultat projekta tisoč predstavlja ustvarjena referenčna lestvica participacije šol – uporabno orodje za samo- Vodja projekta: evalvacijo participacije deležnikov glede Peter Kastelic in predstavniki partnerskih vključenosti v (1) učni in (2) odločevalski pro- organizacij ces ter (3) vpetosti v širše okolje. Na podlagi pridobljenih rezultatov in ugotovljenega stan- Spletna stran: ja šole pripravijo in implementirajo strateški http://www.pina.si/ načrt za izboljšanje stopnje njihove partici- pacije, s čimer se na lestvici povzpnejo višje Kontakt: in tako postanejo bolj participativne. info@pina.si 23 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Posvet Participacija mladih ali kaj lahko za participacijo storijo šole? (2016) Foto: Gregor Sotlar GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Analizirali smo stanje participacije v šolah v sodelujočih državah, prepoznali primere dobrih praks participacije, vzpostavili tri lokalne konzorcije za spodbujanje participacije v šolah, razvili referenčno lestvico participacije šol, sprejeli strateške načrte za v projekt vključene šole z namenom doseganja čim višje stopnje participacije ter vzpostavili pilotno Mrežo participativnih demokratičnih šol. Projekt bomo zaključili z mednarodno konferenco o participaciji v šolah. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Različne prakse in razumevanje šolske par- Aktivna participacija v šoli je pot v aktivno ticipacije v vključenih državah; referenčna državljanstvo v odrasli dobi. lestvica participacije, ki ustreza realnemu stanju. Primeri dobrih praks šolske partici- pacije in možnosti implementacije v druge države; primerna, že obstoječa izhodišča za referenčno lestvico participacije šol. 24 Mladinsko delo proti Novembra 2016 je v radikalizaciji Črnomlju v okviru programa Erasmus+ potekalo usposabljanje mladinskih delavcev na temo preprečevanja radikalizacije Mladinski center mladih v Evropi. BIT, socialno podjetje PODROBNEJŠI Področje projekta: OPIS PROJEKTA Participacija Devetdnevno usposabljanje je bilo pri- Ciljna skupina: pravljeno kot odgovor na migrantsko krizo Mladinski delavci in vse močnejši vpliv sovražnega govora v Evropi ter pojav radikalizacije mladih ljudi in Št. udeležencev oz. doseg projekta: vprašljivost skupnih evropskih vrednot. Na Usposabljanja se je udeležilo 24 usposabljanju so se mladi poglobili v temo mladinskih delavcev iz 11 držav. Sam radikalizacije in sovražnega govora ter se projekt je preko mladinskega dela naučili novih interaktivnih metod, s katerimi dosegel več sto mladih iz cele Evrope. lažje prenesejo skupne evropske vrednote na mlade in na ta način preprečijo nasilno radi- kalizacijo marginalizirane mladine in mladih Vodja projekta: migrantov. Mladinski delavci so med seboj Klemen Vitkovič s projektnimi partnerji iz izmenjali tudi primere dobrih praks v lastnih Poljske in Velike Britanije državah ter izdelali akcijske načrte za delo v lastnih organizacijah in lokalnih skupnostih. Spletna stran: Usposabljanje sta vodila dva mednarodno http://mc-bit.si/ priznana mladinska trenerja Ed Sherry iz Velike Britanije (upokojeni policist, ki je raz- Kontakt: vil prostovoljski program National Volunteer klemen.vitkovic@gmail.com Police Cadets Programme, ki se uspešno bori proti radikalizaciji mladih v VB) in Michal Braun iz Poljske. Usposabljanje je potekalo v angleškem jeziku. 25 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Fotografija zaključnega dne s prejetimi certifikati Youthpass Foto: Jurij Matkovič GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Preko usposabljanja so mladinski delavci pridobili in razvili nova znanja in sposobnosti ter dosegli višjo raven razumevanja ključnih točk prostovoljstva kot orodja v mladinskem delu, ki lahko efektivno preprečuje radikalizacijo mladih. Ta nova spoznanja so mladinski delavci prenesli v lastne nevladne organizacije in lokalno okolje. Produkt usposabljanja so tudi štirje novi prostovoljski programi, ki so zlahka aplicirani v vseh evropskih državah. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Ker je pojav radikalizacije med mladimi tudi v Kjer je volja, je tudi moč. Vztrajno zastavljenim Sloveniji vse večji in močnejši, si želimo, da ciljem naproti. tudi ostale organizacije ozaveščajo mlade o dotičnem problemu in da s skupnimi močmi vzpostavimo mehanizme za preprečevanje radikalizacije in sovražnega govora. 26 Mladinska postaja Nov koncept mladinskega centra oziroma Moste (MPM) projekta, ustvarjen na prin- cipu “mladi za mlade”, kjer se spodbuja samorealizacijo posameznikov skozi Združenje različne aktivnosti. Sezam Področje projekta: PODROBNEJŠI Participacija OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Mladi 10 do 29 let Združenje SEZAM in Zavod Delavnica kon- ceptov s pomočjo sofinanciranja programov Št. udeležencev oz. doseg projekta: s strani Urada za mladino, MOL ter Javnega Projekt oziroma program MPM dosega podjetja tržnice in parkirišča Ljubljana želita preko 400 različnih udeležencev na ustvariti virtualno in fizično platformo za razvoj aktivnostih. posameznikovih kompetenc, interesov poten- cialov in jim ponuditi prostor za njihovo samo- Vodja projekta: realizacijo.V tem duhu nastaja MPM kot nov Bor Kirn ter drugi predstavniki koncept skupnostnega prostora, kjer imajo pri organizacije kreiranju vsebin glavno besedo mladi. Ekipa MPM daje velik poudarek sodelovanju z lokalno Spletna stran: skupnostjo, skrbi za ranljivejše skupine mladih www.delavnicakonceptov.si/ in se zavzema za razvoj trajnostnih praks v mladinska-postaja-moste/ administrativnem, izobraževalnem in kreativ- nem procesu ter za oplemenitenje lokalnega Kontakt: okolja. Poleg Urbane delavnice, ki trenutno info@delavnicakonceptov.si predstavlja primarno vsebino, uporabnikom ponujamo tudi različna izobraževanja, družabne dogodke, prostor za poslušanje gramofonskih plošč, kotiček za branje in pogovor, vzpostavlja pa se tudi studio za avdio in video produkcijo. Prostori MPM so na voljo mladim in vsem, ki iščejo prostor in aktivnosti za stimulativno preživljanje prostega časa. 27 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Slika iz otvoritve mladinskega centra, 20.10.2016 Foto: Arhiv Sezam GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Učinki projekta se poznajo tako, da nas je sama lokalna skupnost toplo sprejela, ljudje nas pre- poznavajo kot pomemben del svoje okolice. Vedno več mladih se tudi aktivno vključuje ter pri- našajo svoje ideje in zamisli v našo skupnost, kjer skupaj realiziramo. Mladim se tako razvijajo pomebne veščine in kompetence za nadaljne življenje. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Sam projekt še poteka, soočamo se z veliko Kar želimo prenesti naprej je, da se vztrajnost, izzivov, predvsem organizacijskim, vendar s delo ter povezanost poplača. Kot skupina mla- skupnimi močmi, povezovanjem z drugimi dih, ki je začela samo z idejo, danes uspeš- organizacijami ter z mentorstvom, spdbu- no izvajamo projekte in aktivnosti, ki so nam jamo mlade in ostale k aktivni participaciji ter pomembne in nas veselijo. In to izkušnjo želimo samostojnosti pri uresničevanju lastnih ciljev. deliti z vami! Mladi se vedno bolj vključujejo v same aktiv- nosti, iščejo lastne interese ter z mentoriran- jem aktivnosti tudi izvedejo. 28 Tabor poklicnih Projekt izvajamo vsako leto v novembru (dva priložnosti termina po tri dni), od leta 2014 dalje. Tabor je namenjen osnovnošolcem za lažje načrtovanje Mladinski center poklicne poti. Krško PODROBNEJŠI Področje projekta: Participacija OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Ideja za tabor je nastala na podlagi predhod- Učenci 8. In 9. Razredov OŠ v nih projektov, kjer so mladi med drugim izra- Posavju. zili potrebo po celostnih informacijah, ki jim bodo v pomoč pri odločanju za izbor poklica in Št. udeležencev oz. doseg projekta: načrtovanju kariere. Na podlagi njihovih pobud 100 smo zasnovali poklicni tabor, kjer mladim na neformalen način, z uporabo metode nefor- Vodja projekta: malnega in izkustvenega učenja, predstavimo Barbara Masnik korake, ki so pomembni za načrtovanje poklicne in karierne poti. Učenci v okviru Spletna stran: tabora razmišljajo o svojih kompetencah, http://www.mc-krsko.si/sl/ poklicnih vizijah in ciljih ter korakih, ki so potrebni za dosego le teh. Nadalje pa tudi Kontakt: o načinih izbiranja poklicev ter možnostih barbara.masnik@mc-krsko.si pridobitve kadrovske štipendije v Posavju. Zadnji dan tabora udeleženci obiščejo tudi nekaj lokalnih delodajalcev, kjer iz prve roke izvedo, kako podjetje deluje in kakšne so zapo- slitvene možnosti v prihodnosti. Udeleženci tabora kažejo veliko navdušenje nad vsebino in programom tabora ter izbranimi mladinskimi metodami dela, izrazžajo pa tudi interes po ponovitvi tovrstnih aktivnosti. To pa je tudi glavni motiv ponovnih izvedb tabora. 29 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Fotografija je nastala na ogledu podjetja Krka v Novem mestu, kjer so nam iz prve roke predstavili podjetje samo in nam povedali, kakšne so možnosti zaposlovanja v prihodnosti. Foto: Arhiv MC Krško GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Glavni cilj Tabora poklicev je približati učencem manj pogoste, deficitarne poklice. Na tridnevnih aktivnostih mladi spoznavajo pojem kompetence, veščin, se učijo načrtovati lastno učno pot, spoznavati svojo kreativnost ter tudi osebno obiščejo nekatera podjetja. Učenci v praksi spoznajo procese dela, zaposleni v podjetjih jih seznanijo s poklici v podjetju in predstavijo, kako so začeli svojo poklicno pot. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Pred izvedbo tabora imajo otroci zelo veliko Otroci so obremenjeni z izbiro poklica, po- nerealnih predstav o svetu zaposlovanja, ki magajmo jim na poklicni poti. pa po končanem taboru postanejo realnejše in posledično je tudi odoločitev otrok o njihovi poklicni poti precej lažja. 30 Družinski center Redna aktivnost zavoda, spod- Brežice bujanje aktivne participacije mladih v povezavi z aktivnostmi otroškega programa v zavodu. Od leta 1999. Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: V našem primeru ne gre za enkratni dogodek/ Participacija projekt, pač pa ocenjujemo, da je naša dobra praksa delo z mladimi in otroci v sklopu naše- Ciljna skupina: ga rednega otroško-.mladinskega programa. Mladi in otroci Gre za spodbujanje aktivne paricipacije mla- dih prostovljcev, ki so preko različnih rednih Št. udeležencev oz. doseg projekta: usposabljanj in delavnic, usposobijo za delo Število udeležencev v sklopu otroško - z najmlajšimi, predvsem predšolskimi in šol- mladinskega rednega programa, skimi otroci. Mlade prostovljci, t.i. animatorji, ocenjujemo: v sklopu delavnic pridobijo veliko komptenc Število vključenih otrok (letno): 750 in znanj za delo z najmlajšimi. Aktivnosti, Število vključenih animatorjev – ki jih mladi za najmlajše izvajajo potekajo prostovljcev (letno): 15 - 17 na tedenski bazi. S profesionalnih delom in Aktivnost izvajamo že od leta 1999 odnosom,smo v sklopu otroško - mladinske- ga programa, kjer gre za medgeneracijsko Vodja projekta: druženje mladih in otrok, v lokalnem okolju Sara Levičar izredno prepoznavni in cenjeni. Zaradi dolgo- letne tradicije izvajanja teh aktivnosti smo tudi Spletna stran: priča menjavi generacij, kjer otroci, ki so bili http://www.mc-brezice.si/druzinski -center nekoč udeleženci, danes kot animatorji izva- jajo aktivnosti. Gre tudi za vlogo mladinskega centra v življenju posameznika kot otroka in Kontakt: druzinskicenter@mc-brezice.si kasneje najstnika. 31 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Fotografija predstavlja srečanje mladih animatork, ki soustvarjajo program Družinskega centra McB. Foto: Arhiv ZPTM Brežice GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Poleg kvalitene ponudbe aktivnosti za otroke, spodbujanja aktivne participaije mladih, je pri samem projektu velik pomen na dejstvu, da McB postane pomemben sopotnik posameznika, ki se najprej udeležuje aktivnosti kot otrok, kasneje pa se iz vloge uporabnika prelevi v izvajalca aktivnosti. Na ta način v MC spodbujamo mlade k večji aktivni participaciji, pomenu neformalnega izobraževanja in nudimo mladim prostor za kvalitetno preživljanje prostega časa. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Izziv nam predstavlja vse večja udeležba Naš projekt še zmeraj traja in je odličen primer otrok na naših dejavnostih in želja mladih po dobre prakse tudi za druge centre. aktivni participaciji, vendar trenutno nimamo zmožnosti zagotoviti več aktivnosti. 32 Neprestani program Začetek mehkega terorizma ‘Mehki sega v konec 90-ih, ne gre pa za časovno omejen projekt terorizem’ temveč za stalno aktivost vtiranja kritičnosti v vse pore družbe. UPB, Ustanova nevladnih mladin- skega polja Pohor- PODROBNEJŠI ski bataljon OPIS PROJEKTA Mehki terorizem je uprizoritvena veja kulture nesprijaznjenosti z družbeno danostjo in je hkrati konkretizacija radikalnega mladinskega dela. Predstavlja posamezne performirane Področje projekta: intervencije pod vodstvom utemeljitelja kon- Participacija cepta Marka Breclja in prežema vse aktivnosti organizacije – tudi upravne, administrativne in Ciljna skupina: finančne. Gre za koncept agitacije kulture in Mladi, ne mladi, dojemljivi in tisti ki to še kulture agitacije, ki se udejanja v obliki per- bodo, Vlada, ministrstva, URSM, lokalne formiranih koncertnih agitk in produkcije do- oblasti, naključneži. kumentarnih filmov, gre tudi za sodelovanje z novinarstvom, pa izobraževalnimi in kulturnimi Št. udeležencev oz. doseg projekta: institucijami, v katere se skuša prodirati in Stotine tako preizkušati njihovo vpojnost za ustvar- jalnost in radodarnost. Prežema civilni dialog Vodja projekta: s podajanjem za odločevalce nesprejemljivih Marko Brecelj in nerazumljivih pobud, pa z izvolitvijo in nato izstopom predstavnice mladinskih centrov iz Spletna stran: Sveta Vlade za Mladino. Manifestira se tudi v www.dodogovor.org performativnih odzivih na razpise ali povabila k sodelovanju v publikacijah kot je ta. Kontakt: ustanova.pb@gmail.com 33 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Ojačan nosilni hrbet predstavnice mladinskih centrov v Svetu Vlade za mladino pred izstopom zaradi teže nesmislenosti vključenosti vanj. Foto: arhiv UPB GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mehki terorizem predstavlja inovativno metodo mladinskega dela ter obliko aktivnega državl- janstva in nekonvencinalne politične participacije. Kot dosežek lahko izpostavimo vsakokratno nelagodje uradnikov ob srečanju z metodo mehkega terorizma, ki topi njihov polikan uraden nastop in izpostavi njihovo nemoč ob nepredvidljivem. Hkrati mladim pokaže način, na kakršne- ga lahko nenasilno izrazijo in sporočajo svoja stališča v času, ko se prisiljeni držati ‘mladinskih tematik’, medtem ko v družbi naraščata nestrpnost in neenakopravnost. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Glavni izziv predstavlja boj proti formalizaciji Aktivnosti mehkega terorizma niso zaključene, in togosti dela z mladimi ter vseobsegajočem temveč ostajajo nujnost sedanjosti in prihodno- ukalupljanju mladih s pohlevnim sledenjem sti. evropskim smernicam. Podpirati želimo ustvarjalnost in radodarnost ter tako ustaviti vztrajno žaganje vejice pri- hodnosti na kateri stojijo mladi. 34 Strukturirani dialog • Mladinski svet Ravne na Koroškem Mladinska iniciativa za 3. razvojno os • Zavod Mladinska mreža MaMa Dialog mladih! Mladinska iniciativa Mladinska iniciativa za za 3. 3. razvojno os je bila ustanovljena 15.7.2014 z namenom podkrepiti razvojno os prizadevanja mladih, da se na Koroško zgradi 3. razvojna os. Mladinski svet Ravne na PODROBNEJŠI Koroškem OPIS PROJEKTA Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os je Področje projekta: 15. julija 2014 ustanovil upravni odbor Mladin- Strukturirani dialog skega sveta Ravne na Koroškem. Iniciativa je nastala na podlagi ugotovitev v Strategiji Ciljna skupina: za mlade v občini Ravne na Koroškem 2014- Mladinski sektor na lokalni, regijski in 2020, da je za prihodnost mladih nujna dobra državni ravni. prometna povezava s centrom države. 18. julija 2014 se je iniciativa javnosti predstavi- Št. udeležencev oz. doseg projekta: la na novinarski konferenci, ki je potekala na 7.500 podpisnikov peticije za izgradnjo Občini Ravne na Koroškem. Vodenje iniciative hitre ceste na Koroško je prevzel Aljaž Verhovnik. Delovati je pričel tudi portal hitronakorosko.si. Iniciativa je prido- Vodja projekta: bila legitimnost z zbiranjem podpore peticiji Aljaž Verhovnik za gradnjo hitre ceste na Koroško, ki je v treh mesecih zbrala več kot 7.000 podpornikov. Odtlej iniciativa tvorno sodeluje v Odboru za Spletna stran: izgradnjo hitre ceste na Koroško, ki deluje pri www.hitronakorosko.si Svetu koroške regije. Na nujnost izgradnje hitre ceste opozarja z različnimi akcijami, kot Kontakt: ms.ravne@gmail.com so npr. kolesarjenje po bodoči trasi 3. razvojne osi, snemanje filmčkov, priprava dokumentov, sodelovanje z odločevalci in mnogimi drugimi aktivnostmi. Pred kratkim je iniciativa pripravila tudi posebno študijo o Koroški in 3. razvojno osi z naslovom HOČ`MO CESTO!. 37 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Uvodna predstavitev Mladinske iniciative za 3. razvojno os javnost dne 18. 7. 2014. Foto: MSR GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Ideja o 3. razvojni osi je znana že več kot 40 let. Zanjo so si prizadevale mnoge generacije Korošcev. Mladi pa k prizadevanjem pristopamo zato, ker bi hitra cesta ravno nam omogočila stabilnen razvoj v domačem kraju in preprečila beg možganov. Glavni dosežek projekta je ponov- na aktualizacija potrebe po izgradnji hitre ceste ter vključenost širše civilne družbe v prizadevanja. Hkrati je iniciativa povezala vse deležnike prizadevanj za cesto (od politike do gospodarstva) in predstavlja tretji – civilnodružbeni steber prizadevanj za 3. razvojno os. Mladi so glavni akterji iniciative. Z aktivnostmi lahko neporedno sodelujejo v procesih z lokalnimi in državnimi odločevalci. Mladi pridobivajo izkušnje komuniciranja z javnostjo, vpogled v pripravo projektov strateškega državnega pomena in se neporedno vključujejo v odločevalska dejanja. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Povezanost mladih v prizadevanjih za Vztrajnost za 3. razvojno os, saj HOČ`MO prihodnost. Projekt je trajen CESTO! 38 Dialog mladih! Gre za nacionalni projekt strukturiranega dialoga mladih, mladinskih organizacij Zavod in mladinskih centrov, drugih Mladinska organizacij civilne družbe ter odločevalcev. mreža MaMa PODROBNEJŠI Področje projekta: OPIS PROJEKTA Strukturirani dialog Dialog mladih! je nacionalni projekt struk- Ciljna skupina: turiranega dialoga mladih, mladinskih orga- Mladi nizacij in mladinskih centrov, drugih organi- zacij civilne družbe ter lokalnih in nacionalne Št. udeležencev oz. doseg projekta: oblasti za doseganje skupnih ciljev na po- 600 aktivnih mladih. dročjih, opredeljenih v prenovljenem okvirju za evropsko sodelovanje na področju mla- Vodja projekta: dine, s poudarkom na zavedanju kompetenc, Uroš Skrinar pridobljenih v procesu participacije mladih, ki prispevajo k večji zaposljivosti mladih. Namen Spletna stran: projekta je predvsem omogočiti strukturirane www.mreza-mama.si razprave od lokalnih do nacionalne ravni med mladimi, organizacijami, ki delujejo z Kontakt: mladimi ter odločevalci, detektirati primere info@mreza-mama.si dobrih praks participacije mladih v lokalnih okolji in nacionalni ravni ter vzpodbujanje prenosa dobrih praks med okolji. Projekt veča podporo mladinskemu delu - mladinskim organizacijam in mladinskim centrom na lokalnih ravneh in nacionalni ravni, ki spodbu- jajo in omogočajo participacijo mladih. 39 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Aktivnost Dialoga mladih iz Mladinskega centra Trbovlje Foto: ekipa Mreže MaMa GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA 1. Promocija - 60 dogodkov v lokalnih skupnostih po Sloveniji, skupaj 35.000 prebivalcev Slo- venije; 600 aktivnih mladi. 2. 3-dnevni nacionalni dogodek; 60 mladih iz regijskih srečanj in znotraj izvedena nacionalna konferenca s predstavijo zaključkov. 3. Zaključna publikacija ter video projekta. 4. Vključeni aktivni mladi pridobili socialne in državljanske kompetence. 5. Zagotovljena medijska pokritost; skupaj več kot 70 objav. 6. Izvedba 12 dvodnevnih regijskih dogodkov. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Izzivi so se identificirali predvsem v prepozna- Predlogi in vprašanja morajo biti konkret- vanju dodane vrednosti tovrstnih dialogov, s izirana ali oblikovana tako, da so razumljiva strani odločevalcev in mladih, pri čemer je mladim in odločevalcem. največji izziv predstavlja motiviranje mladih. 40 Socialna vključenost in enake možnosti • Celjski mladinski center Moje prvo stanovanje • Mladinski center Trbovlje Mladi pišejo • Znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, socialno podjetje Mladi z manj priložnostmi s pomočjo mladinskega dela do zaposlitve - Družbeno-odgovorna zaposlitev (Fair employment) • Društvo ŠKUC LGBT+ mladina 2015/16 • Mladinski center Zagorje ob Savi Brcnimo rasizem! • Društvo Salezijanski mladinski center Celje Hudija je zakon • Nova generacija SLS Rezervirano za rumeno • MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih Ključ do vključenosti • KUD France Prešeren Trnovo KUD - primer “slabe” prakse Moje prvo Skupaj s partnerji smo stanovanje vzpostavili strukturirani dialog z mladimi v Celju ter pogledali v potrebe mladih na področju zagotavljanja stanovanj. Celjski mladinski center PODROBNEJŠI Področje projekta: Socialna vključenost in enake OPIS PROJEKTA možnosti Strukturo projekta je sestavljalo štiri dnevno Ciljna skupina: srečanje mladih iz Celja, ki so skozi voden proces strukturiranega dialoga pripravili Mladi na lokalni ravni različne ukrepe na področju kakovosti bivanja in stanovanjske politike v Celju. Z Št. udeležencev oz. doseg projekta: uporabo metod neformalnega učenja so 150 mladih bile mladim predstavljene številne možno- sti in načini reševanja njihovih aktualnih Vodja projekta: stanovanjskih vprašanj, doseganje lastne Tadej Lebič avtonomije in osebne rasti. Spletna stran: www.mc-celje.si/sl/Projekti/Moje_prvo_ stanovanje/ Kontakt: info.pentlja@mc-celje.si 43 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Na fotografiji prizor iz prvega dogodka na katerem so sodelovali dijaki Gcc. Foto: Tilen Križnik GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Učinki na mlade in okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi. Z dogodkom Moje prvo stanovanje smo vzpostavili dialog z mladimi v stanovanjski skupnosti na področju stanovanjske politike in kakovosti bivanja, spoznali in analizirali potrebe na področju bivanja in kakovosti bivanja v lokalni skupnosti in pripravili predloge ukrepov na lokalni ravni, ki so mladim zagotovila uspešnejši dostop do najemniških stanovanj. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Poudarek je bil na spoznavanju in analizira- Kontinuirano izvajanje ukrepov še naprej v nju potreb na področju bivanja in kakovosti prihodnosti. bivanja mladih v lokalni skupnosti in pripravi predlogov ukrepov. 44 Mladi pišejo Program Mladi pišejo je namenjen mladim med 15. in 30. letom z željo po pisnem izražanju. S podporo MC Mladinski Trbovlje zaključijo proces center ustvarjanja z izdajo literarnega dela. Trbovlje PODROBNEJŠI Področje projekta: Socialna vključenost in enake OPIS PROJEKTA možnosti Program je namenjen ustvarjanju pozitivnih Ciljna skupina: zgodb Zasavcev, ki so v življenju naleteli Mladi 15 - 30 na večje ovire in jih z visoko mero pozitivne energije, vztrajnosti, discipline in odgovornos- Št. udeležencev oz. doseg projekta: ti, uspeli premagati. Mladinski center Trbovlje Program je eden izmed bolj prepoznavnih skozi program nudi mentorsko podporo pri programov v Mladinskem centru Trbovlje. procesu ustvarjanja, predvsem mentorstvo V programu aktivno sodeluje in je pri organizacijskih vidikih izdaje literarnega sodelovalo preko 40 mladih. dela.V okviru programa so izšle naslednje knjige: Tek za življenjem, avtor Mitje Duha, biografija avtorjevega odraščanja, ki ga je Vodja projekta: tek rešil iz sveta mamil in kriminala; V iskan- Mladinski center Trbovlje ju prave vrednosti avtorja Robija Zupana o odraščanju in športnih dosežkih, ki jih je osvojil navkljub najhujši obliki sladkorne Spletna stran: bolezni; Številka trenutno ni dosegljiva www.mct.si avtorice Taje Metličar, o njenem življenju po http://mct.si/kategorija-izdelka/ hudi prometni nesreči; Mostovi vseh realnosti knjizni-program/ avtorice Maše Mlinarič, kriminalni roman, ki ga je avtorica napisala že pri rosnih 16. Letih, ter Kontakt: zbirka kratkih zgodb z naslovom: “Pridi zvečer mct@mct.si ob 8. M.”, ki jo je pod mentorstvom priznanega mitja.adamlje@mct.si pisatelja Romana Rozine pripravila skupina mladih zbranih v interesni skupini Pisanice. 45 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Predstavitev knjig avtoric Maše Mlinarič in Taje Metličar. Foto: Arhiv MCT. GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladi, ki so napisali biografije, so tako s svojim življenjskim zgledom vzor številnim drugim mladim. Postali so prepoznavne osebe v regiji, ter zanimivi za številne šole in organizacije za delo z mladimi, ki jih večkrat povabijo na predavanja in predstavtive. Mladi, ki so napisali knjige, delujejo kot pomembni vzorniki za lokalno mladino, hkrati pa tudi spodbujajo druge mlade k aktivnem vključevanju v družbo. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Program se še vedno izvaja. V teh dneh Spodbujamo rod mladih pisateljev kot navdih ravno sodelujemo z novimi avtorji, ki bodo vrstnikom. svoje knjižne prvence objavili konec letošnje- ga leta. Izziv v prihodnje pa je, projekt prene- sti na mednarodni nivo in omogočiti medn- arodno prepoznavnost avtorjev. 46 Mladi z manj priložnos- tmi s pomočjo mladins- kega dela do zaposlitve - Družbeno-odgovorna EPEKA v okviru projekta zaposlitev (Fair employ- “Fair employment” nadaljuje ment). svoje poslanstvo povezave mladinskega dela, socialnega podjetništva in vključevanja Znanstveno - raziskovalno ranljivih skupin. združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, socialno podjetje PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Združenje EPEKA, so.p., je mladinska Socialna vključenost in enake možnosti organizacija in hkrati socialno podjetje. V letu 2013 smo se preoblikovali v socialno podjetje predvsem zaradi vse bolj naraščajoče brez- Ciljna skupina: poslenosti mladih, ki jo skušamo po svojih Mladi z manj priložnostmi, begunci, pripad- najboljših močeh s socialnopodjetniškimi niki romske skupnosti, brezdomci. prijemi v povezavi z mladinskim delom reševati in premostiti. Po izvedenih Št. udeležencev oz. doseg projekta: anketah in statistikah Združenja EPEKA 60 aktivno vključenih; s pomočjo različnih lahko nedvomno ugotovimo, da so dolgotra- medijev in informativnih kanalov je projekt jno brezposelni predvsem mladi z nizko sto- dosegel več tisoč ljudi. pnjo izobrazbe, med njimi še posebej ženske, mladi predvsem iz subkultur ali pripadniki Vodja projekta: etničnih manjšin - Romov. Razlogi za brez- Štefan Simončič poslenost Romov so številni, vendar med Strokovni vodja: Žiga Štajnbaher njimi še posebej izstopajo diskriminacija, netoleranca, rasizem, segregacija, anticiga- Spletna stran: nizem itd. Po nekaterih podatkih imajo romi www.epeka.si 17-krat večjo možnost kot večinsko pre- http://fairemployment.si/ bivalstvo, da postanejo trajno nezaposljivi. Vključevanje mladih z manj priložnostmi Kontakt: (Romov) na trg delovne sile je tako zaradi epeka@epeka.si zgodnjega izstopa iz formalnega izobraže- info@fairemployment.eu vanja sila oteženo. 47 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji xxx Foto: xxx GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA V sklopu projekta Fair Employment se je zaposlilo 5 oseb, ki so s pomočjo modulov uspos- abljanj in aktivnosti v mladinskem sektorju prišli do željene zaposlitve. Ob tem so se mladi (udeleženci) poglobili in pridobili znanja na področju kulture, IKT, športa, človekovih pravic, socialnega podjetništva, stika z drugimi kulturami in poznavanja delovanja inštitucij doma in v EU. Mladi so prepoznali aktivno državljanstvo kot tisti element, ki lahko izboljša položaj mladih. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Okrepiti delovanje javnih institucij, odločeval- Odlično reklo “Vsi drugačni, vsi enakopravni” cev in vseh deležnikov glede vključevanja ran- naj že enkrat resnično stopi v veljavo. ljivih skupin v različne sisteme in podsisteme družbe ter večanja zaposlitvenih možnosti in kompetenc mladih z manj priložnostmi. 48 LGBT+ mladina Programski sklop LGBT 2015/16 mladina združuje socialne, kulturne in aktivistične vsebine za LGBT skupnost. Društvo ŠKUC PODROBNEJŠI Področje projekta: Socialna vključenost in enake OPIS PROJEKTA možnosti Zaokrožen sklop aktivnosti, ki odgovarja na Ciljna skupina: potrebe LGBT mladine preko kombinacije LGBT+ mladina metod mladinskega dela, strukturiranega dialoga, aktivizma in kulturno - umetniške Št. udeležencev oz. doseg projekta: ustvarjalnosti. Program je zasnovan na več 1296 nivojih. S serijo dogodkov strukturiranega dialoga med LGBT skupnostjo in njenimi Vodja projekta: organizacijami smo neoraganizirani LGBT Jernej Škof mladini dali direktno možnost za nagovor Tadeja Pirih organizacij in njihovo usmeritev v potre- be mladih. Na podlagi potreb mladih smo Spletna stran: zasnovali in izvedli javne dogodke v različnih www.skuc.org oblikah. Močna potreba po lastni neodvisni www.kulturnicenterq.org LGBT kulturi se je izrazila v kabarejski šoli Kabaret Tiffany, rednih “kavarniških večerih” Kontakt: na katerih se predstavljajo mladi ustvarjalci info@skuc.org redni publiki in mednarodnih sodelovanjih, na katerih smo tuje ustvarjalce predstavili slovenski LGBT skupnosti. Mladi so izrazi- li potrebo po informiranosti v zdravju. Iz te je nastal pogovorni cikel Gejevski seks in droge, na katerih smo z mladimi raziskovali probleme drog v skupnosti in iskali rešitve. 49 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Kavarniški večer: TransFormacije skozi kviz in šablone z TransAkcijo. Foto: Tilen Albreht GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Neorganizirana mladina v LGBT skupnost je preko možnosti direktnega in poglobljenega pogovora z aktivnimi organizatorji pridobila možnost oblikovanja skupnostnih programov. Največji dosežek pa je zagotovo vključitev novih aktivnih organizatorjev v organizacijo. Na dogodkih smo zaznali vedno boljšo obiskanost, prav tako so aktivni ustvarjalci vsebin v očeh mladih postali dostopnješi. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Pomemben je stalen in strukturian meha- Za rast skupnosti je potrebno aktivno nizem skozi katerega lahko neorganizirana poslušati. mladina naslavlja organizacije, ki jo zastopa- jo. Na ta način lahko mladi reflektirajo svoje potrebe in usmerjajo organizacije v programe, ki se jih najbolj dotikajo. 50 Brcnimo rasizem! Brcnimo rasizem je samoorganizirani antifašistični Mladinski nogometni turnir. center Zagorje ob Savi Področje projekta: PODROBNEJŠI Socialna vključenost in enake možnosti OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Brcnimo rasizem je mladinska pobuda, ki jo z Mladi, ranljive skupine (migranti, namenom promocije solidarnosti, strpnosti in etnične manjšine, begunci, prosilci za sodelovanja, Mladinski center Zagorje ob Savi azil, LGBT skupnosti). v sodelovanju z Anarhistično skupino OSA izvaja že od leta 2012. Osrednji del dogodka Št. udeležencev oz. doseg projekta: je samoorganizirani antifašistični nogometni 150 udeležencev, medijski doseg več turnir, ki se običaj- no izvaja v mesecu okto- sto. bru in ga spremljajo tudi različne aktivnosti, ki sovpadajo z idejo projetka, kot na primer: Vodja projekta: Živa knjižnica, ogledi dokumetarcev, okrogle Tadej Sapač, Anarhistična skupina OSA in mize, delavnica burekopeke ipd. Vsako leto Mladinski center Zagorje ob Savi poteka tudi akcija “Food not bombs”, kjer se deli brezplačne tople vegatarijanske obroke Spletna stran: za udeležence in navijače. Nogometne ekipe www.mczos.si/2016/10/brcnimo-rasizem-5/ so izjemno pestre, v njih so tako mladi, kot www.facebook.com/brcnimo.rasizem/ osnovnošolci ali starejši, fantje ali dekleta, brezdomci, priseljenci, LGBT osebe, pripad- niki manjšin ali prosilci za azil. Projekt je bil Kontakt: večkrat prepoznan kot primer dobre prakse info@mczos.si in bil pokrit s strani lokalnih in nacionalnih medijev. 51 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Na fotografiji je skupinska slika Brcnimo rasizem #3 iz leta 2014. Foto: Tomaž Zupan GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA S projektom Brcnimo rasizem smo med mladimi dvignili nivo razumevanja in sprejemanja drugačnosti. Ostalim mladinskim organizacijam smo ponudili idejo, kako lahko z nogometom na preprost in zabaven način naslavljajo težke teme. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Sovraštvo in ksenofobnost do različnih Porušimo zidove sovraštva, zgradimo mostove (novih) pojavov v družbi sta pogosto plod prijateljstva! nepoznavanja, zato je v boju za odprto in strpno družbo pomembno, da v praksi po- kažemo, kaj zares te neznanke pomenijo. Za to obstaja več različnih poti in možnosti in ena izmed njih je zaradi skupinskega duha in logike igre ravno nogomet. 52 Hudija Skupaj s sodelavci je zakon smo na lokalni ravni (Celje – Hudinja) izpeljali 9 med- generacijsko športno-rekreativnih srečanj. V jesenskem času, eno Društvo soboto organiziramo druženje, Salezijanski šporni turnir, igre in delavnice za najmlajše in na koncu za vse mladinski pogostitev z golažem center Celje in kostanji. Področje projekta: PODROBNEJŠI Socialna vključenost in enake OPIS PROJEKTA možnosti Društvo SMC Celje je z nekajletnim sodelo- Ciljna skupina: vanjem skupaj s PUM-om Celje, ter Vrtcem Predvsem mladinska populacija, dobrodošli Danijelov Levček že devetkrat uspešno orga- pa tudi drugi iz bližnje okolice. niziralo in izpeljalo športni turnir, ki je namen- jen medgeneracijskemu povezovanju in utrje- Št. udeležencev oz. doseg projekta: vanju lokalne pripadnosti. Uspešno izvedenih 120-150 udeležencev, medijski doseg 9 dogodkov se je udeležilo skupaj več kot več sto. 850 udeležencev mladih, tako aktivnih znotraj nekaterih mladinskih organizacij, kakor tudi Vodja projekta: Mitja Franc s sodelavci in prostovoljci. neorganizirane mladine in šolajočih se otrok, njihovih staršev in skrbnikov ter drugih obis- Spletna stran: kovalcev turnirja in druženja. Na dogodkih http://celje.donbosko.si/smc so se predstavile športne ekipe iz lokalnega okolja, sledil je turnir, igre in delavnice za Kontakt: popestritev časa odmorov za mlajše smc.celje@gmail.com obiskovalce in prijavljene na turnirju, podelitev priznanj, druženje ob golažu in kostanju. Dogodki so bili tudi objavljeni na portalu mlad.si in na drugih portalih in družabnih omrežjih, kakšen pa tudi pokrit s strani lokalnih in nacionalnih medijskih hiš. 53 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Na fotografiji prizor iz dogodka Hudija je zakon v Celju, z nekaterimi prostovoljci in sodelujočimi v letu 2016. Foto: Karmen Cene Klakočer GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Z dogodki “Hudija je zakon” smo dvignili zavest lokalnih prebivalcev – predvsem mladih in njihovih družin, da je pomembno sodelovati na športnem turnirju in se povezovati, plesti prijateljske vezi in se družiti. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Poudarek poskušamo vedno dati na druženju Vztrajnost in potrpežljovost pri doseganju in medkulturnemu povezovanju preko športa, zastavljenih ciljev ter razvoj v privlačnosti in delavnic in drugih stvari, ki nas lahko v enem pomembnosti dogodka za lokalno skupnost. dnevu še bolj povežejo. 54 Rezervirano za rumeno Ozaveščanje družbe o tem, da so parkirna mesta tudi pomembna, ozaveščanje Nova generacija družbe o pomenu parkirnih SLS mest, namenjenih invalidom. Področje projekta: Socialna vključenost in enake možnosti PODROBNEJŠI Ciljna skupina: OPIS PROJEKTA Vsi udeleženci v prometu (vozniki) Projekt Rezervirano za rumeno je Št. udeležencev oz. doseg projekta: kampanja, s katero ozaveščamo vse Aktivnih je bilo več kot 100 mladih po udeležence v prometu, da so parkirna celi sloveniji mesta za invalide namenjena zgolj invalidom. Pogosto namreč vidimo, da na parkirnih Vodja projekta: mestih za invalide parkirajo vozniki, ki do tega Sašo Krabonja in Daniel Valentine niso opravičeni. Invalidi zaradi tega težko dostopajo do parkirnih mest, namenjenih Spletna stran: njim. Kampanjo izvajamo v sodleovanju z www.novageneracija.si Zvezo paraplegikov Slovenije. Kontakt: novageneracija@novageneracija.si 55 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Letak za projekt Rezervirano za rumeno. GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Okrepila se je družbena zavest o tem, da so parkirna mesta za invalide namenjena zgolj njim. Kampanja je doživela odziv tudi pri mladih, ki se šele pripravljajo na opravljanje vozniškega izpita. Po prvem letu kampanje so začela nastajati tudi parkirna mesta, namenjena mladim mamicam. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Spoštovati se moramo med sabo, čeprav Za spremembe v družbi potrebujete zgolj smo si različni. pogum. 56 Ključ do vključenosti »Ključ do vključenosti« je serija aktivnosti, ki jih na Movitu izvajamo od 2013 dalje MOVIT, za vključevanje mladih z manj Zavod za razvoj priložnostmi v program E+: Mladi v akciji. mobilnosti mladih PODROBNEJŠI Področje projekta: Socialna vključenost in enake OPIS PROJEKTA možnosti V letih 2013-2015 smo se osredotočali na Ciljna skupina: vključevanje romskih organizacij v program Organizacije, ki delujejo v mladinskem Erasmus+: Mladi v akciji, že leta 2014 pa smo sektorju, in specializirane organizacije, podporne aktivnosti vzporedno razširili tudi ki delujejo na področju socialnega na druge organizacije, ki delajo z mladimi z vključevanja. manj priložnostmi. Organizirali smo sklop dogodkov namenjen izmenjavi izkušenj in Št. udeležencev oz. doseg projekta: dobrih praks na nacionalni ravni, katere smo 4356 vsako leto nadgrajevali z mednarodnimi ak- tivnostmi. V letu 2016 smo izvedli raziskavo, Vodja projekta: v kateri je sodelovalo 57 mladinskih organi- MOVIT zacij, s katero smo identificirali potrebe na področju socialnega vključevanja. Sledila Spletna stran: sta dva dogodka – posvet mladinskega www.movit.si sektorja in medsektorski posvet. Zaključki obeh pomembno vplivajo na aktivnosti, ki jih or- Kontakt: ganiziramo v letu 2017. Med njimi je tudi info@mva.si mednarodni medsektorski seminar »Cross-sectorial Key to inclusion«. Z aktivnostmi v okviru pobude »Ključ do vključenosti« tako organizacijam zagotavlja- mo kontinuirano podporo in krepitev kapacitet za še aktivnejše delovanje na področju social- nega vključevanja. 57 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA V pobudo se je do sedaj vključilo preko 120 različnih organizacij, ki so v tem času sodelovale na različnih aktivnostih, kar se odraža v večjemu številu mladih z manj priložnostmi, vključenih v program Erasmus+: Mladi v akciji. Njihovo število v primerjavi z letom 2014 (955 udeležencev z manj priložnostmi oz. 23 % vseh udeležencev) se je v letu 2016 povečalo za več kot 100% (2071 udeležencev z manj priložnostmi oz. 45 % vseh udeležencev). IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Projekti, povezani s socialnim vključevanjem, Ključ do vključenosti je v prvi vrsti v povezovan- kljub podpori ostajajo izziv, saj zahtevajo ju akterjev na lokalni ravni. temeljite priprave in usposobljeno osebje. Učinki večinoma niso vidni takoj, a se dol- goročno vlaganje v tovrstne projekte izplača, saj so rezultati, s katerimi se srečujemo, izjemni. 58 KUD - primer “slabe” Trideset let ukvarjanja s tako imenovanimi mladimi z prakse manj priložnostmi. KUD France Prešeren Trnovo PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: KUD je 30 let ne samo kulturni, ampak tudi Socialna vključenost in enake mladinski in medgeneracijski dnevni center, možnosti predvsem zaradi zavezanosti vključevanju in potreb okolja. Kljub mačehovskem odno- Ciljna skupina: su te države do NVO, kljub vsako leto večjim Mladi, ki se ne šolajo, se nekako “birokratskim” obveznostim ter kljub finančno drugače izobražujejo in ne delajo. zahtevni skrbi za lastno nepremičnino, je KUD leta in leta vztrajal (do 450 prireditev na leto in Št. udeležencev oz. doseg projekta: okrog 80.000 obiska/leto) in se izčrpaval. Leta Okrog 80.000 obiskovalcev na leto. 2013 je lokalna oblast “spoznala”, da je naše delo nevredno podpore in s tem “milostnim strelom” zaprla prostor ustvarjanja marsikomu Vodja projekta: Ga ni in ga ni bilo. (tudi mlademu). Npr. ŠILA (šolska impro liga), ki letos praznuje 20-letnico in je lani prejela držav- no “mladinsko” priznanje, je do leta 2013 do- Spletna stran: movala v kudu. Največja škoda pa je, da se po www.kud.si tem letu komaj še ukvarjamo z mladimi z manj priložnostmi (NEET v novoreku), kar smo aktivno Kontakt: počeli od leta 1987.V času “nasilnih radikalizacij kud@kud-fp.si mladih” (citirano iz vladnih in EU dokumentov) se kudovi “mladinski delavci” ne soočajo več dnevno s tem izzivom.Skratka, glede na mnenje odločevalcev iz leta 2013, KUD gotovo ne sodi v primerke “dobre” prakse. 59 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Foto: arhiv KUD France Prešeren Trnovo GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA V desetletjih smo številne (takrat) mlade z manj priložnostmi (večina z nedokončano šolo, nekateri na robu kriminala) vzpodbujali, usposobili in opolnomočili za delo na polju mladine in kulture. Tako lahko danes naštejemo na desetine takih, ki so uspešni tako v sorodnih nevladnih organizacijah, kot v javnih zavodih, medijih (predvsem na televizijah) ipd. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Menimo, da so mladi izobraženi, ki hodi- Seveda se problemov današnje NEET jo v tujino (s trebuhom za kruhom), veliko generacije ne da reševati z resolucijami, niti manjši problem kot pa današnji mladi z manj se jih ne da zajeti z umetelnimi javnimi razpisi, priložnostmi (prisiljeni ostati v domovini). Le ampak je potrebno neposredno (so)finaciranje ti so tempirana socialna bomba, ki poleg v tistih, ki so pri spoprijemanju s tem uspešni. kriminal lahko eskalira le v radikalizacijo in nasilje. 60 Kultura in kreativnost • Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO ŠILA - Šolska impro liga • UMMI, zavod za izobraževanje Koper Ustvarjalnost mladih - Morje interesov • Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota Alternativna godba • KUD Pozitiv Platforma BITI • ZKMŠ Litija, Mladinski center Litija Klubska scena • Mladinski center Velenje Festival mladih kultur Kunigunda • SKAM – Skupnost katoliške mladine Stična mladih • Ljudska univerza Radovljica Mladinski radio – Radio Galama • Mladinski center Podlaga – Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana Urbana kreativa • Društvo zaveznikov mehkega pristanka Medijski angažma mladih • LokalPatriot, mladinski klub DNŠ Glasbene delavnice • Koroški mladinski kulturni center Kompleks Mladinski program KMKC Kompleks ŠILA - Šolska impro liga Program z 20-letno tradicijo ter z združevanjem gledališča in športa mlade kali v gledališki Društvo za improvizaciji, spodbuja ustvarjalnost in mnogo kulturo in mehkih veščin. izobraževanje IMPRO PODROBNEJŠI Področje projekta: OPIS PROJEKTA Kultura in kreativnost Program temelji na gledališki improvizaciji, Ciljna skupina: obliki gledališča, ki ne uporablja vnaprej pri- Dijaki, torej mladi med 15. in pravljenih scenarijev, kostumov, rekvizitov in 19. letom scenografije, pač pa nastaja spontano, na licu mesta. ŠILA je zastavljena kot turnir zno- Št. udeležencev oz. doseg projekta: traj vsake sezone, ki pa je vezana na šolsko Vsako leto okrog 300 leto. Vsako leto v tekmovalnem delu tekmuje približno 20 ekip, še približno 10 manj iz- Vodja projekta: kušenih pa se kali v ŠILA valilnici. Na tekmah Olivija Grafenauer, Mistral Majer, se srečujeta po dve ekipi in se pomerita v ig- Jošt Jesenovec, Jošt Cafuta Maček ranju t.i. impro disciplin. Ob koncu ena ekipa postane prvakinja sezone. Spletna stran: Izkušeni mentorji so vsak teden tekom šols- www.sila-impro.si kega leta prisotni na šolah in drugih organi- zacijah, kjer izvajajo delavnice gledališke Kontakt: improvizacije, na katerih se mladi učijo ne le info@sila-impro.si performativnih veščin, marveč tudi kopico me- hkih veščin. Šole in organizacije, na katerih delujemo, so večinoma v Ljubljani, prav tako se v Ljubljani odvija tudi večina prireditev, vendar so vključene tudi šole iz Maribora, Kamnika, Kranja in Nove Gorice. V teh krajih prirejamo tudi gostovanja. 63 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Ekipa Pionirskega doma med ŠILA tekmo v dvorani Dijaškega doma Tabor Foto: Liza Lozar Zajec GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladi se prek improvizacijskega gledališča učijo več kot le postati dobri improvizatorji, vendar se to zgodi na sproščen in učinkovit način. Tako se naučijo sodelovanja znotraj skupine, altruizma, iskanja inovativnih rešitev, različnih načinov izražanja idr., obenem pa ustvarjajo varno okolje, kjer so za razliko od večine drugih kontekstov “napake” sprejete in celo spodbujane. Hkrati pa mlade, tako igralce kot gledalce, spodbuja k udejstvovanju v kulturnem življenju. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Skozi čas je treba ohranjati povezave s šola- Večina udeležencev, ki so se tekom obstoja mi in organizacijami ter posledično tudi z dija- programa izmenjali, ima nanj prijetne občutke ki, da ohranjamo kontinuiteto. Izzivi so se po- in je vplival tudi na njihovo življenje na drugih javljali tudi z iskanjem lokacije, ki bi program področjih. gostila in ki bi bila primerna za to. 64 Ustvarjalnost mladih - Nastali smo leta 1991 iz potreb, Morje da nadarjenim nudimo nekaj več. Sedaj uvajamo zainteresirane mlade interesov v pridobivanje socialnih in državljanskih kompetenc z medgeneracijsko in strokovno povezavo. UMMI, zavod za izobraževanje Koper PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA UMMI združuje različne strokovnjake in ust- Področje projekta: varjalce predvsem iz umetnosti in naravoslov- Kultura in kreativnost ja, ki svojo ustvarjalnost neposredno prenaša- jo na mlade. Naše delo poteka že od leta Ciljna skupina: 1991. Dvajset let smo organizirali tabore za Mladi na lokalni in regijski ravni nadarjene, Zoisove štipendiste. Naši cilji so bili, da mlade spodbujamo in jim kažemo poti Št. udeležencev oz. doseg projekta: ustvarjalnosti. Teh spodbud za delo z nadar- UMMI izvaja več projektov, V projektu jenimi ni več, zato se prilagajamo potrebam Marinček se je v 2016 realiziralo 152 različnih razpisov in vključujemo zainteresir- delavnic. V delavnice se je vključilo 1300 ane mlade iz celotne Slovenije. Mladi uživa- otrok in mladostnikov. jo predvsem v prenosu znanj preko delavnic na mlajše. Nastane neverjetna pestrost dela. Mladi začutijo svojo energijo in s tem se utr- Vodja projekta: juje dobra samopodoba in volja do dela in s Marija Mahne tem tudi do novega učenja. Tako nezavedno koordinator projektov UMMI prenašajo na mlajše pestrost novih intereso in motivacijo za spoznavanje novih znaj in Spletna stran: morebiti tudi poklice. Najmočneje se to pozna www.ummi.net pri projektu Martinček, ki se realizira v MZL Debeli rtič, kjer med počitnicami pride skoraj Kontakt: 10.000 otrok prevsem iz socialnega obrobja. marija_ksenija@t-2.net 65 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Foto: Arhiv UMMI GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA V teh letih so ustvarili mladi s svojimi mentorji veliko projektov za prostor, v katerem živijo ali so tja prišli, realizirali so tudi vrsto mednarodnih raziskovalnih projektov. Da se ti projekti tudi realizirajo (zgradijo) v prostoru, je največja motivacija za mlade. Postavijo se v bok aktivni družbi in velikokrat so še boljši izvirnejši, a to je težko dokazljivo in priznano. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Spoznanje, da mladi zmorejo in znajo! Uva- Vlada bi morala doseči, da pri vsakem jati jih moramo v samostojno delo in aktivno novem razpisu (ne samo mladinskih) zahteva iskanje dela, da zaupajo v svojo ustvarjalno vključitev v projekt vsaj dva mlada strokovnja- moč. Preprosto uživati je treba v delu in re- ka iz področja zahtev projekta. zultatih dela, z veloko mero odločnosti in vztrajnosti. 66 Alternativna godba Alternativna godba je koncertni cikel, ki vsako leto na 30-ih koncertnih dogodkih v Mladinski Prekmurje povabi okoli 70 informativni in aktualnih, “neodvisnih in nadžanrskih” domačih kulturni klub in tujih glasbenih Murska Sobota izvajalcev. PODROBNEJŠI Področje projekta: Kultura in kreativnost OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Izbor izvajalcev za projekt “Alternativna Mladi na lokalni in regijski ravni godba” temelji na popularizaciji medijsko prezrtih »alternativnih« žanrov, na inovativnih Št. udeležencev oz. doseg projekta: in kreativnih glasbenih izrazih posameznih 60 – 150 udeležencev na koncert, medijski avtorjev in izvajalcev ter nenazadnje tudi na doseg več tisoč poslušalcev. njihovi pogojno rečeno neodvisnosti oziroma nekomercialni naravnanosti. Vodja projekta: Projekt zaznamuje precejšnja izobraže- Ivor Knafelj – Organizator kulturnega pro- valna nota, saj veliko izvajalcev poleg svojih grama v MIKKu do 2016 standardnih nastopov izpelje v MIKK-u tudi Vladimir Petković – Organizator kulturnega brezplačne delavnice za mlade, kot so na programa od 2017 primer delavnice izdelovanja lastnih inštru- mentov, delavnice improviziranja, elektronske Spletna stran: produkcije ipd. Hkrati pa projekt nagovarja www.mikk.si širšo javnost h kritičnemu razmišljanju, do- jemanju in sprejemanju sodobne glasbene produkcije. Kontakt: info@mikk.si Tako v regiji, ki je že pregovorno izven centrov moči, izobraževanja, denarja in odločanja, torej na statistično dokazljivo deprivilegirani periferiji, s projektom v MIIKuže vrsto let zagotavljamo kvalitetno glasbeno ponudbo in drugačno - nadžanrsko glasbeno prakso. 67 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Hugo Race and the true spirit Foto: MIKK GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA S projektom “Alternativna godba” v MIKKu širimo obzorja kritičnega razmišljanja med mladimi ter omogočamo lokalnemu občinstvu vpogled v sodobno, trenutno aktualno glasbeno ponudbo Evrope in sveta, ki je sicer zaradi geografskih, demografskih, političnih in/ali socialnih okoliščin ne bi bili deležni. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI S projektom “Alternativna godba” želimo Alternativna godba je projekt, po katerem spodbujati in zagotavljati dostop raznovrstne, je MIKK najbolj prepoznaven in ga najbolj kakovostne in zahtevnejše glasbene opredeljuje v širši javnosti. umetniške produkcije mladim. Prav tako želimo, da tudi s tem projektom mladim omogočimo trajnejše zadovoljevanje kultur- nih potreb. 68 Platforma BITI Večletni projekt (poteka od leta 2009) s področja trajnostnega razvoja, odgovornega potrošništva, KUD medkulturnega dialoga ter Pozitiv aktivne družbene participacije. Področje projekta: Kultura in kreativnost PODROBNEJŠI Ciljna skupina: OPIS PROJEKTA Mladi: 15 – 35 let BITI je dolgoročen projekt (in hkrati platforma Št. udeležencev oz. doseg projekta: znotraj katere potekajo številni manjši pod- Okrog 1000 udeležencev, medijski projekti), katerega cilj je ozaveščati mlade doseg več tisoč. o vprašanjih okolja in trajnostnega razvoja, kakor tudi o svojem mestu, položaju, odnosu Vodja projekta: ter odgovornosti do družbenih in bivanjskih Drago Pintarič vprašanj, ki jih ni mogoče ločiti. Projekt temel- ji: Spletna stran: - na konkretnih akcijah in pobudah, ki so www.pozitiv.si/biti praviloma povezane z različnimi umetniškimi praksami in neformalnim izobraževanjem, kar Kontakt: mlade vključuje kot odgovorne akterje v vsak- pozitiv@pozitiv.si danje družbeno življenje ter - na premisleku in refleksiji: zavesti, da pros- tor spreminjajo ljudje, ki ustvarjajo vzdušje in pozitivna okolja rasti in sodelovanja. Projekt primarno poteka znotraj Dijaškega doma Ivana Cankarja, ki prestavlja merl- jivo okolje, s svojimi akcijami in vplivom – mreženjem, prestopa tudi na lokalno in (z organizacijo izmenjav ter sodelovanjem na mladinskih festivalih) tudi na mednarodno področje. V osmih letih izvajanja projekta smo vsako leto v ospredje postavili drugo temo. 69 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Fotografija z mednarodne mladinske izmenjave leta 2013 na temo aktivnega državljanstva, prizor z zaključne produkcije BITI državljan Foto: arhiv KUD Pozitiv GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Projekt prežemata raziskovalni značaj ter odprtost - sledi interesom in potrebam sodelujo- čih ter s tem povezanim aktualnim družbenim izzivom. V minulih letih so realizirane številne izobraževalne delavnice, produkcije ter mednarodne izmenjave, kakor tudi predstavitve in transmisija “objektnih ciljev” nastalih v projektu (podrobno na spletni strani projekta). Ob pridobljenih znanjih, veščinah ter razvitih kompetencah velja omeniti tudi prizadevanja za ustrezno certificiranje in implementacijo novo pridobljenih znanj in izkušenj sodelujočih ter s tem povezano tudi osebno rast sodelujočih in rast organizacije v celoti. Ta je kulminirala v letu 2016 z državnim priznanjem društvu za delo v mladinskem sektorju. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Nadaljevanje in obnavljanje, kontinuiteta Kreativna zabava in igra, radost druženja in dela, raziskovanja in ustvarjanja. (so)bivanja. 70 Klubska scena KLUBSKA SCENA je projekt MC Litija, ustanovljen leta 2010. Naš cilj je organizacija ZKMŠ in izvedba raznovrstnih glas- beno-kulturnih dogodkov Litija, večkrat na leto. Mladinski center Litija PODROBNEJŠI Področje projekta: OPIS PROJEKTA Kultura in kreativnost KLUBSKA SCENA je projekt MC Litija, usta- Ciljna skupina: novljen leta 2010. Naš cilj je organizacija in Mladi glasbeniki, poeti in ustvarjalci. izvedba raznovrstnih glasbeno-kulturnih do- godkov. Zavzemamo se predvsem za vse Št. udeležencev oz. doseg projekta: neuveljavljene avtorje, glasbenike, umetnike 100 in žanre, ki jih ni moč slišati na komercialnih radijskih frekvencah. Na Klubski sceni se nam Vodja projekta: tako predstavijo različni, še neuveljavljeni Lea Kovič mladi ustvarjalci. Projekt je postal multimedi- jski, saj deluje tudi na različnih spletnih plat- Spletna stran: formah. S projektom podpiramo in ustvarjamo www.facebook.com/klubskascenalitija/ alternativno kulturo v Litiji. Kontakt: lea.kovic@mclitija.si 71 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji DJ iamkid v MMCju MCja Foto: Urban Jug GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA V kletnih prostorih MC Litija je za potrebe izvajanja projekta Klubska scena nastal multime-dijski center. Z nakupom opreme smo omogočili številnim mladim, da imajo dostop do tehnične opreme (mešalka, računalniki, grafične in zvočne kartice, ozvočenje, kamere...) in s souporabo soustvarjajo program MC Litija. Prostovoljci so prostor opremili in uredili, sestavili so tudi “tiho sobo” za snemanje. Projekt doprinaša k kvalitetnejšem delu z mladimi. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje Daj mladim, kar potrebujejo, in naredili bodo MMC-ja in pokrivanje stroškov ustvarjalcev. čudež. 72 Festival mladih Festival mladih kultur Kunigun- kultur da je devetndevni mednarodni kulturni festival z dvajsetletno tradicijo, ki se vsak konec av- Kunigunda gusta okupira Šaleško dolino. Mladinski center Velenje PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Festival mladih kultur Kunigunda vsakega Kultura in kreativnost avgusta v Velenju premika meje. Njegovi začetki segajo v leto 1998, ko je ekipa treh Ciljna skupina: ustanovitel na noge postavljala z nizkim pro- Mladi in ljubitelje raznolike alternativne računom, a veliko željo. Trud se je s časom kulture začel poplačevati - z močnim poudarkom na alternativni kulturi je Kunigunda postala ena Št. udeležencev oz. doseg projekta: izmed gonilnih sil velenjske mladinske scene. Vsako leto se festivala udeleži vsaj Rdečo dvorano se je začelo plemenititi z grafi- 2000 oseb. ti, lokalnih bendov, ki so na festivalu dobiva- li priložnost nastopati na večjih odrih je bilo Vodja projekta: vse več. Danes je Kunigunda simbol mladih, Maruša Skornišek alternativnih kultur v Velenju. Njen program koncertov, razstav, predstav, predavanj, Spletna stran: performansev, športnih in intermedijskih www.kunigunda.si vsebin vsakoletno odraža subkulturni mozaik interesov, ki se čez leto sestavi na lokalni sceni. Kontakt: info@kunigunda.si 73 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Fotografija s koncerta skupin Dječaci, Kandžija i Gole žene in Matter na 19. Festivalu mladih kultur Kunigunda Foto: Tylien Mucik GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Ustvarjalcev festivala ne bi napak poimenovali kot skupino ljudi, ki predstavlja produkt prenosa znanja med generacijami mladih, zagnanih, družbenokritičnih posameznikov, ki jim je mar za dogajanje v Šaleški dolini in širše. Prav prenos znanja je ob kvalitetnem preživljanju prostega časa, nudenju priložnosti za delo tistim, ki si je želijo in družbeni kritičnosti programa, postal vrednota, ki jo FMKK začel poudarjati nemudoma, ko se je koncept festivala postavil na noge. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Kot festival mladih kultur se ves čas organiza- Ni se napak učiti iz svojih napak - vsako leto je torji srečujejo z izzivom, kako ostati v koraku Kunigunda še boljša! s časom, kar se iz leta v leto rešuje s pomla- jevanjem ekipe. Vsekakor pa ni mačji kašel brez alternativnih načinov financiranja najti denarja za organizacijo tovrstnih projektov po kar se da nizki ceni. 74 Stična mladih Stično mladih sestavljajo narodno enodnevno jesensko SKAM – srečanje katoliške mladine ter trije večerni lokalni dogodki Skupnost Stična diha. katoliške mladine Področje projekta: PODROBNEJŠI Kultura in kreativnost OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Mladi katoličani v Sloveniji in zamejstvu. Stična mladih že 35 let poteka vsako tretjo soboto v septembru. Skozi celo leto ekipa Št. udeležencev oz. doseg projekta: prostovoljcev pripravlja vsebino prihaja- Vsako leto 5000 udeležencev in 250 jočega srečanja, načrtuje, oblikuje celostno prostovoljcev podobo in geslo srečanja, izobražuje nove prostovoljce ter vse drugo, kar je potrebno za Vodja projekta: uspešno Stično mladih, vseslovensko Filip Firbas, srečanje katoliške mladine. Program Stične Helena Nagode mladih je sestavljen iz programa za dijake oz. starejše od 19 let, animacijskega programa, delavnic, nogometnega turnirja, tržnice Spletna stran: organizacij, dejavnosti, ki omogočajo izkušn- www.sticna.net/ jo katoliške vere, pričevanja, svete maše ter se zaključi s praznovanjem s Stična bendom. Kontakt: info@skam.si Vsako leto Stično obiščejo tudi znane osebe, med njimi tudi predsednik RS. Vsebinska osnova srečanja je pismo, ki ga aktualni papež vsako leto napiše mladim. Lokalna različica Stične mladih pa je Stična diha, ki njeno dinamiko in vsebine približa mladim v njihovem domačem okolju. Vsako leto so organizirani vsaj trije dogodki Stična diha v različnih slovenskih krajih. 75 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Stična mladih zaključno praznovanje s Stična bendom. Foto: RokRakun GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Stična mladih je vključila veliko novih prostovoljcev, jih opremila s potrebnimi kompetencami ter jim omogočila, da se učijo skozi izkušnjo. Že prej aktivni prostovoljci so svoje znanje in izkušnje nadgradili in razširili ter se okrepili v odgovornosti. Stična mladih udeležence povezuje, motivira, jih aktivira za participacijo v lokalnem okolju, jih spodbuja k dobrodelnosti, jim posreduje sveže ideje ter jih informira o novih priložnostih. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Stična mladih je tradicionalno srečanje, ki Neverjetno vzdušje in energija mladih, ki poteka vsako leto znova, zato vedno ostaja navdihuje! izziv pridobivanja novih prostovoljcev, ki bodo prinesli nove ideje, ter navdušenih mladih udeležencev, ki bodo poskrbeli za pozitivno energijo in duh Stične mladih prenesli med mlade v lokalnem okolju. 76 Mladinski radio – Radio Mladi se preko glasbe ustvarjalno izražajo in povezujejo, kar jim omogoča vključevanje v Galama družbo. Ljudska univerza PODROBNEJŠI Radovljica OPIS PROJEKTA Poslanstvo KamRinega mladinskega Radia Galama je povezovanje mladih na njihovi Področje projekta: izobraževalni poti. Omogoča ustvarjalno Kultura in kreativnost izražanje, komunikacijo, strokovni razvoj, pridobivanje različnih socialnih in komuni- Ciljna skupina: kacijskih veščin ter tako nudi mladim številne Mladinski sektor na lokalni in regional- priložnosti. Sodelujejo lahko vsi mladi, ki ima- ni ravni jo željo po ustvarjanju. Namen radia je, da mladi predstavijo svoje glasbeno ustvarjanje Št. udeležencev oz. doseg projekta: različnih zvrsti, promovirajo svojo dejavnost, 25 udeležencev, več sto dosegov aktivnost in se medsebojno povezujejo. Na preko interneta radiu Galama smo gostili že več mladih iz lokalnega in regijskega področja. Svoje de- Vodja projekta: lovanje so predstavili: Tjaša Teropšič (Le Jasmina Šubic Serpentine), Ela (pevka), raperja Grega in Vid, DJ-ji Ally, AlyCea, Ijan, RenKo, Demon, Spletna stran: Rožle, Silvester ter skupine Raggalution, http://kamra-radovljica.si/ Armaroth, Zaria, Fireskulls. Svoje izkušnje so predstavili tudi različni prostovoljci, ki so Kontakt: bili na mednarodnih izmenjavah. Radio se info@kamra-radovljica.si povezuje z lokalnim klubom študentov (KRŠ) ter promovira različne lokalne dogodke za mlade. 77 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Intervju s Tjašo Teropšič – članica zasedbe Le Serpentine Foto: KamRa arhiv GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Glavni dosežki so, da mladi dobijo prvo izkušnjo z javnim nastopanjem, se povežejo z drugimi glasbeniki, si izboljšajo samopodobo, se naučijo predstaviti samega sebe, pridobijo na samoza- vesti,… Prav tako pa je to mesto za mlade, kjer lahko predstavijo svoje delo, izkušnje, interese brez negativnih odzivov. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Največji izziv predstavljajo finančna sred- Mladi so ob sodelovanju na radiu dobili stva za izpeljavo projekta, saj je ravno zato pozitivne potrditve, izkušnje in si izboljšali nadaljevanje projekta negotovo. Rešitev bi samozavest. bila stalno financiranje, saj bi s tem mladim lahko ponudili prostor, kjer bi se lahko izražali, izpopolnjevali, povezovali ter izboljšali svojo samopodobo. 78 Urbana kreativa S kreativnimi posegi v prostor so mladi prepoznali Mladinski center način aktivne participacije. Z njimi oživljamo javne Podlaga – površine v Sežani na Zavod za šport, izviren način. turizem in prosti čas Sežana PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Kultura in kreativnost V sklopu projekta Urbana kreativa, ki smo ga zagnali v februarju 2017, smo do sedaj izv- Ciljna skupina: edli dve urbani akciji: Odprta galerija in Moj Mladi med 13. in 29. let dežnik je lahko balon. Odprta galerija je selila razmislek o kulturi in samo kulturo kot tako Št. udeležencev oz. doseg projekta: med ljudi. Vzgib za nastanek prostorske 10 intervencije je bila dediščina lokalnih slikarjev, pesnikov in pisateljev. Ti so pod vplivi Vodja projekta: različnih umetniških smeri v kulturi in Franja Čok umetnosti prepoznali orodje za spreminjanje družbe in njenih paradigem. Prvi del akci- Spletna stran: je smo izvedli v sodelovanju s Kosovelovo www.mcpodlaga.com knjižnico, kjer smo skozi kreativno delavnico www.facebook.com/mcpodlaga razmišljali, kaj je kultura, nato pa smo se po- dali na ulico. Kontakt: info@mcpodlaga.com Tako intervencija Odprta galerija, kot Moj dežnik je lahko balon, sta za en dan spreminili namembnost javne površine, ki je sama po sebi brezizrazna, v živ prostor. S tem so mladi želeli opozoriti na njegovo večnamenskost, uporabnost in estetiko, ter so skozi umetnost postali soustvarjalci javnega prostora in ob- likovali odprte, razstavne prostore. 79 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Odprta galerija je mimoidočim ponudila razmislek o kulturi in namembnosti javne površine. Foto: Arhiv MC Podlaga GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladi, ki prepoznavajo kreativne prakse kot orodje aktivne participacije, so postali soustvarjalci dogajanja v občini. V umetniških intervencijah so prepoznali medij, kako lahko tudi sami prispevajo k oblikovanju javnih površin in opozarjajo na njegovo problematiko. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Mladi, ki so v projektu sodelovali, želijo Skozi govorico ustvarjalnosti mladi preseneti- predstaviti svojim sovrstnikom ustvarjalnost jo in z izvirnimi rešitvami opozorijo na družbe- kot obliko aktivne participacije v družbi. Po- no problematiko! leg tega bi mladi radi izpostavili svojo vlogo aktivnih občanov, ki sooblikujejo dogajanje v svoji občini. 80 Medijski angažma Na mednarodnem, mladih državnem in lokalnem nivoju delujemo na področju vključevanja mladih v javno življenje Društvo preko medijev. zaveznikov mehkega pristanka PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: DZMP Krško s partnerji in posamezniki letno Kultura in kreativnost posname preko 70 kratkih filmov oz. prispe- vkov za mesečno mladinsko tv oddajo, v ra- Ciljna skupina: zličnih regijah redno izvaja mladinske filmske Mladinski sektor na lokalni, regijski ravni, delavnice za mlade, ki se želijo naučiti iz- nacionalni in mednarodni ravni. ražanja s pomočjo filmskega jezika, dogodke z namenom spodbujati ustvarjalnost mladih Št. udeležencev oz. doseg projekta: z manj priložnostmi in večanje promocije 142 udeležencev, medijski doseg več kulture manjšin. Organiziira projekcije filmov tisoč. mladih avtorjev s pogovori na tematiko po različnih krajih po Sloveniji. Usposabljanje za Vodja projekta: mentorje filmskih delavnic. Srečanje mladih Tom Gomizelj filmskih ustvarjalcev; Luksuz festival poceni filma, itd. Spletna stran: www.luksuz.si Kontakt: drustvo.dzmp@guest.arnes.si 81 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Želimir Žilnik na delavnici dokumentarnega filma v Krškem Foto: Luksuz produkcija GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Digitalna snemalna tehnika pomaga beležiti zgodbe skupin in posameznikov v današnji družbi. V procesu neformalnega, medvrstniškega učenja skozi različne delavnice mladi raziskujejo in oza- veščajo stvarnost. Dokumentarni filmski in video izdelki nastanejo kot produkti teh raziskovanj. Poglavitna tema je refleksija današnje družbe, še posebej položaja mladih in različnih družbenih manjšin. S svojim aktivnim delovanjem so mladi zgled ostalim, kako je možno tudi sam partic- ipirati. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Izziv je, kako mlade spodbuditi, da pri svojih V DZMP se izogibamo izvajanju ločenih projek- vsebinah izrazijo še več družbeno-kritičnega tov za posamezne družbene skupine, saj meni- angažmaja. Temu bomo namenili več pozor- mo, da je prava pot enakopravno vključevanje nosti in jih še bolj spodbudili, da se ozrejo v skupno delo. okoli sebe in razmislijo. Samo obvladovanje filmskega jezika ni dovolj oz. ni to edino, kar želimo s projektom doseči. 82 Glasbene delavnice Glasbene delavnice so namenjene mladim, ki si želijo naučiti osnov igranja LokalPatriot, inštrumentov in spoznati nekaj osnov ozvočevanja koncertov. mladinski klub DNŠ Področje projekta: Kultura in kreativnost PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Mladi (15-29 let) Na vseh dosedanjih glasbenih delavnicah so se lahko udeleženci naučili osnov igranja ki- Št. udeležencev oz. doseg projekta: tare, bas kitare, bobnov in petja. Na dosedan- Okoli 20 udeležencev na posameznih jih šestih izvedbah delavnic smo udeležen- delavnicah, 150 na zaključnem pred- cem kot dodatno ponudili rap delavnico in stavitvenem koncertu. delavnico tonske tehnike. Prvotno enoteden- ske delavnice smo razširili na dvotedenske, Vodja projekta: da lahko udeležencem ponudimo več časa Živa Janc, sodelavka kluba za osvojitev osnov igranja prej omenjenih in- štrumentov. Delavnice so sestavljene iz dveh Spletna stran: delov: 1. Individualne in skupinske vaje po http://www.lokalpatriot.si/ posameznih inštrumentih; 2. Vaje v glasbenih skupinah (po en udeleženec posamezne- Kontakt: ga inštrumenta). Delavnice se zaključijo s borut.pelko@lokalpatriot.si predstavitvenim koncertom, kjer udeleženci v prej tvorjenih glasbenih skupinah, skupaj z mentorji, predstavijo pridobljeno znanje na delavnicah. Projekt se izvaja v sodelovanju z Društvom novomeških študentov. 83 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Fotografija prikazuje udeleženca glasbnih delavnic med vajo v glasbeni skupini. Foto: Maja Peranec GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladi imajo z obiskom glasbenih delavnic možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa, pod vodstvom izkušenih glasbenikov pa lahko dodatno izpopolnijo svoje glasbeno znanje ali se naučijo osnov igranja glasbenih inštrumentov. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Izziv organizacije glasbenih delavnic je pred- Spodbujanje kulturnega udejstvovanja med vsem izbira primernih mentorjev, ki imajo mladimi je pomembno, saj lahko na ta način dovolj pedagoškega in glasbenega znanja, odkrivajo in negujejo svoje talente. obenem pa jih mladi cenijo in si želijo njiho- vega mentorstva. Izkazalo se je, da imajo tudi vrhunski glasbeniki željo svoje znanje prenašati naprej, zato jih z malce iznajdljivosti ni bilo težko prepričati za sodelovanje. 84 Mladinski Program omogoča program dostop do kvalitetnih kulturnih dobrin, pridobivanje izkušenj KMKC ter referenc, mlade povezuje z različnimi akterji ter spodbuja Kompleks osebni in karierni razvoj. Izvedemo ga vsako sezono, ki traja od oktobra do junija. Koroški mladinski kulturni center PODROBNEJŠI Kompleks OPIS PROJEKTA Program omogoča dostop do kvalitetnih ne- Področje projekta: komercialnih kulturnih dobrin: mladim teden- Kultura in kreativnost sko nudi kulturne dogodke s področja glasbe in ostalih umetnosti ter možnost neformalnega Ciljna skupina: izobraževanja na raznolikih področjih. Velik Mladi med 15. in 29. letom. del podporne in izobraževalne dejavnosti je usmerjen ter namenjen mladim vizualnim in Št. udeležencev oz. doseg projekta: glasbenim ustvarjalcem, saj ima v tem pogle- 5.000 du Kompleks bogato tradicijo in usposobljen kader. Preko našega centra in njegovega Vodja projekta: Ekipa KMKC Kompleks kadra omogočamo pridobitev prvih neformal- nih delovnih izkušenj, saj mlade vključujemo Spletna stran: v organizacijske, vodstvene in ostale tehnične www.kompleks.it procese, ki pritičejo izvedbi dogodkov. Pro- gram vključuje pester nabor neformalnih izo- Kontakt: braževanj, aktivističnih dogodkov in srečanj, info@kompleks.it na katerih mladi razvijajo svoje kompetence ter kritično mišljenje. Aktivnosti: koncerti, razstave, literarni dogodki, gledališče, mla- dinska srečanja, podjetniški dogodki, jezikovni tečaji, neformalna izboraževanja, ustvarjalne delavnice, aktivistični večeri, filmski večeri, strokovna predavanja, humanitarne akcije ipd. 85 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Raznolikost vsebin programa KMKC Kompleks. Foto: Nika Hölcl Praper GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA S posredništvom med mladimi in lokalnimi oblastmi ustvarjamo možnost za dialog ter soodločanje pri pomembnih mladinskih vprašanjih. Mladim zagotavljamo okolje za osebni ter karierni razvoj. Omogočamo program mentorstev ter preko aktivističnih dogodkov, predavanj in okroglih miz, na katerih obdelujemo aktualne problematike, mladim omogočamo prostor za razvoj kritičnega mišljenja ter jih spodbujamo k strpnosti in prostovoljnemu ter humanitarnemu udejstvovanju ter pomoči mladim z manj priložnostmi v družbi. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Vključevanje različnih skupin mladih in Nujni so inovativni prijemi pri aktivaciji mladih, njihovo povezovanje, spodbujanje kreativ- vsekakor pa bolj kot kadarkoli prej potrebujejo nosti ter (z)manjšanje pasivnosti mladih pri aktivno vključitev v lokalno okolje ter spodbu- vključevanju v lokalno okolje. janje osebnostne in karierne rasti ter razvoja. 86 Medkulturni dialog • Zavod za šport Jesenice – OE Mladinski center Jesenice Kulturna mavrica Jesenic • Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) Mednarodni otoček v sklopu dogodka Škisova tržnica • Mladinski center Gornja Radgona, Zavod Kultprotur Gornja Radgona M.U.R. – A Map to Unit our Region • MCDD Slovenske Konjice, so.p. Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga Kulturna mavrica Skupaj s partnerji od leta Jesenic 2007 dalje s skupnim pro- jektom ‘Kulturna mavrica Jesenic’ uspešno prispevamo h gradnji medkulturnega Zavod za šport dialoga v širšem lokalnem okolju. Jesenice – OE Mladinski center Jesenice PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Mladinski center Jesenice se je s skupino Področje projekta: mladih v letu 2007 z vrsto aktivnosti pridružil Medkulturni dialog evropski kampanji ‘Vsi drugačni, vsi enako- pravni’. K sodelovanju v prireditvi, v okviru Ciljna skupina: katere so večinoma mladi predstavili kultur- Občani vseh starosti in narodnosti no izročilo svojega naroda skozi folklorne širše lokalne skupnosti. plese, petje, oblačila in kulinariko, je pristopilo pet narodnostno različnih kulturnih društev. Št. udeležencev oz. doseg projekta: Tako se je rodila ‘Kulturna mavrica Jesenic’, Kulturna mavrica Jesenic, junij 2016: 300 s katero smo vsi skupaj širši skupnosti po- aktivnih v programu in cca 1.000 obiskoval- kazali enega od možnih načinov medsebo- cev, medijski doseg več tisoč oseb. jnega spoznavanja, razbijanja predsodkov in stereotipov, navezovanja stikov, gradnje medkulturnega dialoga ter s tem vzpostavl- Vodja projekta: janja pogojev za boljše sodelovanje na vseh Lili Tkalec (ZŠJ – OE MCJ), predsedniki področjih družbenega življenja. ‘Kulturna sodelujočih društev in ZKD Jesenice mavrica Jesenic’ je z leti rastla po vsebini in številu aktivno vključenih mladih ter postala Spletna stran: prepoznavna tradicionalna medkulturna in www.mc-jesenice.si medgeneracijska prireditev. Na dvo-dnevni jubilejni, ‘10. Kulturni mavrici Jesenic’ v junij Kontakt: 2016, je kulturno izročilo svojega naroda mcj@siol.net predstavilo kar 300 nastopajočih iz petih domačih in štirih gostujočih društev. 89 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji 10. Kulturna mavrica Jesenic: pestrost slovenskega, makedonskega, bošnjaškega, hrvaškega, srbskega in albanskega kulturnega izročila Foto: Vidmar Gregor GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Z izrečenimi in neizrečenimi sporočili smo s projektom ‘Kulturna mavrica Jesenic’ doprinesli k ohranjanju narodnostne kulturne identitete različnih narodnosti, k aktivnejšemu vključevanju mladih v medgeneracijski prenos kulturne dediščine in spodbudili željo po prepoznavnosti le te. Odprli smo ‘prostor’ za učenje in spodbujanje spoštovanja različnosti in hkrati spodbudili iskanja podobnosti kot temelj sodelovanja za skupni razvoj. Lokalna skupnost projektu priznava primer dobre prakse gradnje medkulturnega dialoga. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Prikazujemo raznolikost kultur, a hkrati iz- Dobre prakse priložnosti gradnje medkultur- postavljamo, kar nam je skupno: želja po nega dialoga se ne smejo končati – lahko le sprejetosti in spoštovanju, potreba po pogojih iščejo in kažejo nove možnosti medsebojnega za ustvarjanje in življenje. Vsestranski raz- spoznavanja, spoštovanja in sodelovanja. voj večkulturnega okolja temelji na medkul- turnem dialogu, ki je prepoznan kot skupna vrednota in kot trajen proces. 90 Mednarodni otoček v sklopu Projekt Mednarodni dogodka otoček smo izvedli v okviru največjega projekta Zveze Škisova tržnica ŠKIS, Škisove tržnice, ki se je odvila v četrtek, 5. maja 2016 na Kardeljevi Zveza študentskih ploščadi. klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Že šesto leto zapored je Mednarodni otoček Medkulturni dialog (International ocean) predstavljal sedmi otoček na Škisovi tržnici, ki je v letu 2016 Ciljna skupina: potekala v četrtek, 5. maja na Kardeljevi Študenti, mladi in širša javnost, ki jih ploščadi. Na njem se vsako leto skozi kultu- zanima svetovna kulinarika. ro, kulinariko, tradicionalne noše in glasbo predstavljajo različne države sveta, mla- Št. udeležencev oz. doseg projekta: dinska društva iz sosednjih držav ter druge Na stojnicah je sodelovalo nekaj manj kot različne organizacije, ki se ukvarjajo z mobil- 120 posameznikov, mednarodni otoček pa nostjo mladih. Otoček je sestavljalo okoli 20 je obiskalo približno 3000 obiskovalcev. stojnic, na njem pa so se predstavili študentje iz Hrvaške, Makedonije, Turčije, Južne Koreje, Slovaške, Portugalske, Francije, Švice in Sr- Vodja projekta: bije, poleg njih pa so se predstavila tudi različ- Nika Gerbec, vodja Mednarodnega odbo- na društva, ki ponujajo mladim veliko možno- ra Zveze ŠKIS v letu 2015/2016 sti mobilnosti. Obiskovalci Škisove tržnice so tako lahko poleg lokalnih dobrot poskusili tudi Spletna stran: svetovno kulinariko ter preko kulturnega dia- www.skis-zveza.si/ loga širili svoje meje o različnosti. www.skisova-trznica.si/ Kontakt: internationalboard@skis-zveza.si ursa. leban@skis-zveza.si 91 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Na fotografiji je skupina mladih, ki so na lanskem Mednarodnem otočku predstavljali Južno Korejo. Foto: Jan Rifelj GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Med glavne dosežke in učinke projekta štejemo: možnost spoznavanja svetovne kulinarike, spodbujanje medkulturnega dialoga ter preko tega spodbujanje širjenja obzorij ter zavedanja posameznikov o različnosti in enakopravnosti, spodbujanje aktivnega državljanstva ter izmenja- vo izkušenj med tujimi študenti ter obiskovalci ter možnost informiranja mladih o vseh priložnostih mobilnosti preko predstavljenih društev na stojnicah. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Ob kulinariki in sproščenem vzdušju obisko- Odličen projekt, ki združuje mlade iz različnih valci z veseljem pokramljajo s tujimi študenti kultur ob izvrstnih svetovnih dobrotah. ter si izmenjajo izkušnje. Medkulturni dialog tako poteka popolnoma nezahtevno in spon- tano, vsi pa ob tem rastemo ter se nadgraju- jemo s pomembnimi spoznanji. 92 M.U.R. – A Map to Unit Projekt M.U.R. je obmejno sodelovanja mladih iz Slovenije in Avstrije iz krajev ob reki Muri. our Region V letu 2015 je preko projekta nastal obmejni Mladinski zemlje- vid z lokacijami in informacijami Mladinski center koristnimi za mlade. Gornja Radgona, Zavod Kultprotur Gornja Radgona PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: V okviru evropskega programa Erasmus + se Medkulturni dialog je v letu 2015 izvajal mladinski projekt med slovenskimi in avstrijskimi organizacijami. Gre Ciljna skupina: za partnerstvo med MC Cmurek iz Avstrije Mladi od 16. leta dalje (dijaki, študenti, (JUZ house), MC Gornja Radgona (zavodo mladi) Kultprotur), Regionales Jugendmanagement Vulkanland in Občina Bad Radkersburg. Št. udeležencev oz. doseg projekta: Glavni cilj in rezultat projekta je bil oblikovanje 18 vključenih mladih, zemljevid je bil in izdaja obmejnega mladinskega zemljevida, razposlan 2500 mladim v obmejnih ki označuje relevantne lokacije in različne za- krajih iz Slovenije in Avstrije ob reki nimive ponudbe za mlade. Muri. Medijski doseg več tisoč v regio- Zemljevid, ki obsega obmejno območje ob reki nalnih medijih v Sloveniji Muri, sega od občin Mureck (A), Apače preko Bad Radkersburga (A), Gornje Radgone do Vodja projekta: občine Radenci. Zajema tudi informacije, ki so Stefan Preininger in Boris Fartek jih udeleženci projekta prepoznali kot zanimive in uporabne za mlade. Na zemljevidu so QR Spletna stran: povezave, ki preko mobilnih naprav upora- http://projectmur.com/ bnike povežejo z medijskimi vsebinami (vid- eo vsebine, intervjuji, razprave, predstavitve Kontakt: in komentarji mladih), ki so nastale v času info@mcgr.si aktivnosti projekta in dajejo ključne informacije o pomembnejših lokacijih zemlejvida. 93 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Obmejni Mladinski zemljevid M.U.R. Foto: Stefan Preininger GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA • Prvi mladinski zemljevid v obmejnem delu reke Mure. • Učenje vključenih mladih pri zbiranju informacij in oblikovanju vsebine zemljevida. • Spoznavanje obmejnih krajev, kulture, ponudbe ipd. • Boljša promocija mladinskih lokacij in povezovanje z mladimi. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Možnost digitalizacije zemljevida, tudi v obliki Ustvarjanje zemljevida je vključene mlade bolje kakšne aplikacije. S tem bi bila možnost po- povezal, kot morda kakšna druga družabna sodobljenih informacij in posameznih lokacij aktivnost, saj so ob nastajanju tega medse- na zemljevidu lažja. bojno veliko komunicirali, spoznavali svoje ter okoliške kraje in izmenjevali ideje ter usklajevali različne predloge. 94 Mladi ambasadorji Temeljni cilj projekta medkultur- je bil ustvarjati konkretne priložnosti za spoznavanje in sožitje različnih kultur v multi- nega dialoga kulturnem svetu. Izvajanje od 2009 do 2016. MCDD Slovenske Konjice, so.p. PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Medkulturni dialog V današnjem svetu živijo skupaj, na istem ozemlju, različne kulturne, etnične in verske Ciljna skupina: skupine, ki pa niso nujno v stiku. V družbah, Osnovnošolska in srednješolska kjer razlike veljajo za slabost in so nezaželene, mladina neredko prihaja do nestrpnosti in diskrimina- cije. Zato si je za zdrav in napreden družbeni Št. udeležencev oz. doseg projekta: razvoj potrebno kontinuirano prizadevati, da Okoli 8000 oseb večkulturne družbe (p)ostajajo medkulturne družbe, kar pomeni, da se med različnimi Vodja projekta: kulturnimi, etničnimi in drugimi skupinami, Karmen Kukovič ki živijo skupaj, vzpostavljajo odnosi odprte interakcije, izmenjave in sprejemanja ter Spletna stran: spoštovanja vrednot in življenjskih slogov. www.mcdd.si; www.mamd.si Glavna dejavnost in poudarek projekta temel- jita na neposredni mladinski participaciji. Pro- Kontakt: jektne aktivnosti Urice medkulturnega dialoga karmen.kukovic@mcdd.si, vzpostavljajo tudi okoliščine za kvalitetno ne- neza.pavlic.brecko@mcdd.si formalno izobraževanje mladinskih delavcev za izvajanje aktivnosti na področju medkultur- nega dialoga. 95 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Zaključna konferenca v Slovenskih Konjicah. Foto: Laura Krančan GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Aktivni mladi ambasadorji in ambasadorke medkulturnega dialoga, preko 130 vključenih šol in okoli 5000 mladih. Udeleženci sedaj gradijo družbo zdravih medkulturnih odnosov in enako- pravnega dostopa do udeležbe na vseh področjih družbenega življenja ne glede na spol, starost, socialni položaj, etnično, rasno pripadnost ali pripadnost drugi kulturni skupini, invalidnost, religi-jo oziroma versko prepričanje ali spolno usmerjenost ali katero drugo osebno okoliščino. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Izziv je, da bi na vsaki šoli potekale Urice Povezovanje v različnosti bi lahko omogočalo medkulturnega dialoga vsaj enkrat letno in učinkovit družbeni razvoj in napredek. da bi vsak mlad vsaj enkrat bil deležen tega usposabljanja. 96 Zaposlovanje in podjetnost • Zavod Voluntariat NVO inkubator • Središče Rotunda, Koper Družbena inovativnost mladih v praksi • Zavod Nefiks Kolegice • Društvo mladinski ceh Socialni inovatorji prihodnosti NVO inkubator Namen projekta, ki je trajal med februarjem in decembrom 2014, je bil izboljšati kompe- Zavod tence 20 mladih za delo v NVO Voluntariat (in širše) ter jim olajšati vstop na trg dela. Področje projekta: Zaposlovanje in podjetnost PODROBNEJŠI Ciljna skupina: Mladi od 18. do 30. leta OPIS PROJEKTA Št. udeležencev oz. doseg projekta: Projekt NVO inkubator je »proizvedel« 20 112 usposobljenih mladih z namenom, da laž- je pridejo do funkcij projektnih asistentov in Vodja projekta: sodelavcev v raznih NVO-jih, znajo pa tudi ob- Urška Hartman likovati in prijavljati svoje projektne predloge, s čimer si v NVO sektorju nekako vzdržujemo in Spletna stran: ustvarjamo delovna mesta. Delo v nevladnem www.zavod-voluntariat.si sektorju je specifično tudi v tem, da mora vsak projektni vodja obvladovati cel spekter funkcij, tako da so po končanem usposabljanju mladi Kontakt: info@zavod-voluntariat.si bolj konkurenčni tudi na trgu dela izven NVO sektorja. Da je bil projekt uspešno izpeljan in da so bili rezultati doseženi, smo v proces vključili tudi druge mladinske NVO v regiji in s tem obogatili program izobraževanja, hkrati pa dodatno gradili na mreženju, tako med organizacijami, kot med mladimi, med kate- rimi so se nekateri zaposlili v teh organizaci- jah, ali z njimi projektno sodelovali. Na projek- tu smo zaposlili eno mlado osebo, ki je bila deležna najbolj intenzivnega usposabljanja, saj je v praksi morala sodelovati v vseh fazah projekta. 99 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Mladi udeleženci in trenerji usposabljanja v okviru projekta NVO inkubator, financiranega s strani Urada za mladino RS Foto: Sara Turk GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Usposobljenih je bilo 20 mladih oseb za delo v nevladnem sektorju preko intenzivnega uspo- sabljanja ter praktičnega dela v nevladnih organizacijah. Izboljšale so se njihove kompetence, ki so jim tudi pomagale pri iskanju prve zaposlitve za delo v nevladnem sektorju in drugih sektorjih. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Mladi so bili po koncu projekta spodbujeni k Usposabljanje mladih na vseh področjih aktivnemu razvoju lastnih projektnih idej na delovanja NVO in možnost uporabe teh znanj podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru projeta v drugih sektorjih. NVO inkubator. 100 Družbena inovativnost Program je dal mladim mladih v možnost, da razvijejo ideje, s katerimi želijo izboljšati delo- praksi vanje družbe, v kateri živimo in hkrati podjetniško delovati. Središče Rotunda, PODROBNEJŠI Koper OPIS PROJEKTA Ideje mladih zaradi premalo podjetniškega Področje projekta: znanja in vztrajnosti najpogosteje ostanejo Zaposlovanje in podjetnost neuresničene in spregledane. Zato smo prip- ravili program, s katerim želimo mlade spod- Ciljna skupina: buditi k razvijanju njihovih idej, kjer bi našli Mladi od 20 do 29 let samouresničitev in se morebiti tudi zaposlili. Aktivnosti so bile razdeljene na Šolo socialne- Št. udeležencev oz. doseg projekta: ga podjetništva, proces mentoriranja, oglede 110 dobrih praks in Večere z navdihom. Večeri z navdihom so bili namenjeni širši skupini Vodja projekta: mladih, da bi spodbudili potenciale regije ter Bojan Mevlja prispevali k višji kakovosti življenja in zaposlo- vanju mladih. Zainteresirani udeleženci so Spletna stran: se imeli možnosti vključitve v 30 urno Šolo www.sredisce-rotunda.si socialnega podjetništva, kjer so pridobivali podjetniško znanje. Pri tem so nam ves čas Kontakt: pomagali izkušeni moderatorji in izkušeni info@sredisce-rotunda.si podjetniki. Šola se je zaključila z izborom dveh zmagovalcev oziroma zmagovalnih ekip, ki so lahko s pomočjo mentorjev svojo podjetniško pot pričneli v Inkubatorju social- nega podjetništva na Središču Rotunda. 101 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Predstavitev dobrih praks zadrug med mladimi. Foto: Arhiv Središča Rotunda, Koper GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Program se je osredotočal na potrebe mladih v lokalnem okolju v povezavi z aktivacijo mla- dih na področju socialnega podjetništva. S programom smo pri mladih dosegli povečanje sposobnosti analiziranja, povezovanja in predvidevanja razrešitev zadev na področju socialnega podjetnva, avtonomnosti pri delovanju in odločanju, sposobnosti uporabe znanj s področja socialnega podjetništva v praksi, sodelovalnost in skupinsko delo. Dodano vrednost programa vidimo v tem, da se je osredotočal na socialne inovacije v lokalnem okolju, da je v vse faze aktivno vključeval mlade ter razvijal nove ideje, storitve, produkte in projekte. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Mladi so si želeli, da bi lahko ustanovili Mladim je bila zanimiva izkušnja, da so ime- nekakšno zadrugo, ki bi jim pomagala li možnost razvoja svoje lastne ideje v ekipi. pri realizaciji njihovih idej. Ta bi jim nudi- Kot dodatno motivacijo so navedli, da so imeli la določen sevis npr. skupno trženje, možnost mentorja, ki jih je spremljal in oglede raču-novodstvo, prostore itd. dobrih praks, kako to delajo v drugih okoljih. 102 Kolegice Projekt Kolegice je namenjen mladim iskalkam Zavod prve zaposlitve in temelji na Nefiks mentorskem sodelovanju udeleženke in uspešne ženske, ki postane udeleženkina mentorica. Projekt Področje projekta: podpirajo URSM, MOL in U. S. Zaposlovanje in podjetnost Embassy v Ljubljani. Ciljna skupina: Mlade iskalke prve zaposlitve, štu- dentke višjih letnikov. PODROBNEJŠI Št. udeležencev oz. doseg projekta: V projektu je sodelovalo več kot 200 OPIS PROJEKTA deklet iz številnih slovenskih krajev. Projekt smo od leta 2012 pripeljali v številne Vodja projekta: slovenske kraje (Ljubljano, Mursko Soboto, Maja Đević Maribor, Novo Gorico, Sežano, Lucijo, Celje, Novo mesto, Litijo, Slovenj Gradec, Kranj, Spletna stran: Škofjo Loko ...) ter tako omogočili več kot www.talentiran.si, zavihek Kolegice 200 mladim, visokoizobraženim ženskam bolj suveren vstop na trg dela. Povezali smo jih Kontakt: z uspešnimi ženskami, ki so postale njihove kolegice@nefiks.si mentorice ter jim pomagale pri uresničevanju kariernega cilja. Individualni nivo delovanja pa smo Kolegice presegale s številnimi dogodki (Zgodaj uspešne, Mlade ženske na trgu dela: Misija je mogoče!, Ženske in kariera: Zgodbe o uspehu), kjer smo z gostjami iskali konretne rešitve, kako izboljšati položaj mladih žensk na trgu dela, ter z obiski odločevalcev s po- dročja politik zaposlovanja. 103 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Dogodek Mlade ženske na trgu dela: Misija je mogoče, ki ga je organiziral ljubljanski klub Kolegic* Foto: Lea Bevc GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Projekt je mlade ženske povezal z uspešnimi ženskami, ki delujejo v lokalnem okolju udeleženk in tudi širše, ter jim tako omogočil bolj suveren vstop na trg dela. Prav tako pa s projektom senzi-biliziramo javnost za problematiko zaposlovanja mladih visokoizobraženih žensk. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Projekt je uspešen, saj se odziva na realne Mlade visokoizobražene ženske si zaslužijo potrebe mladih žensk, ki potrebujejo dodatno priložnost, da se izkažejo na področjih, za oporo pri vstopu na trg dela. katera so se izobraževale. 104 Socialni inovatorji prihodnosti Inkubiranje družbenih inovacij in podjemov, ki jih ustvarjajo mladi. Društvo Mladinski ceh PODROBNEJŠI Področje projekta: Zaposlovanje in podjetnost OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Socialni inovatorji prihodnosti so projekt, ki je Mladi, prvi iskalci zaposlitve med leti 2010 in 2013 potekal v partnerstvu z Kadis zaposlitvne rešitve in SKUP – skup- Št. udeležencev oz. doseg projekta: nost privatnih zavodov. V okviru projekta smo 700+ vzpostavili inkubator družbenih inovacij in podjetništva za mlade in prve iskalce zapos- Vodja projekta: litve, izvajale treninge in usposabljanja za Tadeja Mesojedec, Franci Bačar, Kristjan podjetnike in inovatorje, pripravili in izdali od- Strojan meven priročnik Socialno podjetništvo in or- ganizirali več Kampov družbenih inovacij ter Spletna stran: Šolo socialnega podjetništva. www.socialni-inovatorji.si Kontakt: info@socialni-inovatorji.si 105 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Foto: Arhiv Mladinskega ceha. GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA S projektom Socialni inovatorji prihodnosti smo bili pionirji razvoja programov za inkubacijo družbenih inovacij in podjemov med mladimi (in nasploh) v Sloveniji. Knjiga Socialno podjetništvo je še danes glavni vir informacij o socialnem podjetništvu in uporabljena tudi kot litratura v mnogih diplomskih, magistrskih in drugih nalogah. V programu je sodelovalo preko 700 mladih, inkubirali pa smo več kot 40 različnih idej, projektov in podjemov. Zasnovali smo kurikulum Šole socialnega podjetništva, ki ga še vedno izvajamo. Zasnovali smo tudi inovativno metodo Kamp družbenih inovacij, s katero smo pospeševali razvoj prototipov tehnoloških družbenih inovacij. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Poudarek projekta je bil na razvoju modela Izkušnja razvijanja lastnih idej, projektov in inkubacije družbenih inovacij in podjemov podjemov je neprecenljiva. ter spopadanju s problemom brezposelnosti mladih z drugega konca – z ustvarjanjem delovnih mest. 106 Zdravje in javni interes • ZAVOD 7, oblikovanje in izvajanje družbeno odgovo- rnih programov, Nova Gorica Neodvisen.si • Društvo Salezijanski Mladinski center Maribor Pasti odraščanja • Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Za zdravje mladih • Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija Program Aktivisti Brez izgovora 2006 - 2016 • Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip” Kakovostno preventivno delo v mladinskih organizacijah • Kulturno društvo Mladinski center Indijanez Naj torba ne bo borba Neodvisen.si ZAVOD 7, Program NEODVISEN.SI ozavešča mlade in odrasle o oblikovanje in različnih pasteh zasvojenosti izvajanje ter si prizadeva za povezovanje družbeno in sodelovanje na vseh ravneh družbe. odgovornih programov, Nova Gorica PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA NEODVISEN.SI je vseslovenski družbeno Področje projekta: Zdravje in javni interes odgovoren program, ki aktivno poteka že od leta 2010, in je namenjen ozaveščanju in preprečevanju različnih pasti zasvojenosti. Ciljna skupina: Sno- valci programa se profesionalno ukva- Otroci, mladostniki in odrasli rjamo z vsakodnevnim sledenjem družbenemu dogajanju v smeri odkrivanja metod in zvijač Št. udeležencev oz. doseg projekta: nastavljalcev novih pasti zasvojenosti, z Od leta 2010 do danes več kot razvojem kreativnih pristopov informiranja 155.000 mladih in 35.000 odraslih in nove komunikacijske oblike, brez mora- liziranja, ter spodbujanju mladih v aktivno Vodja projekta: vključevanje v zdravo družbeno okolje, ob Bojan Kodelja vsem tem pa si prizadevamo za tvoren dialog med odraslimi in mladino. Strokovno vsebi- Spletna stran: no podajajo priznani slovenski strokovnjaki http://www.ne-odvisen.si/ iz različnih področij. Pristopi programa so zasnovani tako, da prebudijo radovednost, Kontakt: info@ne-odvisen.si na posreden in neposreden način vplivamo na vse segmente družbe od posameznika, otrok, mladine, preko družine do šole tako, da pri posameznikih krepimo razmišljanje s svojo glavo. Z vsebino programa opozarjamo na pomembnost prepoznavanja resnic, še posebej vsiljenih resnic in usmerjamo pogled na dobro v družbi. 109 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Utrinek z interaktivnega dogodka “Zamolčane resnice” za mladostnike. Foto: Mateja Pelikan GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Program NEODVISEN.SI si prizadeva dvigniti zavest mladostnikov o pomembnosti in vrednotah življenja. Prenašamo znanje, dobre prakse in izkušnje s pomočjo priznanih domačih strokovnja- kov. Prizadevamo si za povezovanje na vseh ravneh družbe, od posameznika, otroka, mladine, preko družine, do šole. Zaznavne so drastične razlike v pojmovanju zasvojenosti in osveščenosti o tej problematiki med ciljno skupino mladostnikov. Zato veliko pozornosti namenjamo prav mladim, ki jih neposredno in posredno vključujemo v sodelovanje pri programu. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Osrednji izziv je mladostnikom na učinkovit Prizadevanje za resnično povezovanje in način predstaviti problematiko zasvojeno- sodelovanje na vseh ravneh ter preprečeva- sti brez moraliziranja. Predstaviti načine nje vseh vrst zasvojenosti. prepoznavanja zasvojenosti in spodbuja- ti h krepitvi tvornega dialoga med mlad- imi, starši in šolami ter razmišljanja s svojo glavo. 110 Pasti odraščanja Projekt »Pasti odraščanja« je namenjen ozaveščanju o težavah, s katerimi se soočajo Društvo mladi v sodobnem okolju in na katere ne dobijo rešitve v Salezijanski procesu izobraževanja ali Mladinski center družine. Maribor Področje projekta: PODROBNEJŠI Zdravje in javni interes OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Mladostniki vseh starostnih skupin: mlajši V projektu predstavljamo teme, kot so motnje mladostniki, osnovnošolci, srednješolci in hranjenja, samopoškodovanje, odvisnosti od študenti, mladinski delavci, učitelji, vzgojitel- kemičnih in nekemičnih substanc ter posle- ji, starši, trenerji … dičnih sprememb v možganih, spolna zlora- ba, njene značilnosti in čustveni vidik žrtve in Št. udeležencev oz. doseg projekta: storilca, ujetost v virtualno kot pasti interneta Projekt je dosegel:1187 mladostnikov, in socialnih omrežij, obvladovanje jeze in ne- 58 mladinskih delavcev, 72 staršev nasilna komunikacija ter medvrstniško nasilje kot pereč problem v Sloveniji, tako v družin- Vodja projekta: skem okolju kot med vrstniki, ki mora biti pre- Sanja Obaha Brodnjak poznano kot popolnoma nesprejemljiva oblika vedenja, tako odraslih kot mladih. O vsem tem je treba odkrito in glasno spregovoriti ter Spletna stran: najti rešitve, tako za žrtve kot tudi za njihove www.smcmaribor.si nasilneže. Kontakt: drustvosmc@gmail.com 111 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Na fotografiji prizor predavanja o samopoškodovanju dijakom DD AMS iz Maribora Foto: Marjan Pučko GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Udeležba je udeležencem odprla nova spoznanja in vedenja o sebi – kako odkriti svoje bistvo in na kak način se brez maske predstaviti drugim, o okolici in družbi, ker delavnice potekajo v skupinah, udeleženci spoznajo, da se z določenimi vprašanji ne soočajo samo oni, ampak tudi njihovi sovrstniki, čeprav o tem med seboj morda ne govorijo; mladi se naučijo izražati svoje mnenje v skupini, se postaviti zase, osvojili bodo znanja kako postaviti svoje meje in se upreti vrstniškemu pritisku, naučili so se aktivno poslušati in bolje komunicirati s starši. S projektom smo dvignili zavest vsem udeležencem o perečih temah, ki so žal v naši družbi še velikokrat tabu. Prenesli smo svoje strokovno znanje in večletne izkušnje na vse udeležene ciljne skupine. Tematika je obravnavana iz relacijskega terapevtskega vidika in usmerjena v stik s seboj, lastnimi čutenji in izzivi ter reševanju le-teh. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Izzivi in rešitve so v doseganju čim več Vztrajnost pri širjenju resnic o pasteh mladostnikov, njihovih staršev ter vseh, ki odraščanja ter lomljenje zmotnih stereotipov z mladimi delajo. Rešitev so tudi kvalitetne v družbi. svetovalnice in terapije za mlade, ki so že ujeti v te pasti. Zatiskanje oči družbe ne reši problemov, ki jih te pasti prinašajo temveč jih še poglobi. 112 Za zdravje Za zdravje mladih (januar mladih 2015-oktober 2016) je projekt preventivnega delovanja pri pre- prečevanju bolezni, povezanih z življenjskim slogom pri otrocih in Združenje mladostnikih. slovenskih katoliških skavtinj in skavtov PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Projekt je nastal in se izvajal v tesnem Zdravje in javni interes partnerstvu z Brez izgovora Slovenija. Partnerji so bili še: Nacionalni inštitut za Ciljna skupina: javno zdravje, Mladinski svet Slovenije, Zveza Mladinski delavci in voditelji, otroci in tabornikov Slovenije in RTV Slovenija. mladi med 12 in 19 let ter njihovi starši Cilji projekta: pri otrocih in mladih izboljšati kot podporna ciljna skupina. prehranjevalne navade in jih spodbuditi k redni telesni dejavnosti; preprečiti tvegana vedenja zlorabe alkohola, tobačnih izdelkov Št. udeležencev oz. doseg projekta: Približno 10.000 neposredno vkl- in prepovedanih drog; ozavestiti mehanizme jučenih. za obvladovanje stresa ter okrepiti njihovo pozitivno samopodobo; informirati o pomenu Vodja projekta: zdrave spolnosti starosti primerno; raziskati Irena Mrak Merhar področje drugih oblik zasvojenosti in pri- praviti ozaveščevalne programe; opolnomočiti Spletna stran: mladinske delavce z orodji za izvajanje http://www.zdravjemladih.si/ preventivne dejavnosti. Glavne aktivnosti: http://skavti.si strokovne podlage, usposabljanja za promo- torje zdravja, programi promocije zdravje, program za spreminjanje ter vzdrževanje Kontakt: info@skavti.si vedenja in stališč ter programska orodja za izvajanje programov promocije zdravja. 113 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Usposabljanje za trenerje promotorjev zdravja, oktober 2015. Foto: Rok Rakun GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA 176 usposobljenih mladinskih delavcev za trenerje in promotorje zdravja. Priročnik za promo- torje/trenerje promotorjev zdravja.10 strokovnih podlag o stanju na področju zdravja med otroki in mladimi. 2500 otrok in mladih ter njihovih staršev vključenih v programe promocije zdravja. Programska orodja, dostopna zainteresiranim na tem področju. Podpisana zaveza organizacij sektorju k skrbi za področje zdravja mladih. Dobra praksa povezovanja mladinskega z drugimi sektorji. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Pomembno je opolnomočiti mladinske Skrb za zdravje svojih članov in uporabnikov delavce in druge deležnike, ki so v stalnem naj bo vrednota vsake mladinske organizacije. stiku z otroki in mladimi, z orodji za izvajanje preventivne dejavnosti zdravja otrok in mladih v lokalnih skupnostih. Mladinske organizacije smo lahko enakovreden partner v medsek- torskem povezovanju. 114 Program Program Aktivisti Aktivisti Brez izgovora se je s pomočjo strokovnjakov in Brez motiviranih mladih v mladinskem sektorju razvil v 3,5 letni 1000 urni program, skozi katerega gre izgovora vsaka mlada oseba, ki želi postati aktivist/član Mladinske zveze 2006 - 2016 Brez izgovora. PODROBNEJŠI Mladinska zveza OPIS PROJEKTA Brez izgovora Slovenija Program Aktivisti Brez izgovora (BI) je pro- jekt, ki mlade pri 15. letih starosti pripravi do kritičnega razmišljanja in jih skozi 3,5 letni 1000 ur dolgi program, ki vključuje različna Področje projekta: usposabljanja, izobraževanja in neformalne Zdravje in javni interes aktivnosti, usposobi na različnih področjih, ki so ključni za odraščanje v današnjem svetu. Ciljna skupina: Ker se ta program izvaja v času najbolj turbo- Mladi od 15 do 19 let lentnega obdobja v odraščanju mlade osebe – adolescenci, igra zelo veliko vlogo v njem Št. udeležencev oz. doseg projekta: ravno vrstniški zgled in veščine, ki pri mladih Preko 100 tisoč pasivno v šolah, preko 400 omogočajo razvoj njihovega blagostanja, pre- neposredno v programu. prečujejo zasvojenosti in pomagajo pri razvoju pravega odnosa do okolja. Program “Aktivisti Vodja projekta: BI” je v nadaljevanju nadgrajen s programom Urška Erklavec/ pred tem Nina Rogelj in “Vodje BI” in nato še z “Mentorji BI”. Jan Peloza Ta projekt osebnostno razvija mlade, da se poleg dosega cilja aktivnega državljanstva in Spletna stran: priprave za trg dela, v svoji koži počutijo do- www.noexcuse.si bro kot glasniki sprememb na področjih, kjer delujejo. Kontakt: president@noexcuse.si 115 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Aktivisti iz leta 2011, ki so z delavnicami v slovenskih šolah dosegli 42% vseh mladih v starosti 12 in 15 let. Foto: Arhiv Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Preko 100 tisoč doseženih mladih skozi šolske programe na področju javnega zdravja in trajnostnega razvoja Preko 400 usposobljenih mladih, ki je šlo skozi 3,5-letni 1000 urni program “Aktivisti BI” IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Predvsem finančne (likvidnostne) na-rave. Kritiziraj, predlagaj, ukrepaj. Rešitev je predvsem v skupinskem duhu, ki pomaga premostiti težke situacije in zman- jšanju birokratskega bremena poročanja več- jih kohezijskih projektov v mladinskem sektor- ju (en del programa je namreč financiral tudi ESS). 116 Kakovostno preventivno Razvili smo izobraževanje delo v mla- in priročnik na temo preventive, s čimer izboljšujemo znanje dinskih orga- in veščine mladinskih organizacij na področju nizacijah preventivnega dela. Inštitut za PODROBNEJŠI raziskave in razvoj OPIS PROJEKTA “Utrip” V letu 2015 smo v sklopu evropskega pro- jekta “Let it hAPYN!” kot partnerska organi- zacija pripravili analizo stanja in pregled do- Področje projekta: brih praks oz. učinkovitih preventivnih inter- Zdravje in javni interes vencij v Evropi, ki jih (lahko) izvajajo mladinske organizacije. Ugotovili smo, da številne Ciljna skupina: mladinske organizacije na področju zdrav- Mladinski sektor na nacionalni, regijski ja mladih izvajajo preventivne programe ali in lokalni ravni aktivnosti, glede katerih v strokovni literaturi ni dokazov o učinkovitosti oz. jih je premalo, Št. udeležencev oz. doseg projekta: da bi lahko govorili o učinkoviti preventivi. V Doslej približno 25 usposobljenih večini mladinskih organizacij (doma in v tuji- mladinskih delavcev (nekateri med njimi ni) smo zaznali pomanjkanje znanja in veščin že izvajajo kakovostne preventivne za izvajanje preizkušenih preventivnih pro- programme v praksi). gramov (tj. uveljavljenih dobrih praks), zato smo se odločili, da razvijemo posebno izo- Vodja projekta: braževanje o kakovostni preventivi in preven- Matej Košir tivnih standardih za mladinske organizacije. Izobraževanje smo v letu 2016 izvedli pilotno Spletna stran: in ga tudi ovrednotili, v obdobju med 2017 www.institut-utrip.si in 2018 pa bomo izobraževanja razširili na http://www.preventivna-platforma.si/ vso Slovenijo. Pripravili smo tudi prilagojen priročnik. Kontakt: info@institut-utrip.si 117 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Logotip “preventivna platforma“ GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Z razvojem izobraževanja in priročnika smo pri nekaterih mladinskih organizacijah že dvignili zavest o kakovostni preventivi in preventivnih standardih. Prenesli smo znanje, veščine in dobre prakse na številne nacionalne, regijske in lokalne mladinske delavce (npr. o tem, kako se loti- ti kakovostne preventive in njenega vrednotenja ter rednega izvajanja v praksi). Ponudili smo platformo (tudi spletno) za spremljanje najnovejših znanstvenih dognanj preventivne stroke. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Z izobraževanji nadaljujemo tudi v letih 2017 Mladinski sektor nedvomno premore ogro- in 2018 (s pomočjo sofinanciranja Urada RS mno kapacitet za strokovno in učinkovito za mladino), v bodoče pa želimo vzpostaviti preventivno delo ... trajno sistemsko rešitev, ki bi omogočila nenehno izobraževanje vseh strokovnih delavcev na področju preventive in ne zgolj mladinskih delavcev. 118 Naj Akcija tehtanja torba šolskih torb osnovnošolcev in spodbujanje procesa raz- ne bo borba bremenitve otrok s prekomer- no težo šolskih torb. Projekt se izvaja od začetka leta 2016 in še ni zaključen. Kulturno društvo Mladinski center PODROBNEJŠI Indijanez OPIS PROJEKTA V okviru projekta Naj torba ne bo borba smo člani Kulturnega društva Mladinski center Indijanez preverjali obremenjenost otrok s Področje projekta: prenašanjem šolskih torb in skušali vplivati na Zdravje in javni interes vse deležnike k sprejemanju rešitev, saj se je pokazalo, da osnovnošolci prenašanja preve- Ciljna skupina: like teže in je tako v nevarnosti zdravje otrok. Osnovnošolci Prva akcija se je začela v Mariboru, po izjem- nem odzivu vseh večjih slovenskih medijev Št. udeležencev oz. doseg projekta: in javnosti pa se je razširila po vsej Sloveniji, Po naših ocenah smo s problematiko pridružili so se nam tudi mladinski centri iz ce- seznanili več kot 50% slovenskega lotne Slovenije. Do sedaj zbrani podatki kažejo, prebivalstva, aktivno pa je v projekt bilo da kar 87% otrok nosi torbo težjo od 10% svoje vključenih preko 1000 oseb. teže. Hkrati pa kot veliki problem ugotavljamo tudi nepravilno nošnjo torb in samo izdelavo torb. Člani društva smo v fazi raziskovanja Vodja projekta: pregledali strokovno literaturo in medijske ob- Ramiz Derlić jave, opravili več intervjujev s strokovnjaki na področju pediatrije in fiziatrije, kasneje izvedli Spletna stran: številne akcije tehtanja šolskih torb, se sestali z http://www.indijanez.si/ ministrico dr. Majo Makovec Brenčič, kateri smo predstavili konkretne restive in predloge, Kontakt: ki bi lahko v roku enega do dveh let prinesli pisarna@indijanez.si prve pozitivne spremembe oziroma odpravo vi- sokega tveganja (nad 15% otrokove teže), dol- goročno pa zmanjšanje teže torb pod največjo priporočeno težo (10% otrokove teže). Projek- ta še nismo zaključili, saj še zmeraj potekajo pogajanja z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport v zvezi z strategijo in nadal- jnimi akcijami za zniževanja teže šolskih torb. 119 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Zaskrbljeni malčki ob tehtanju torb Foto: IndiJanez GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA V okviru projekta smo več ali manj dosegli zastavljene cilje, ki so preverljivi, vključili smo mlade in skupaj z njimi realizirali project. Naši dosežki so: - Pridobili smo podporo številnih nevladnih organizacij (npr. Mladinski centri), različnih strokovnjakov na področju medicine, sedmih poslancev Državnega zbora in enega nepovezanega člana, mladih, staršev in otrok. - Priteknili smo k sodelovanju številne prostovoljce. - Opozorili smo ravnatelje in učitelje, da otroci vsak dan nosijo pretežko breme, opozorili starše ter otroke, naj ne nalagajo v torbe nepotrebnnih stvari. - Mlade smo opozorili na pravilno nošnjo šolskih torb in starše k nakupu lahkih šolskih torb. - Predstavili smo konkretne reštive ministrici za izobraževanje, znanost in sport, dr. Maji Makovec Brenčić. - Vplivali smo na delovanje izven lokalnega okolja in razširili izvajanje akcije po vsej Sloveniji. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Po realizaciji projekta si želimo razbremenitve teže Akcija ne bo zaključena, dokler se stanje šolskih torb osnovnošolcev. Med glavnimi rešitvami ne izboljša, zato si bomo prizadevali, da vidimo predvsem osveščanje šol, učiteljev, ravna- se stvari na tem področju uredijo v najkra-teljev, staršev in otrok o problematiki težkih torb, jšem možnem času. razdelitev učbenikov in delovnih zveskov na več delov, postopno ukinjanje vezanih knjig in uvajanje vložnih listov ter številne druge rešitive. 120 Človekove pravice • Društvo Amnesty International Slovenije Pišem za pravice Pišem za pravice Konec leta pišemo pisma za pravice ljudi po Društvo celem svetu in tako Amnesty brišemo krivice. International Slovenije PODROBNEJŠI Področje projekta: OPIS PROJEKTA Človekove pravice Pišem za pravice je kampanja Amnesty Inter- Ciljna skupina: national, v kateri vsako leto ljudje po celem Otroci, mladi in splošna javnost. svetu napišejo več milijonov apelov, peticij in solidarnostnih sporočil za ljudi, ki so jim Št. udeležencev oz. doseg projekta: kršene človekove pravice. V Sloveniji sodelu- Vsako leto vsaj 4.000. jejo predvsem mladi, ki pisma pišejo v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja. Vodja projekta: Zanje in za mentorje pripravimo posebna Ana Čemažar učna gradiva, s pomočjo katerih spoznajo človekove pravice, posamezne primere in Spletna stran: kršitve. V letu 2016 je v kampanji med drugim www.sola.amnesty.si/maraton-pisaja-apelov sodelovalo več kot 50 osnovnih in srednjih šol, pa tudi mladinski centri, mladi, vključeni Kontakt: v projektno učenje za mlade, knjižnice ter pro- amnesty@amnesty.si stovoljke in prostovoljci Amnesty International Slovenije. Napisanih je bilo več kot 17.000 pisem, na globalni ravni pa več kot 4,5 milijo- na, ki so bila poslana končnim prejemnikom. Nato držimo pesti in čakamo, da sodelujoče lahko obvestimo o pozitivnih spremembah, ki so jih prinesla njihova pisma! 123 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Pišem za pravice 2016 na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Celje. Foto: Tadej Vintar GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladi s sodelovanjem vadijo pisanje formalnih pisem in imajo možnost za aktivno participacijo in državljanstvo, tako da se zavzamejo za tiste posameznike, ki resnično potrebujejo njihovo pomoč. Projekt jim omogoča vključevanje lokalne skupnosti, medvrstniško in medgeneracijsko učenje ter prostovoljstvo. Pozitivne spremembe, ki jih dosegajo pisma (pomilostitev zapornikov, sprememba zakona ...), jim dajo potrditev, da njihova dejanja štejejo, in jih motivirajo za nadaljnje ukrepanje. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Sodelujoči (tako mladi kot učitelji) si želi- Mladi so zelo aktivni in zavzeti za pomoč jo sodelovati v aktivnosti, vendar jih šolske drugim - če le dobijo priložnost, da lahko obveznosti in kurikulum omejujejo, da bi se ukrepajo. vključili v taki meri, kot želijo. V AIS jim pri tem pomagamo tako, da so gradiva primerna za integracijo v različne oblike formalnega izobraževanja. 124 Prostovoljstvo • Mladinski svet Slovenije Prostovoljec leta • Mladinski center Prlekije - združenje NVO, so. p. Sožitje • Center interesnih dejavnosti Ptuj (krajše CID Ptuj) 6. DAN ZA SPREMEBE »Ne prepuščaj se toku, spreminjaj tudi ti.« • Popotniško Združenje Slovenije - PZS Prostovoljno delo • Evropski kulturni in tehnološki center Maribor,so.p. Srednješolci tečemo – zdravo živimo Prostovoljec leta V okviru projekta se vsako leto že od leta 2003 izvede natečaj Prostovoljec leta, kjer Mladinski svet izbiramo najboljše prostovoljke, Slovenije prostovoljce in prostovoljske projekte. Področje projekta: Prostovoljstvo PODROBNEJŠI Ciljna skupina: Prostovoljci in prostovoljke iz različnih OPIS PROJEKTA organizacij, društev, nevladnih organizacij, neformalnih skupin in ustanov. Od leta 2003 v okviru natečaja Prostovoljec leta vsako leto izbiramo najboljše prostovoljke Št. udeležencev oz. doseg projekta: in prostovoljce za preteklo leto, od leta 2004 V 15-ih letih skoraj 2.500 prijav in več pa tudi prostovoljske projekte. V letu 2009 kot 1.500 prijaviteljev. smo se odločili dati še poseben poudarek mladinskemu delu, zato smo razpisali še dve Vodja projekta: dodatni kategoriji - Naj mladinski voditelj in Tomaž Čučnik (leta 2003), Naj mladinski projekt. Skupno tako podelimo Jože Gornik (do leta 2006), 9 nazivov, občasno pa še dodatne nazive – Tanja Baumkirher (2004 do leta 2016), odvisno od odločitve komisije, ki opravi iz- Irina Gutirea Trishina (v letu 2017) bor. Pobudnika in vodji projekta sta bila dva takratna podpredsednika MSS, Jože Gornik Spletna stran: in Tomaž Čučnik, pri zasnovi projekta pa nam http://mss.si; je pomagal takratni dekan Fakultete (takrat http://mss.si/projekti/prostovoljec-leta; Visoke šole) za socialno delo dr. Vito Flaker, https://www.facebook.com/prostovoljec. ki je tudi sodeloval pri podelitvi priznanj v letu leta 2003. Kasneje je projekt v celoti prevzela Tanja Baumkirher, ki vodi in koordinira ta pro- jekt že več kot 10 let. Kontakt: prostovoljec@mss.si 127 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Fotografija z zaključne prireditve natečaja Prostovoljec leta 2015 Foto: Matic Eržen GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Projekt in natečaj Prostovoljec leta je postal skozi vsa ta leta projekt nacionalne razsežnosti, s katerim nagrajujemo obstoječe prostovoljce in prostovoljske organizacije za njihov prispevek k razvoju družbe, hkrati pa želimo spodbuditi k vključevanju v prostovoljske dejavnosti tudi tiste, ki o tem šele razmišljajo. Pri natečaju je tudi nekoliko večji poudarek na mladih, zato imamo več kategorij, ki zajemajo mlado populacijo. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI S podelitvijo priznanj in naj nazivov se nam Prostovoljstvo je nekaj, na čemer moramo projekt ne zaključi, saj natečaj realiziramo graditi vsi posamezniki za skupno dobro. vsako leto, s čimer stremimo k še večji popu- larizaciji prostovoljstva v Sloveniji in še boljši izpeljavi projekta. 128 Sožitje Mladinski S predanim prostovoljstvom in jasno vizijo ter nepopustlivo center vztrajnostjo in odločnostjo Prlekije tekom svojega delovanja do svojega lastnega komleksa - združenje NVO, Mladinskega centra so. p. Prlekije. Področje projekta: PODROBNEJŠI Prostovoljstvo OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Vzpostavitev dolgoročne prostorske kapacitete Mladinski in NVO sektor na lokalni in je privedla do nemotenega planiranja ter an- regijski ravni. gažiranja na številnih mladinskih in nevladnih področij. V minulem obdobju smo tako zaključi- Št. udeležencev oz. doseg projekta: li obsežen projekt SOŽITJE. Gre za pridobitev 150 udeležencev, medijski doseg več čez 1,5 ha zunanjih površin in treh zgradb, ki tisoč. skupaj tvorijo obsežni kompleks Mladinskega centra Prlekije-združenja NVO, v katerih smo z Vodja projekta: lastnimi vložki in neumornim prostovoljnim de- Rudi Stegmüller lom vzpostavili raznoliko mladinsko in nevlad- no udejstvovanje, v zadnjem času tudi med- Spletna stran: generacijsko soustvarjanje. Na osnovi tako https://www.facebook.com/McpPcNvo pridobljenega kompleksa lahko sedaj izvajamo preventivne, socialno-varstvene programe, so- Kontakt: cialno vključevanje mladih z manj priložnostmi, mcp@siol.net participacijo, aktivno državljanstvo, strukturira- ni dialog, kulturo in kreativnost, medkulturni dialog, učenje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetnost, zdravje in javni interes, boj za človekove pravice, kot tudi promoviranje in po-moč nevladnemu sektorju najrazličnejših vse- bin dejavnosti, ki v svoje vste vključuje mlade. 129 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Mladinske strukture pred osrednjo zgradbo MCP-ja v okviru obsežnega kompleksa Foto: Stanko Brunčič GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA S projektom SOŽITJE smo dokazali, da se postopno in v določenem roku da uresničiti tudi na videz “neuresničljivo”. Potrebna je volja, vztrajnost in predanost prostovoljstvu. S tem smo med mladimi udeleženci dvignili zavest, lastni osebni pomen ter v okviru uresničevanja aktivne politike zaposlovanja tudi omogočili zaposlitve, saj smo se kljub pomanjkljivim finančnim virom trudili vlagati v človeške vire. Vzpostavili smo odlično sodelovanje z matično lokalno skupnostjo kot tudi z drugimi organizacijami in institucijami. Celoten kompleks s tehničnim in kadrovskim potencialom je tako sedaj tudi na voljo drugim organizacijam vključno z organizirano in neorga- nizirano mladino. S pridobitvijo omenjenega kompleksa se širijo številne možnosti nadaljnega inovativnega delovanja. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Ne samo nadaljevati, temveč bistveno na- Nepopustljivost, odločnost in vztrajnost ob jasni dgraditi angažiranje ter tako upravičiti omen- viziji za doseganje končnega cilja. jeno dolgoletno, vzorno in korektno zaupanje, ki ga do slovenskih mladinskih struktur od ustanovitve dalje goji in uresničuje prav URSM! 130 6. DAN ZA SPREMEBE V okviru nacionalnega projekta 6. Dan »Ne prepuščaj za sprembe smo očistili, osvežili, se toku, pobarvali in grafitirali drugi del podhoda na železniški postaji na spreminjaj Ptuju. Projekt je potekal pet dni, med 23. in 27. marcem tudi ti.« 2015. Center interesnih PODROBNEJŠI dejavnosti Ptuj OPIS PROJEKTA (krajše CID Ptuj) Okrog 200 prostovoljcev različnih starostnih skupin je od 23. do 27. marca izvedlo projekt čiščenja, barvanja in grafitiranja dela podho- da na železniški postaji Ptuj. Medgeneracijski Področje projekta: Prostovoljstvo projekt je bil izveden v okviru vseslovenske akcije 6. dan za spremembe, katere nosi- Ciljna skupina: lec in koordinator je od leta 2010 Slovenska Mladi, mladi z manj priložnostmi, odrasli. filantropija. Pod geslom »Ne prepuščaj se toku, spreminjaj tudi ti« so prostovoljci nadal- jevali v prejšnjem letu začeto uspešno akcijo Št. udeležencev oz. doseg projekta: pleskanja, poslikave in grafitiranja dela pod- V petih dneh trajanja projekta je bilo hoda na železniški postaji. V okviru projekta udeleženih okrog 200 ljudi. je potekala tudi predstavitev poklica sliko- pleskarja učencem višjih razredov osnovnih Vodja projekta: šol iz Mestne občine Ptuj. Učenci so imeli Jurij Šarman, koordinator mladinskih priložnost v praksi preizkusiti delo slikople- programov skarja pod strokovnim vodstvom. Skupaj je bilo opravljenih približno 420 prostovoljskih Spletna stran: ur in prepleskanih 240 m2 površin. Projekt www.cid.si; www.kinoptuj.si je predstavljal velik organizacijski zalogaj in vpletenost velikega števila organizacij ter ljudi Kontakt: različnih starosti. jurij.sarman@cid.si 131 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Učenci ene od osnovnih šol se pod strokovnim vodstvom učijo osnov pleskanja. Foto: Črtomir Goznik GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Celoten podhod na železniški postaji Ptuj je dobil novo, prijaznejšo podobo v obliki svetlejše osnovne barve, novih stenskih poslikav in odličnih grafitov. Morda smo koga od mladih navdušili tudi za poklic slikopleskarja, ki je še kako iskan. S projektom smo želeli opozoriti še na dostopnost infrastrukture za osebe na invalidskih vozičkih. V ta namen smo na zaključku akcije preizkusili delovanje dvižnih ploščadi, ki invalidom omogočajo dostop do peronov. Slovenske železnice so kasneje glede na odzive mimoidočih v času projekta (te smo jim organizatorji sporočili) v podho- du dodale ograje v sredini stopnišč v podhod in na perone in dodatne klančine. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI V takšnih projektih vidimo izziv za krepi- Sodelovanje in prostovoljno delo lahko občutno tev in nadaljne sodelovanje mladinskega izboljšata kvaliteto življenja v lokalnih okoljih. centra z organizacijami v lokalnem oko- lju, hkrati pa je bil izziv promovirati in kre- piti pomen prostovoljnega dela za izboljša- nje kvalitete bivanja prebivalcev, tudi depri- viligiranih skupin, npr. osebah na invalidskih vozičkih. 132 Prostovoljno Popotniško delo združenje Slovenije v sodelovanju s Slovenskimi Youth Hostli že več let izvaja program Prostovoljnega dela, Popotniško preko katerega se lahko mladi Združenje preizkusijo kot prostovoljci na Slovenije - PZS različnih področjih. Področje projekta: Prostovoljstvo PODROBNEJŠI Ciljna skupina: OPIS PROJEKTA Mladina iz lokalnega, regionalnega, Delovanje organizacije temelji predvsem na nacionalnega in mednarodnega prostovoljcih, ki svoj prosti čas in znanje področja. vlagajo v spodbujanje mobilnosti mladih in predvsem razvoj mladinskega popotništva. Št. udeležencev oz. doseg projekta: Trenutno je na PZS aktivnih več kot Ti pripomorejo k boljšemu delovanju orga- 80 prostovoljcev, od tega je polovica nizacije v različnih oblikah, kot so sodelo- mladih, starih od 15 do 29 let. vanje v promocijskih kampanjah, novinarsko in reportersko angažiranje in sodelovanje v Vodja projekta: različnih zanimivih projektih doma in v tujini. Anja Žepič Naša ciljna skupina so mladi v obdobju od 15 do 29 let, katerim nudimo mentorstvo na Spletna stran: področju prostovoljnega dela tako doma kot http://www.youth-hostel.si/vsebina. v tujini. V tesnem sodelovanju z organizacija- asp?id=36 mi članicami Hostelling International iz drugih držav, katerim prostovoljstvo pomeni eden Kontakt: temeljnih stebrov delovanja, pridobivamo anja.zepic@youth-hostel.si izkušnje in le-te postopno prenašamo v delo- vanje naše organizacije. V letu 2016 smo tako v organizaciji zabeležili več kot 80 aktivnih prostovoljcev, med katerimi predvsem mlade prostovoljce spodbujamo h kreativnemu razmišljanju in iskanju idej za mladinske pro- grame in projekte. 133 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Slika prostovoljcev, ko so na sejmu “Veseli dan prostovoljstva” v Ljubljani (organizator dogodka je Slovenska Filantropija) predstavljali vizijo organizacije in prostovoljnega dela. Foto: Miha Skrt GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Leto 2016 je bilo za PZS izjemno uspešno na področju prostovoljnega dela, saj se je število prostovoljcev (tako kot vsako leto) spet povečalo, predvsem pa je bilo uspešno z vidika števila prostovoljnih ur, ki so jih prostovoljci namenili organizaciji. V primerjavi z letom 2015, ko smo zabeležili več kot 1.500 prostovoljnih ur, se je število teh v letu 2016 povečalo na 4.500. Predvsem je mogoče začutiti, da se mladi vedno bolj zavedajo bonitet prostovoljnega dela, s pomočjo katerih si lažje zagotovijo prvo zaposlitev. Učinki pa so vidni tudi na lokalnem, regionalnem, nacionalnem, mednarodnem nivoju in znotraj organizacije, ki si na takšen način zagotavlja večjo prepoznavnost med mladimi. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Večja finančna podpora za zagotavljane več- Zavedanje pomena prostovoljnega dela tako jega števila mentorjev, ki lahko na kvaliteten za mladinske organizacije kot mladino se z leti in učinkovit način vodijo prostovoljce skozi povečuje - zkoristimo to priložnost za boljšo pri- učni proces, ki ga pridobivajo s prostovoljnimi hodnost vseh nas. aktivnostmi. 134 Srednješolci tečemo – V okviru Evropskega tedna mobilnosti zdravo 2016 smo k sodelovanju povabili mlade iz srednjih šol, da na kreativni način prispevajo živimo k trajnostni mobilnosti v mestu, in organizirali tek in sejem v mestu. Evropski kulturni in tehnološki PODROBNEJŠI center Maribor,so.p. OPIS PROJEKTA Mladi iz mariborskih srednjih šol so v Področje projekta: torek, 20.9.2016 s sodelovanjem na 2 - kilo- Prostovoljstvo metrskem orientacijskem teku skupaj prispe- vali k trajnostni mobilnosti v mestu Maribor. Ciljna skupina: Tek je bil simbolne narave in je vključeval tek Mladi na lokalni ravni. po ulicah v središču mesta in odgovore na 15. vprašanj o mobilnosti v mestu Maribor na 5. Št. udeležencev oz. doseg projekta: orientacijskih točkah. V projektu je aktivno sodelovalo približno 60 Na osrednjem mariborskem trgu – Trgu mladih, obiskovalcev na Trgu Leona Štuklja Leona Štuklja smo mlade povabili, da na sto- je bilo čez 100. S tekom po mestnem jedru jnicah predstavijo svoje dejavnosti, veznane so mladi sami opozorili nase in promocijo na bodoče poklice in na aktivnosti v šolah. dogodka. Dogodek je bil tudi medijsko Da je bilo vzdušje ‘mladinsko’ in mladost- podprt. no so poskrbeli mladi s svojim lastnim kulturnim programom na odru, kjer so nastopile Vodja projekta: različne šolske glasbene skupine, nekaj DJ dr. Dragica Marinič in predstavniki in pevka. Ob šolah smo k sodelovanju pov- sodelujočih organizacij abili tudi mariborske organizacije za mlade, prvič je sodelovala bolnišnična šola oddelek Spletna stran: pedopshihiatrije UKC Maribor in Andragoški www.ektc.si zavod z mladimi iz projekta PUM. Kontakt: cem@ektc.si 135 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Bodoče medicinske sestre so ob zaključku orientacijskega teka na Trgu Leona Štuklja vsem tekmovalcem in tekmovalkam izmerile srčni utrip in krvni tlak. Foto: Jože Marinič GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Srednješolska prireditev je bila namenjena mladim, da na kreativni način prispevajo k trajnostni mobilnosti v mestu. Tek je ponazoril prispevek mladih k bolj čistemu mestu, boljšemu počutju v mestu in lastnemu zdravju: “Uporabljaj javni prevoz, kolesari, tekaj, hodi, pazi na zelene površine mesta in skrbi za zdravje!” Veliko število prostovoljcev, ki so sodelovali na prireditvi, nam kaže na odprtost in pripravljenost mladih k aktivnostim, kjer imajo aktivno vlogo in lahko izrazijo ustvarjalnost, zmožnost in solidarnost. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Prireditev je bila rezultat dobrega partnerstva Obujmo si športne copate in poletimo iz “cone z lokalno skupnostjo, dal se je večji poudarek udobja”. Združimo znanje in zabavo – ekspe- aktivni vlogi mladih v njej in možnosti sodelo- rimentirajmo skupaj. vanja mladih srednješolcev na javnih priredi- tvah v mestu, s tem pa promoviranje aktivne- ga državljanstva, zdravja, prostovoljstva in socialne vključenosti. 136 Učenje, usposabljanje • TiPovej, Zavod za ustvarjalno družbo Šola za Lajf - Pogumni. Kreativni. Podjetni. • Društvo Center za pomoč mladim - CPM Trening socialnih veščin - TSV • Zavod Salesianum Oratorij Slovenija • Turistična zveza Slovenije Mednarodna turistična tržnica Več znanja za več turizma • Razvojna agencija Kozjansko, OE Mladinski center Šentjur Spoznaj svojo občino • Društvo prejemnikov zlatega priznanja MEPI Vseslovenska odprava • Kulturni center Semič Hekanje časa, delavnica • Popotniško združenje Slovenije Interaktivne učne ure mobilnosti “Potuj in se izobražuj” • Zveza tabornikov Slovenije Gremo v naravo - neguj gozd, neguj sebe • Sindikat Mladi plus Stop kršitvam – ZA dostojno delo • Zveza slovenske podeželske mladine Akcijski načrt dela z mladimi kmeti 2016 – 2020 ,,Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja’’ • Mladinski center Nova Gorica e-Hiša, novogoriška hiša poskusov • Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) Mladini prijazna znanost • Mladinski svet Gasilske zveze Slovenije Državno tekmovanje v gasilski orientaciji • Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije Mladinski voditelji Šola za Lajf - Pogumni. Projekt spodbudija mlade, da Kreativni. aktivno sodelujejo,odkrivajo možnosti za spremembe in se Podjetni. reaktivirajo v družbi. Projekt se izvaja od leta 2014. TiPovej, Zavod za PODROBNEJŠI ustvarjalno družbo OPIS PROJEKTA Šola za Lajf - PKP - mlade motivira, opogu- mlja in aktivira za življenje skozi serijo Področje projekta: Učenje, usposabljanje delavnic, ki odzrcalijo realnost v kurikulum. S šolskimi urami mladim pomagamo razviti Ciljna skupina: ustvarjalno razmišljanje, spoznamo jih s pot- Srednješolci jo od želje k ideji in do uresničitve, okrepimo njihovo kompetenco učenje učenja in jim Št. udeležencev oz. doseg projekta: pomagamo razviti veščine, ki jih potrebuje- 320 jo za samostojno življenje in vstop v družbo odraslih ter na trg dela. Delavnice prispevajo Vodja projekta: k osebnostni rasti posameznika in izboljšanju Sonja Čandek vzdušja ter povezanosti v skupini. Mladi gradi- jo svojo notranjo motivacijo. Spletna stran: Set večurnih srečanj obsega naslednje www.tipovej.org teme: Inspiracija (Zgodba nekoga, ki je uspel uresničiti svoje sanje) Moje sanje (Mlade Kontakt: spodbudimo, da razmišljajo o svojih sanjah in tipovej@siol.net ambicijah, pa tudi že o idejah). Imam idejo (Generiranje in selekcija idej). Moja ideja je moja priložnost (Znanje za razvoj posamezne ideje). Ideja se predstavi. (Uspešni znajo svo- je ideje predstaviti). 139 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji uvodna delavnica: Inspiracija - Šola za Lajf – Pogumni. Kreativni. Podjetni. na Srednji ekonomski šoli Ljubljana – Roška. Foto: Matej Feguš GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Izvedenih 6 modulov Šole za lajf - PKP. Veliko dijakov je povedalo, da hodijo na naše delavnice, ker na njih dobijo motivacijo za naprej, zato da hodijo v šolo. Mladi verjamejo, da so po končani Šoli za Lajf vsi izmed njih bolj pogumni, kreativni in podjetni, kot so bili prej. To nam kažejo povratne informacije staršev, učiteljev in predvsem mladih. Punca, ki si ni upala sanjati svojih sanj o vpisu na fakulteto v tujini, si je to postavila za cilj in ga uresničila. Fant, ki ni našel nikogar za pogovor o svojem podjetju, je v okviru programa našel prave sogovornike in naredil načrt. Fant, ki je imel veliko tremo javno nastopati, je predstavil idejo pred 100 neznanimi ljudmi. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Kako nuditi podporo mladim, da poiščejo mo- Šola za lajf – PKP omogoča mladim zaživeti tivacijo, napotke ter izkušnje, ki jim pomagajo realnost in uporabiti znanje zase. uresničiti svoje ideje in želje? Skozi preizkušen potek delavnic lahko odgrnemo navidezno za- veso, ki jih ločuje od izkušenj uspešnih posa- meznikov in jih na ta način usposobimo za ključni sestavini uspeha v življenju – podjetnost in povezovanje. 140 Trening socialnih TSV je edinstven način veščin - neformalnega učenja z mladimi v obliki treningov preko katerih mladi krepijo socialne veščine. TSV Vsak TSV traja 2-7 dni, že več kot 20 let. Društvo Center za pomoč mladim - PODROBNEJŠI CPM OPIS PROJEKTA TSV je program za mlade - živ organizem, ki Področje projekta: se skozi leta, izkušnje in povratne informa- Učenje, usposabljanje cije mladih nenehno razvija, spreminja ter izpopolnjuje in pri tem interdisciplinarno Ciljna skupina: združuje različne teoretske in praktične Mladi med 15 in 20 let pristope dela z mladimi. Gre za skrbno načrto- van proces, ki poteka po vnaprej začrtanem, Št. udeležencev oz. doseg projekta: smiselnem planu, ki se postopoma nadgraju- je. Vsebine so mladim delno podane preko V letu 2016 se je TSV udeležilo 439 izkustvenih delavnic, ki so pripravljene vna- mladih, povprečno med 300 in 400 prej, a hkrati dovolj gibljive, da imajo mla- udeležencev letno zadnjih 10 let. Širši di možnost soustvarjati učni proces. Teme doseg več deset tisoč. delavnic so različne, nekaj najpogostejših: odnosi in komunikacija, socialna bližina, Vodja projekta: Špela Gorjan in sodelavci ter prostovoljci timsko delo, medkulturnost, sprejemanje dru- Društva CPM gačnosti, odnosi med spoloma, zasvojenosti, ustvarjalnost in kritično razmišljanje ... TSV izvajamo že več kot 20 let, vsako leto Spletna stran: izvedemo cca. 15-20 treningov; naj- bolj pri- www.cpm-drustvo.si ljubljeni obliki pa sta t.i. vikend TSV in 1x letno www.cpm-drustvo.si/programi/ TSV, ki poteka 6 ali več dni v zaključeni skupi- ni mladih in mladinskih delavcev - nekje daleč Kontakt: spela@cpm-drustvo.si stran od mestnega vrveža in skrbi. lj-info@cpm-drustvo.si 141 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Slika prikazuje kako se člani TSV skupnosti vsako jutro zberejo na t.i. plenumu, kjer skupaj začnejo dan. Foto: Društvo CPM (Špela Gorjan) GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA TSV je za leto 2013 prejel državno priznanje v mladinskem sektorju s strani URSM, za izredno uspešen oz. odmeven in koristen projekt v mladinskem sektorju. TSV namreč pomembno prispeva k izboljšanju medosebnih odnosov, prevzemanju odgovorno- sti za lastna dejanja/življenja, izboljšanju samopodobe mladih, povečanju in krepitvi posame- znikovih kompetenc, krepitvi znanj oz. praktičnih veščin, ki so pomembne za zdrav razvoj zrelih, odgovornih in razmišljujočih posameznikov. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Projekt se nenehno izvaja, razvija in usklajuje Strokovnost, inovativnost, vztrajnost, ko-kre- s potrebami aktualnih mladih že več kot 20 iranje z mladimi in pristnost so najboljša let in pri tem stalno beležimo dobre rezultate. pot na vrh! Največji izziv nam predstavlja kadrovska podhanjenost, saj je povpraševanje med ciljno publiko večje kot (kakovostna) ponud- ba. Namreč ni vsak “tabor” tudi TSV. 142 Oratorij Slovenija Oratorij Slovenija je počitniški program za otroke, ki ga po preventivnem vzgojnem sistemu Zavod izvajajo mladi prostovoljci in ob Salesianum tem sami osebnostno rastejo. Področje projekta: Učenje, usposabljanje PODROBNEJŠI Ciljna skupina: OPIS PROJEKTA Mladi prostovoljci in animatorji. Oratorij Slovenija je prostovoljski mladin- Št. udeležencev oz. doseg projekta: ski projekt, ki med poletnimi počitnicami svoj V program je vključenih okoli 6.500 anima- čas namenijo otrokom. V središču je celostna torjev, ki program izvaja za več kot 20.000 rast mladih prostovoljcev. Navdihuje se ob otrok. vzgojitelju Janezu Bosku in njegovem pre- ventivnem vzgojnem sistemu. Po skupnem Vodja projekta: programskem priročniku se krajevni oratorij Boštjan Jamnik, voditelj vsako poletje izvede v več kot 280 krajih vse Slovenije. Pomembni so naslednji elementi: Spletna stran: - Priprava gradiva: mladi prostovoljci so glavni www.oratorij.net protagonisti pri pripravi vsakoletnega priročni- ka, himne in drugih dodatnih gradiv. Kontakt: - Usposabljanja: za animatorje in voditelje pisarna@oratorij.net krajevnih oratorijev v vseh regijah Slovenije pripravljamo oratorijska usposabljanja v 4 sto- pnjah (pripravnik - animator - voditelj - trener). - Združenje animatorjev Oratorija (ZAO): de- luje na nacionalni in regijski ravni. Mladi pros- tovoljci sami organizirajo različne podporne dogodke za krajevne animotorje (npr. pom- ladansko srečanje animatorjev, Animatorij, Animatlon ...). 143 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Učenje skozi igro Foto: arhiv Oratorij Slovenija GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Program se izvaja več kot 25 let in je bil v letu 2016 izveden v 280 krajih po Sloveniji. Vanj je vključenih 6.500 mladih, ki program izpeljejo za več kot 20.000 otrok. Program temelji na ideji “mladi za mlade”, pri tem pa mladim pomaga, da osebnostno rastejo, pridobivajo dodatne kompetence in izkušnje za življenje. Iz oratorijskih vrst je izšlo kar nekaj mladinskih voditeljev. Mnogi na njem odkrijejo tudi pedagoški poklic in jim je odskočna deska v zaposlitev. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Sodelavci Oratorija Slovenija smo veseli “Vzgoja je stvar srca.” Janez Bosko velikega razmaha tega programa po Slo- veniji, pri tem pa se zavedamo pomembnosti kvalitete. Za to se trudimo z usposabljanji, obiski lokalnih oratorijev, redno komunikacijo z voditelji, ter s certifikatom “oratorijski voditelj”. 144 Mednarodna turistična Skupaj s partnerji smo v sklopu sejma NATOUR Alpe tržnica Adria 2016 izpeljali mednarodno turistično tržnico na temo Zeleni Več znanja turizem. Mladi sami sodelujejo z idejami in širijo prepoznavnost zele- za več nih produktov in turistično ponudbo kraja. turizma PODROBNEJŠI Turistična zveza OPIS PROJEKTA Slovenije Turistična zveza Slovenije (TZS) je v sodelo- vanju z Zavodom RS za šolstvo in Centrom RS za poklicno izobraževanje v šol.l. 2015/16 razpisala 13. mednarodni festival Več znanja Področje projekta: za več turizma na temo Zeleni turizem. Glavni Učenje, usposabljanje namen je aktivno vključevanje mladih v delo- vanje turističnih organizacij ter ostalih subje- Ciljna skupina: ktov na področju turizma, s poudarkom na Srednješolci iz Slovenije in tujine (Srbija, razvoju in promociji zelenih turističnih produ- Hrvaška, Bosna in Hercegovina). ktov. V okviru projekta spoznajo gospodarsko panogo turizem in se seznanijo s podjetni- Št. udeležencev oz. doseg projekta: štvom, ki prispeva k uspešnemu razvoju 265 udeležencev in 15.000 obiskoval- turizma na lokalni in nacionalni ravni. Mladi iz cev sejma. 48 ekip so pripravili raziskovalno - turistično nalogo, posneli promocijski spot in svoje pro- Vodja projekta: dukte predstavili strokovni komisiji in obisko- Petra Pistotnik valcem sejma na turistični tržnici. Vsi promo- cijski spoti so bili objavljeni na FB strani TZS, Spletna stran: najboljše predstavitve šol pa tudi v katalogu http://turisticna-zveza.si/projekt. Zeleni turizem v tiskani in e-verziji http://www. php?id=12 yumpu.com/xx/document/view/55592267/ zeleni-turizem-2016 Kontakt: info@turisticna-zveza.si 145 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Predstavitev Ekomske šole Murska Sobota “Pustolovščina v prekmurski vasi”. Foto: arhiv TZS GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladim je bilo omogočeno, da so se vključili v snovanje in razvoj turizma v okviru mladinskih odborov znotraj turističnih društev in na regijski ravni. Tržnica je potekala v času sejma z namenom, da mladi spoznajo utrip največjega turističnega sejma in hkrati da tudi sami sodelujejo s svojimi idejami. Dijaki so posebej pohvalili odziv obiskovalcev sejma, pestro dogajanje, med- sebojno in medgeneracijsko druženje, sočasnost dogodka s sejmom in strokovno voden ogled sejma. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Izziv nam je, da se vključi v projekt še več Spoznavanje različnih kultur, druženje in srednjih šol iz tujine, da povečamo mobil- izmenjava idej med mladimi. nost med mladimi in vzpostavimo dialog med mladimi in deležniki turizma. 146 Spoznaj svojo S projektom mladi spoznavajo svojo lokalno občino skupnost, delovanje lokalne samouprave in možnost participiranja v organih občine. Projekt Razvojna se izvaja 2011 leta. agencija Kozjansko, OE Mladinski PODROBNEJŠI center Šentjur OPIS PROJEKTA Projekt “Spoznaj svojo občino!” je nastal v sklopu projekta mladi za demokracijo “Tvoje Področje projekta: dejanje šteje”, ki ga je financirala Evropska Učenje, usposabljanje komisija iz programa Mladi v akciji. Mladi so iskali način, kako mlade informirati o skupno- Ciljna skupina: sti, v kateri živijo, ter jim na razumljiv način Mladi, od 13. leta dalje. predstaviti delovanje lokalne samouprave in kako lahko tudi mladi sodelujejo pri spre- Št. udeležencev oz. doseg projekta: jemanju odločitev na lokalnem okolju. Za 1200 mladih, starih od 13 do 15 let, 20 potrebe projekta sta nastala priročnik “Od mladih, starih od 16 do 30 let, 100 oseb občana do župana” in družabna namizna igra nad 31 let, medijski doseg: nekaj tisoč “Spoznaj svojo občino!”. Da bi dvignili zani- manje mladih za projekt, je nastal kviz, na ka- terem mladi tekmujejo na občinski ravni. Na Vodja projekta: kvizu tekmovalci preverijo svoje poznavanje Lara Žmaher lokalne skupnosti na področjih: gospodarstva, zgodovine, naravne in kulturne dediščine Spletna stran: in delovanja lokalne samouprave. V letu http://mladi-sentjur.si/projekt-spoz- 2017 smo izvedli že 7. kviz in prvič tekmo- naj-svojo-obcino/ valce na kviz pripravljali z metodo igrificirane delavnice, na kateri so tekmovalci s pomočjo Kontakt: ugank, nalog in izzivov spoznavali kulturno mladi@ra-kozjansko.si dediščino občine Šentjur. 147 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Skupinska fotografija tekmovalcev na 7. kvizu z mentorji in županom Občine Šentjur. Foto: Robert Gajšek GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladi bolje poznajo lokalno skupnost in bolje razumejo lokalno samoupravo. V projekt vključuje- mo lokalne politične odločevalce, s katerimi se mladi pogovarjajo o potrebah, razlogih in načinu vstopa mladih v aktivno soodločanje na lokalni ravni. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Izziv nam predstavlja vpeljava igrificirane Mladi, ki razumejo potrebe in izhodišča loka- metode informiranja mladih o delovanju loka- lne skupnosti, so dober temelj za njen nadaljni lne skupnosti ter informiranje starejših od 25 razvoj. let, ki se ne zavedajo kulturnega in naravnega bogastva skupnosti, v kateri živijo, ter ki slabo poznajo delovanje lokalne samouprave. 148 Vseslovenska odprava Pustolovska odprava, ki udeležencem zagotavlja edinstven izziv in nepozabno Društvo doživetje v neokrnjeni naravi. prejemnikov (2014-2016) zlatega priznanja MEPI PODROBNEJŠI Področje projekta: OPIS PROJEKTA Učenje, usposabljanje Vseslovenska odprava je v treh letih na ra- Ciljna skupina: zličnih lokacijah v Sloveniji (Škofjeloško hri- Mladi med 14. in 25. letom bovje, Trnovski gozd, Karavanke) združila več kot 200 mladih udeležencev programa Št. udeležencev oz. doseg projekta: MEPI v nepozabni večdnevni izkušnji bivanja 200 v treh letih izvajanja. v neokrnjeni naravi. Pustolovska odprava je posebna oblika mladinskega dela, kjer mladi Vodja projekta: na drugačen način razvijajo svojo osebnost, Jaka Kregar preizkušajo meje svojih zmožnosti in se nauči- jo varnega gibanja v naravi ter odgovornega odnosa do narave. Odprava je načrtovana Spletna stran: na neznanem območju, v majhnih skupinah http://gaha.si/vseslovenska udeležencev, z dogovorjenimi cilji. Le-ta zahteva: fizično pripravljenost, odločanje v sk- upini, vztrajnost in sodelovanje vseh članov. Kontakt: zlatniki@mepi.info Pri projektu je sodelovalo tudi več kot 40 mla- dinskih voditeljev in mladinskih delavcev, za katere je odprava predstavljala odlično učno izkušnjo metod neformalnega dela z mladimi na področju dejavnosti v naravi. 149 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Udeleženci odprave na KT planini Kofce v Karavankah Foto: Karl Wilkinson GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladi z udeležbo na odpravi demonstrirajo podjetnost, se izrazijo kot član tima, se odzivajo na izzive, razvijajo sposobnosti vodenja, prepoznajo potrebe in kvalitete drugih, se odločajo in za svoje odločitve prevzemajo odgovornost, načrtujejo in izpolnijo nalogo, reflektirajo osebni doprinos k uspehu ter uživajo v naravi in jo cenijo. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Skrbno načrtovanje je ključ do varne izvedbe Narava je najboljša učilnica za mlade, če so mladinskih aktivnosti v naravi. Mladi najbolj izpolnjeni pogoji za varno izvedbo aktivnosti. uživajo pri dejavnostih v naravi, ki temeljijo na preizkušanju njihovih zmožnosti in izkušnji prvinskosti. 150 Hekanje časa, Kako pravilno razporediti delavnica svoj čas, da ti poleg vseh obveznosti ostane čas tudi za zabavo. Delavnica je trajala 1 dan. Kulturni center Semič PODROBNEJŠI Področje projekta: Učenje, usposabljanje OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Mladi so vezani na izobraževanje (sre- Mladi do 29 let starosti dnješolsko in univerzitetno) izven kraja bivanja. Vračanje v domače okolje jim vzame Št. udeležencev oz. doseg projekta: veliko časa. Kljub temu se radi vračajo, 18 vendar jim obveznosti to večkrat ne dovolijo. Zato smo naredili delavnico Hekanje časa, Vodja projekta: ki jo je izvedel Uroš Ferlin. S to delavni- Marko Simčič co so jim bile dane iztočnice, kako si čas razporediti tako, da ga ostane tudi za ljubiteljske Spletna stran: dejavnosti, druženje s prijatelji. http://www.kc-semic.si/ Kontakt: kulturnicenter@kc-semic.si 151 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji udeleženci delavnice Foto: Uroš Ferlin GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladi dijaki in študentje so imeli tako 4 urno druženje in koristno izrabljen čas, ki so ga namenili delavnici praktične vsebine. Domače okolje želi, da se mladi vračajo, sooblikujejo dogajanje in tako doprinesejo k razvoju okolja po njihovih merah in željah. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Mladim je potrebno ponuditi vsebine, ki so Čas in denar, vložen v razvoj in znanje mladih, njim aktualne in jim predstaviti možnosti, ki jih je dobra naložba. imajo na razpolago. Če sami ne sodelujejo pri izvedbi, potem tudi ni uspeha. 152 Interaktivne učne ure V sodelovanju s Hostlom mobilnosti Pekarna in Mladinskim centrom Maribor smo na loka- lnem nivoju izpeljali 9 učnih ur “Potuj in se mobilnosti z naslovom “Potuj in se izobražuj”. izobražuj” PODROBNEJŠI Popotniško OPIS PROJEKTA združenje Slovenije V sodelovanju s Hostlom Pekarna in Mla- dinskim centrom Maribor smo od junija 2016 do marca 2017 izpeljali 9 interaktivnih učnih ur mobilnosti z naslovom “Potuj in se izobražuj”, Področje projekta: ki so bile namenjene predvsem k spodbujanju Učenje, usposabljanje drugačnega načina potovanja. Da potovanja učijo, so vedeli že naši predniki in tega se moč- Ciljna skupina: no zavedamo tudi na Popotniškem združenju Mladi popotniki iz lokalnega okolja, željni Slovenije, ki letos praznuje že 125. obletnico drugačnega načina potovanja. mladinskega turizma v Sloveniji. Avtor Avto- biografije ameriškega Svamija je zapisal zelo Št. udeležencev oz. doseg projekta: lepo misel, ki se mu je porodila na poti v Indi- Več kot 200 udeležencev, od tega več jo: »S potovanjem nočem ubežati prejšnjemu kot polovica mladih. življenju, temveč bi rad spoznal drugačnega. Šole mi tega ne morajo dati, saj bi me tam Vodja projekta: lahko učili le pristransko.«. S to mislijo po- Anja Žepič skušamo tudi mi lokalni mladini približati poučen način potovanja z zanimivimi temami kot so “Delo na poti”, “Organizacija ugodnega Spletna stran: www.youth-hostel.si in poučnega potovanja”, “Potovanje in sodelo- www.facebook.com/groups/PoceniPotujIn- vanje na mednarodnih projektih Erasmus+ pro- SeIzobrazuj/ grama”, “Kulturne razlike”, “Prostovoljno delo v Španiji”, “Potovanje okoli sveta”... Kontakt: anja.zepic@youth-hostel.si 153 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Fotografija Interaktivne učne ure mobilnosti “Potovanje okoli sveta”, ki sta jo izvedla prostovoljca Simona in Jure Čuček. Foto: Anja Žepič GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA S tem projektom smo zagotovo med mladimi dvignili nivo zavedanja pomenov področij kot so: medkulturno učenje, strpnost, potrpežljivost, prilagajanje, čut za potrebe drugih, razumevanje raznolikosti, krepitev medosebnih, medkulturnih in jezikovnih sposobnosti, osebni razvoj, spozna- vanje samega sebe, izboljšanja same podobe, kako izstopiti izven obstoječih okvirjev, kreativno preživljanje prostega časa, oblikovanje socialnih veščin in še več. Dogodkov se je udeležilo več kot 200 udeležencev, kar je posledično doprineslo do povečanja števila novih prostovoljcev in HI članov ter seveda k večji prepoznavnosti organizacije in njenega delovanja. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Pomankanje interesa s strani mladih. Pred- Interes mladih za takšne teme je še vedno zelo lagamo, da se vsebine na portalu www.mlad. nizek, vendar se z vztrajnostjo in potrpežljivost- si promovirajo tudi preko socialnih omrežjih in jo število udeležencev z vsakim nadaljnjim do- preko rednih tedenskih novic po elektronski godkom veča. pošti. 154 Gremo v naravo - Mobilizacija mladih in odraslih pri nadaljnjem neguj gozd, odpravljanju posledic naravne katastrofe – žledoloma in vzpo- stavljanje ponovnega stika z nara- neguj sebe vo in spoznavanja gozda kot dela življenjskega okolja. Zveza tabornikov Slovenije PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Glavni namen projekta je bil, da preko vklju- Učenje, usposabljanje čenosti mladih in odraslih prebivalcev lokalnih skupnosti v taborniške dejavnosti, ki jih orga- Ciljna skupina: nizirajo rodovi po Sloveniji navdušimo mlade Mladi in odrasli prebivalci v sodelovanju s in druge, da spoznajo gozd kot del naravnega taborniškimi rodovi. okolja, da ponudimo možnost za zadovolje- vanje potrebe po negovanju samega sebe Št. udeležencev oz. doseg projekta: (osebnega miru, harmonije, povezanostjo 600 neposredno z udeležbo na aktivnosti, s samim seboj in drugimi) ter da z osebnim člani taborniških rodov po Sloveniji (cca prostovoljskim prispevkom negujejo to okolje in 6000), Komuniciranje z javnostmi. na ta način razvijajo in širijo pozitiven odnos do naravnega okolja. Aktivnost je potekala v soboto, 22. oktobra Vodja projekta: 2016 na sedmih lokacijah po celi Sloveniji. Matic Stergar, tajnik ZTS Taborniki smo skupaj z mladimi in odraslimi iz lokalnega okolja, ki so se prostovoljno udeležili Spletna stran: akcije, izvedli nego sadik, ki smo jih posadili leta http://www.taborniki.si/ 2014, po žledolomu ostalega mladega drevja. http://gremovnaravo.si/ Pri tem smo sodelovali s strokovnim partner- jem Zavodom za gozdove. V nadaljevanju pa Kontakt: smo taborniki pripravili taborniški program, kjer matic.stergar@taborniki.si so se udeleženci seznanili z življenjem z nar- avo in v naravi. Poseben del programa je bil negovanje sebe v gozdu (sestanek z drevesi). 155 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji “Mladi zavezani naravi in sebi” Foto: Christijan Rušnik GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA • Mobilizacija prebivalcev lokalne skupnosti s poudarkom na mladih in družinah; • Dvig zavedanja (učenje) o pomenu gozda za človeka in družbo v celoti (izdana strokovne publikacija na temo gozda) • Promocija delovanja taborniške organizaciji • Razvoj novih načinov doseganja poslanstva taborništva (“Taborniki ustvarjamo boljši svet”) • Razvoj strokovnih partnerstev in sponzorsko sodelovanje. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Vsekakor ostaja izziv mobilizacije javnosti, Dejstvo je, da ljudje potrebujemo čas, da se kadar ne gre za teme, ki direktno vplivajo na ustavimo in se zazremo vase. Gozd in narava naše življenje; po drugi strani pa želimo še sta prostora, kjer to lahko naredimo. Vabimo bolj načrtno razvijati strokovna partnerstva tudi ostale, da se nam v tem prostoru pridružijo. s strokovnimi inštitucijami, ki osmislijo delo- vanje s strokovnega vidika. 156 Stop kršitvam – Kampanja, kjer izpostavljamo ZA dostojno oglase za prosta delovna mesta, ki predvidevajo delo preko delo ene od atipičnih oblik dela, kljub obstoju elementov delovnega razmerja. Sindikat Mladi plus PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Na Sindikatu Mladi plus opažamo pojav vse večjega števila oglasov za delo, v katerih Področje projekta: delodajalci ponujajo delo z vsemi elementi Učenje, usposabljanje delovnega razmerja, a želijo delavca ali delavko najeti prek različnih prekarnih Ciljna skupina: oblik dela. Aprila 2016 smo se odločili, da Mladi od 15 do 29 let, ki so uporabniki se na situacijo odzovemo s kampanjo “Stop socialnih omrežij. kršitvam – ZA dostojno delo!” Namen akci- je je bil spremljati oglase za delovna mesta Št. udeležencev oz. doseg projekta: in prijavljati kršitve, zato smo se odločili za Gre za “online” kampanjo in doseg je odvisen izvajanje poostrenega nadzora nad oglasi od posamezne objave oz. “Kršitve”. Doseg je za delo, ki še vedno poteka. Opozarjamo na spreminjajoč in doseže med 2000 in 140.000 številne kršitve, ki jih mladi zasledimo pri že oseb. razpisanih oglasih, informiramo in svetujemo. Vodja projekta: Zala Turšič Spletna stran: http://www.mladiplus.si/zgodbe/ stop-krsitvam/ Kontakt: info@mladiplus.si 157 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Primer oglasa, ki jasno krši delovnopravno zakonodajo - diskriminacija po spolu GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Namena projekta je informiranje in obveščanje mladih, predvsem o pravicah iz dela ter kdaj točno jih morajo delodajalci zaposlitvi s pogodbo o zaposlitvi in kdaj je primerna katera druga oblika dela. Mladi s tem pridobivajo osnovno znanje delovnopravne zakonodaje in se zavedo, da niso sami v teh situacijah in na koga ter kam se lahko obrnejo v primeru kršitev. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Izziv, na katerega smo naleteli, so reakcije Z množičnim informiranjem lahko opolno- delodajalcev. Rešitve so bile predvsem močimo posameznike o njihovih pravicah iz dodatna pojasnila in utemeljevanje. dela. 158 Akcijski načrt dela z mladimi Aktivnosti akcijskega kmeti 2016 – načrta se bodo odvijale do leta 2020. V tem času bomo 2020 ,,Od mla- vzpostavili sistem, ki bo mladim nudil podporno okolje za dega kmeta do gospodarjenje na kmetiji. skrbnega gos- podarja’ PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Zveza slovenske Podjetnost, odprtost, ponos, pogum, samo- zavest in samopodoba so temeljne lastnosti podeželske mladega kmeta, ki jih nenehno dopolnjuje z novimi znanji in veščinami. Akcijski načrt kot mladine ključen cilj navaja, da želi mlademu kmetu za- gotoviti okolje, v katerem se bo s svojo deja- vnostjo razvijal, ne zgolj v ekonomskem vidi- Področje projekta: ku, temveč tudi v socialnem. Zagotovljena mu Učenje, usposabljanje bo ekonomska stabilnost, da bo v svoji panogi iskal izzive in se preko usposabljanj, posveto- Ciljna skupina: vanj, povezovanj in s predstavitvami pokazal Mladi kmetje in širša javnost kot ključen element okolja, v katerem mladi kmet opravlja svoj poklic in živi. Akcijski načrt Št. udeležencev oz. doseg projekta: dela z mladimi kmeti je enkratna priložnost, 1500 mladih kmetov, širše pa še veliko da se s pomočjo navedenih aktivnosti oblikuje več okolje, ki bo za vse deležnike ustvarjalno in spodbudno. Akcijski načrt želi omogočiti pri- Vodja projekta: jaznejše okolje in vzbuditi med mladimi kmeti Rok Damijan, Doris Letina večjo zavest o pomembnosti njihovega pokli- ca, ki je tudi poslanstvo. Spletna stran: www.zspm.si Kontakt: info@zspm.si 159 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Srečanje mladih kmetov 2017 Foto: Primož Katrašnik GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Z akcijskim načrtom smo opredelili konkretne mehanizme za vzpostavitev celovitega sistema, ki bo mlademu kmetu predstavljal in nudil podporno okolje, kjer bo pridobil nova znanja, potrebne informacije ter izmenjal izkušnje. Ustvarjalno okolje bo trden temelj učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti kmetije mladega kmeta, kar je poglavitni dejavnik trajnostne rasti. Tesno sodelovanje z MKGP in KGZS je zagotovo bogata popotnica za nadaljnje delo. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Če se osredotočimo na izdelavo samega ak- Biti mladi kmet ni le poklic, je poslanstvo! cijskega načrta, je bil največji izziv opredeliti aktivnosti, ki bodo naslavljale in reševale to- čno tiste težave, s katerimi se pri kmetovanju soočajo mladi. Rešitve smo poiskali na podla- gi preteklih izkušenj pri delu z mladimi kmeti. 160 e-Hiša, novogoriška e-Hiša je eksperimentalno hiša izobraževalni center v središču Nove Gorice, ki pod okriljem poskusov Mladinskega centra Nova Gorica deluje že od oktobra 2013. Mladinski center PODROBNEJŠI Nova Gorica OPIS PROJEKTA e-Hiša je izobraževalno središče, ki spod- Področje projekta: buja učenje z izkušnjo in v ta namen izvaja Učenje, usposabljanje delavnice za otroke, mlade in odrasle v obliki interaktivnih poskusov, s katerimi spodbuja- Ciljna skupina: mo vedoželjnost, željo po učenju ter kritično Vrtčevski otroci, osnovnošolci, razmišljanje. srednješolci ter študentje. Vse naše dejavnosti od ogleda naravoslovnih poskusov v e-Hiši, eksperimentalnic na Št. udeležencev oz. doseg projekta: terenu, delavnic za razvoj ustvarjalnosti in Mladinski center Nova Gorica vključno z inovativnosti ter dela z nadarjenimi učenci, e-Hišo s svojim delovanjem dosega vključitev tečajev robotike z LEGO kompleti, priprav in povprečno 25.300 posameznikov, kar priča o udeležbe na tekmovanju First Lego League, prepoznavnosti in uspešnosti našega centra. dnevov tehnike, Festivala znanosti Nova Gorica, ki povezuje rojstnodnevnih zabav v znamenju znanosti in tehnike do tehniških in Vodja projekta: naravoslovnih dni dajejo možnost, da se skozi Mag. Lara Brun zabavno izkustveno učenje udeleženci učijo reševati probleme, obvladovati njihovo kom- Spletna stran: pleksnost in iskati inovativne rešitve. www.mc-ng.org www.e-hisa.si Kontakt: info@mc-ng.org info@e-hisa.si 161 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Na sliki je predstavljenih nekaj naravoslovnih poskusov, ki jih lahko najdete in preizkusite v e-Hiši. Foto: Lea Kosmač GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA S pripojitvijo Mladinskemu centru Nova Gorica so se pomnožile priložnosti za navzkrižno povezovanje vsebin, ki združene pokrivajo pomembna in občutljiva področja otrok in mladostnikov kot ciljne skupine, povezovanja formalnega in neformalnega stebra izobraževanja, boljše povezovanje izobraževalnega sistema s potrebami trga dela, spodbujanje razumevanja spre- memb, ki vplivajo na delovanje globalnega sistema in zavesti o pomenu trajnostnega okoljskega delovanja. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Delovanje e-Hiše je v skladu z njenim poslan- Vsebinsko ga bomo še izboljševali, saj se za- stvom usmerjeno v spodbujanje kariernega nimanje za naše dejavnosti in aktivnosti vsako načrtovanja otrok in mladih, saj naš namen leto veča. spodbujanja zanimanja za naravoslovje in tehniko cilja k povečanju deleža mladih, ki se odločajo za študij teh področij. 162 Mladini prijazna V letu 2016 smo na regijski ravni in po celi Slo- znanost veniji izpeljali 33 mladinskih raziskovalnih taborov, delavnic in ustvarjalnih poletnih šol. Udeležilo se jih je 829 Zveza za otrok in mladih iz vse Slovenije. tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Učenje, usposabljanje ZOTKS mladinske raziskovalne tabore, ustvarjalne poletne šole in delavnice orga- Ciljna skupina: nizira že od leta 1967, predvsem v času po- Osnovnošolci in srednješolci. letnih počitnic. Dejavnosti, ki potekajo pod skupnim nazivom Mladini prijazna znanost, Št. udeležencev oz. doseg projekta: so namenjene mladim, ki hočejo več, kot jim Več kot 800 otrok in mladih iz vse ponujajo šolske klopi, tistim, ki so bili na šol- Slovenije. skih tekmovanjih iz znanja med boljšimi, ter tistim, ki so se tudi že dokazali na področju Vodja projekta: raziskovalnega dela. Z mladinskimi razis- mag. Tjaša Toni SKubic kovalnimi tabori želi ZOTKS mladim približati veščine raziskovalnega dela in znanstvenega Spletna stran: pristopa k reševanju problemov, ustvarjalne https://www.zotks.si/tabori/tabori poletne šole pa so namenjene dodatnemu usposabljanju in razvijanju spretnosti. Mlad- Kontakt: im ponujajo dodatno možnost za pridobivan- tjasa.toni@zotks.si je znanja in razvijanje lastnih sposobnosti. ZOTKS tako na primer najboljšim na večini tekmovanj iz znanja in srečanju mladih ra- ziskovalcev za nagrado med drugim podeli brezplačno udeležbo na njihovem taboru po lastni izbiri. 163 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Poletni tabor popotne fotografije je potekal v Trenti. Foto: Iztok Bončina, vodja tabora GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA V družbi sovrstnikov mladi spoznavajo številne nove, zanimive teme, raziskujejo okolico in ustvarjajo. Glavni dosežki so uvajanje mladih v znanstveno raziskovalno delo, predstavitve, kaj jim ponujata svet znanosti in tehnike, učenje mladih, kako uporabiti pridobljena znanja in spretnosti iz šole v praksi, usposabljanje za predstavljanje svojih lastnih idej in izdelkov, pomoč pri razvijanju lastnih spretnosti in potencialov ter možnost kakovostnega preživljanja prostega časa. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Povečati zanimanje mladih za znanost na Povečati zadovoljstvo med mladimi, ki se tehniških in naravoslovnih področjih in z ne- udejstvujejo na področjih, ki jih zanimajo. formalnim izobraževanjem omogočiti prak- tično uporabo pridobljenih znanj. Aktivna udeležba večjega števila mladih v družbi z ustvarjalnimi in inovativnimi idejami ter podjetniškim potencialom. 164 Državno tekmovanje Skupaj s soorganizatorjem v gasilski (PGD ali GZ) vsako leto, v mesecu septembru, organi- orientaciji ziramo državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Mladinski svet Gasilske zveze PODROBNEJŠI Slovenije OPIS PROJEKTA Mladinski svet Gasilske zveze Slovenije je v Področje projekta: sodelovanju z lokalnim soorganizatorjem v Učenje, usposabljanje mesecu septembru izpeljal državno tekmo- vanje v gasilski orientaciji. Državnega tekmo- Ciljna skupina: vanja se je udeležilo približno 200 tričlanskih Mladi gasilci iz celotne Slovenije, ki so na ekip mladih gasilcev in gasilk, starosti od predhodnih izbirnih tekmovanjih dosegli 7 – 18 let skupaj s svojimi mentorji, 100 rezultat, ki je bil predpisan za nastop na sodnikov in redarjev, navijačev ter drugega državnem tekmovanju. osebja. Ekipe so morale v čim krajšem času, le s pomočjo karte in kompasa preteči ali pre- Št. udeležencev oz. doseg projekta: hoditi pot, vmes najti kontrolne točke in na njih Državno tekmovanje cca. 1500 oseb. Ker opraviti določeno nalogo. Boljši rezultati so je predhodno organiziranih tudi 17 regijskih prinesli boljšo uvrstitev in na koncu najboljšim tekmovanj in okrog 100 lokalnih tekmovanj ekipam naslov - državnih prvakov v gasilski (na nivojih gasilskih zvez) v gasilski orienta- orientaciji. Tekmovanje iz gasilske orientacije ciji, je doseg več tisoč. je sestavljeno iz orientacijske proge in iz vrste kontrolnih točk, ki jih mora vsaka ekipa najti Vodja projekta: po vrstnem redu od prve do zadnje kontrolne Uroš Leskovar (predsednik MS GZS) točke in to kar najhitreje. Kontrolna točka je prostor v naravi, kjer ekipa izvede določeno Spletna stran: vajo. Priprava in izvedba tekmovanja je kom- www.gasilec.net/operativa/mladina/ peksna-organizacijsko in logistično. orientacija Kontakt: gasilska.zveza-slo@siol.net 165 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Razglasitev rezultatov državnega tekmovanja v gasilski orientaciji 2015 Foto: Miha Kranjc GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Državno tekmovanje v gasilski orientaciji je eno izmed štirih državnih gasilskih tekmovanj za gasilsko mladino. Med mladimi gasilci in gasilkami je izredno priljubljeno, saj omogoča gibanje v naravi, poleg tega pa je potrebno uporabiti tudi raznovrstno gasilsko znanje in veščine ter tako omogoča vsestranski razvoj mladih za odgovorno delovanje v gasilski organizaciji in družbi. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Zavedati se moramo pomena vključevanja Skrbeti za bogat in pester program aktivnosti, ki mladih v gasilske vrste. Še pomembnejše je, mlade privablja in ohranja v gasilski organizaciji da oblikujemo takšne programe in dejavnosti, s katerimi se bodo mladi obdržali v organi- zaciji in postopoma prevzemali operativne in druge naloge v gasilstvu. 166 Mladinski voditelji Neformalno izobraževanje, ki poleg znanja na področju gibanja v gorskem svetu, krepi Mladinska tudi voditeljske komisija pri kompetence in uči metode za delo z mladimi. Planinski zvezi Slovenije PODROBNEJŠI Področje projekta: OPIS PROJEKTA Učenje, usposabljanje Jeseni 2006 je upravni odbor Mladinske Ciljna skupina: komisije PZS dobil predlog o uvedbi novega Mladi med 16. in 19. letom. usposabljanja za mlade in leta 2007 se je v Planinskem učnem središču Bavšica odvilo Št. udeležencev oz. doseg projekta: prvo neformalno izobraževanje za mladinske 250 voditelje PZS. Poimenovanje usposabljan- ja izhaja iz širšega konteksta mladinskega Vodja projekta: voditeljstva, saj mladinske voditelje v Slo- Vsako leto druga oseba veniji za potrebe svojega dela usposabljajo tudi druge mladinske organizacije. Mladinski Spletna stran: voditelj je oseba, ki s svojim delom omogoča https://mk.pzs.si/vsebina.php?pid=104 mladim, da se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih zanimajo ali jim koristijo, ter s tem razvija tudi svoje zmožnosti. Interes je presegel pričako- Kontakt: vanja, uspešna krstna izvedba programa je mladinska.komisija@gmail.com ustvarila pozitivno energijo in usposabljanje je stopilo na pot svojega razvoja. Mladi potre- bujejo pristop, drugačen od ustaljene šolske prakse, in jim večurna predavanja v učilnici niso blizu. Zato smo načrtno skrčili teoretične vsebine in poiskali alternativne metode za krepitev planinskih in voditeljskih kompetenc (delavnice, igre, projekti). 167 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Zaključna slika po končanem izobraževanju v letu 2016. Foto: Barbara Bajcer; GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Zaradi motiviranosti mladinskih voditeljev so zaživeli planinski krožki, izvedene so bile planinske šole, ekipe z mladimi mentorji se udeležujejo tekmovanj iz orientacije in tekmovanja Mladina in gore. Mladinski voditelji so postali stalna pomoč vodnikom pri izvedbi izletov ter nepogrešljiv kader na planinskih taborih. Ustanovljenih je bilo več novih mladinskih odsekov in iz vrst mla- dinskih voditeljev prihaja mnogov načelnikov mladinskih odsekov. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Mlade želimo vzpodbuditi k aktivnemu Mladi hočejo in če jim bomo znali odpreti vrata, sodelovanju pri delu z mladimi v planinstvu. so lahko prihodnost naše organizacije. Predvsem jim je potrebno pokazati, da so sposobni in da se jim ni potrebno bati, da nič ne doprinesejo k našemu delu. 168 Mladi in svet/EU • Javni zavod Mladi zmaji Partnerstvo za zeleno Ljubljano • Zavod Mobin Evropska mladinska kartica Partnerstvo za zeleno V okviru projekta smo Ljubljano raziskovali, kaj vse je možno, kadar se meščani srečamo v okolju pozitivnega razisko- vanja ter snovanja željene Javni prihodnosti. zavod Mladi zmaji PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Mladi in svet/EU Iniciativa Pogovorjevalnice, Mladinska zve- za Brez izgovora Slovenija in Mestni muzej. Ciljna skupina: Začeli smo projekt Partnerstvo za Zeleno Mladi do 29. leta. Ljubljano in ime projekta ni naključno. Želeli smo, da že na simbolni ravni pokažemo, da Št. udeležencev oz. doseg projekta: želimo prispevati k pozitivnim spremembam v 110 mestu prav v letu, ko Ljubljana nosi naziv Zele- na prestolnica Evrope 2016 pod sloganom: Vodja projekta: LJUBLJANA. Zate. Ksenja Perko Oblikovali smo socialno inovacijo medgene- racijskega ozaveščanja »družinskega blaga« Spletna stran: našega mesta z uporabo naprednih svetov- http://www.zelenaljubljana.si/blog/part- no uveljavljenih pristopov, ki porajajo rešitve nerstvo-za-zeleno-ljubljano iz mentalitete možnosti in ne fokusiranja na primanjkljaje. Kontakt: info@mladizmaji.si 171 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Mladi prispevajo ideje za oblikovanje željene prihodnosti v Ljubljani. Foto: Ksenja Perko GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Projekt je imel velik vpliv med vključenimi mladimi, saj jim je odprl oči za nov način razišljanja in iskanja vitalnih jeder in moči, bodisi v mestu, bodisi v raziskovanju delovnih možnosti v Ljubljani. Sam pristop pozitivnega poizvedovanja temelji na spremembi prepričanja, in sicer v takšnega, ki ti omogoča iskati pozitivna izhodišča, pozitiven pristop, ki spodbuja k proaktivnosti. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Mladinski centri smo inkubator mladinskim Želimo, da postane projekt platforma izo- lokalnim pobudam. Štirje projekti so do- braževanja, podpore in uresničevanja lokalni bili finančno in mentorsko podporo, za pobud mladih. realizacijo, ki se bo zgodila v letu 2017. 172 Evropska mladinska Evropska mladinska kartica je identifikacijska kartica za mlade, ki dokazuje, da je kartica imetnik mlajši od 30 let in se je s plačilom letne članarine vključil v program. Velja eno leto (ali več, odvisno od izbire Zavod trajanja ob včlanitvi) in do Mobin vključno 29. leta starosti. Področje projekta: Mladi in svet/EU PODROBNEJŠI Ciljna skupina: OPIS PROJEKTA 15 do 29 let Projekt Evropske mladinske kartice (EMK) Št. udeležencev oz. doseg projekta: je v svoji dolgi slovenski zgodovini doživel in Od leta 1999 preko 100 tisoč preživel številna obdobja razvoja in kljuboval še največjim težavam iz okolja. Po izgubi Vodja projekta: zelo pomembnega strateškega partnerja – Jan Peloza Slovenskih železnic je za trenutek izgledalo, da bo ta instrument mladinske politike pod- Spletna stran: legel hitrim spremembam današnjega sveta www.mladinskakartica.si in nizkemu financiranju programa iz javnih sredstev. Vendar na začetku leta 2016 je tudi Kontakt: na projekt EMK v Sloveniji posijalo sonce in jan.peloza@mobin.si omogočilo zagon izboljšanega projekta s skupino nadebudnih mladih z novim direktor- jem Janom Pelozo na čelu. Od tedaj projekt nadaljuje za kratek čas prekinjeno uspešno pot navzgor in se nadeja naslednje okrogle obletnice (20 let) z gostiteljstvom Generalne skupščine EYCA 2019 v Sloveniji. 173 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA V zadnjih 18 letih od ustanovitve je Zavod Mobin s pomočjo Evropske mladinske kartice povezal preko 100 tisoč mladih v Sloveniji s preko 100 tisoč ugodnostmi po Evropi in pri tem spodbujal mobilnost in zagotavljal kakovostno informiranje mladih. Čeprav je Zavod Mobin neodvisen no- silec licence za Slovenijo, je ravno Evropska mladinska kartica kot instrument mladinske politike zelo pomemben projekt združene Evrope in sredstvo za promocijo evropskega državljanstva. V Evropi ima Evropska mladinska kartica že preko šest milijonov članov. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Na žalost je računati na dobro voljo javnih Projekt še ni končan – vsekakor pa nas za- financerjev, navkljub temu, da gre za ključen znamuje misel “Ni še konec dokler ni konec” instrument mladinske politike v Sloveniji, (It’s not over until it’s over). zmotno. Rešitev in nadaljnji razvoj EMK se kaže v javno-zasebnih partnerstvih in jasnim etičnim ustvorom projekta. 174 Razvoj mladinske politike • Urad RS za mladino Regijski dogodki Rastimo skupaj 2015 • Inštitut za mladinsko politiko Mladim prijazna občina • Društvo prijateljev zmernega napredka Plamenčki herojem in boju Regijski dogodki Skupaj s partnerji smo na regi- Rastimo jski ravni izpeljali 12 regijskih obiskov, v vsaki statistični regiji skupaj po eno srečanje s predstavni- ki mladinskega sektorja in 2015 odločevalci. Urad RS za PODROBNEJŠI mladino OPIS PROJEKTA Urad RS za mladino je v sodelovanju z Mla- dinskim svetom Slovenije, Mladinsko mrežo Področje projekta: MaMa in agencijo Movit od septembra do Razvoj mladinske politike konca novembra 2015 izpeljal dvanajst regi- jskih dogodkov po statističnih regijah Slo- Ciljna skupina: venije, ki so potekali pod skupnim sloganom Mladinski sektor na lokalni in »Rastimo skupaj«, namenjeni pa so bili krep- regijski ravni itvi mladinskega sektorja. Uspešno izvedenih 12 dogodkov se je udeležilo skupaj več kot Št. udeležencev oz. doseg projekta: 350 udeležencev mladih, tako aktivnih zno- 350 udeležencev, traj mladinskega sektorja, kakor tudi pred- medijski doseg več tisoč stavnikov neorganizirane mladine in šolajočih se otrok ter občin in drugih organizacij. Na Vodja projekta: dogodkih so se predstavile najboljše prakse Predstavniki več sodelujočih iz regije, sledil je strukturirani dialog, na ka- organizacij terem smo zagotovili udeležbo odločevalcev iz nacionalne in lokalne ravni. Vsi dogodki Spletna stran: so bili tudi v živo spremljani na portalu mlad. http://mlad.si/kategorija/ si in objavljeni na številnih drugih portalih in regijski-dogodki/ družabnih omrežjih, kakor tudi pokriti s strani številnih lokalnih in nacionalnih medijskih hiš. Kontakt: ursm.mizs@gov.si 177 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Prizor iz regijskega dogodka v Trbovljah, nagrajenkot najboljši med dvanajstimi v letu 2015. Foto: David Banovič GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Učinki na mlade in okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi. Z dogodki Rastimo skupaj smo dvigniti zavest lokalnih in nacionalnih odločevalcev za mladinsko delo in mladinsko politiko na lokalni ravni. Prenesli smo znanje, dobre prakse in izkušnje na lo- kalne deležnike (kako se lotiti dela, viri financiranja, kaj se dogaja z mladimi, pomen sodelovanja med lokalnimi strukturami in mladinskimi organizacijami…) Ponudili smo paltformo za organizirano in spontano mreženje mladinskih struktur med sabo in z lokalnimi odločevalci. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Poudarek je bil na odkrivanju pomankljivo- Vztrajnost in potrpežljovost pri doseganju sti v ukrepih mladinskih politik in postav- zastavljenih ciljev. ljanju smernic za prihodnost. Pomen vzpostavitve dialoga in plodnega partnerstva vseh deležnikov ter spodbujanje in krepitev stalnih mehanizmov posvetovanj z mladimi. 178 Mladim Program prijazna Mladim prijazna občina nudi podporo lokalnim skupnostim pri občina sistemskem urejanju položaja mladih, certifikat pa predstavlja priznanje občinam, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja Inštitut mladinskih politik. za mladinsko politiko PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Razvoj mladinske poltike Certifikat Mladim prijazna občina s štiriletno veljavnostjo se letno podeljuje lokalnim skup- Ciljna skupina: nostim, ki jih strokovna komisija prepozna kot Samoupravne lokalne skupnosti, mladi, mladim prijazne, ker uspešno izvajajo po vsaj mladinske strukture. en ukrep iz vseh prednostnih področjih mla- dinskih politik: načrtno obravnavanje področja Št. udeležencev oz. doseg projekta: mladine, participacija, organiziranje, informi- Več tisoč mladih, katerim so namenjeni ranje,zaposlovanje, izobraževanje,stanovan- ukrepi lokalne mladinske politike po vsej jska politika, mobilnost mladih. Sloveniji. S pridobitvijo certifikata se občina, ki se je pri Vodja projekta: svojem delu na področju mladih že izkazala Rozana Mužica za uspešno, zaveže, da bo področje mladine še naprej uspešno sistemsko urejala in nivo Spletna stran: učinkovitosti v štiriletnem obdobju ohranila oz. www.mladi-in-obcina.si dvignila. Kontakt: Delo Inštituta za mladinsko politiko je obe- info@institut-imp.si nem usmerjeno v analizo področja mladine v kontekstu družbenega dogajanja ter razvoja orodij in pristopov za soočanje z izzivi da- našnje mladine in družbe. 179 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Fotografija je nastala na podelitvi certifikatov Mladim prijazna občina 2016 Foto: Urška Trebižan GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Krepitev lokalnih mladinskih politik, povečanje ukrepov občin za mlade na izpostavljenih področjih, povečanje števila občin, ki se področju mladine posvečajo načrtno, ozaveščanje o pomenu mladinskega dela in mladinske politike,prispevek k boljšemu poznavanju področja mladinskega dela in mladinskih politik med ključnimi deležniki, ozaveščanje o pomenu loka- lnih skupnosti v življenju mladih posameznikov, večje število raziskav in analiz na področju mladinskih politik na lokalni ravni, krepitev sodelovanja med ključnimi deležniki mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni, 28 mladim prijaznih občin. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Okrepitev lokalne samouprave z name-nom Občine se izzivom mladih vse pogosteje krepitve lokalnih ukrepov za mlade na pod- posvečajo in z ukrepi lajšajo prehod iz ob- lagi dejanskih potreb, več konstruktivnega dobja mladosti v odraslost. Pogosto se pri tem sodelovanja med lokalno in nacionalno srečujejo z različnimi izzivi. Vlaganje v razvoj ravnjo, krepitev mladinskih svetov kot sogov- inštrumentov za podporo občinam pri urejanju ornikov z občino in za- govornikov mladih na področja mladine je zato ključno. lokalni ravni. 180 Plamenčki herojem in Neprekinjena polletna boju ulična ionizacija z orodji umetnosti. Nenasilen agitacijski vdor v promenadno mimohodni konzum s pomočjo spletne Društvo prijateljev strani dodogovor.org. zmernega napredka PODROBNEJŠI OPIS PROJEKTA Področje projekta: Razvoj mladinske poltike Na ovinku Debelega črevesa turistične strate- gije pred bronastimi glavami Pinka Tomažiča, Ciljna skupina: Karla Masla in Janka Premrla Vojka ter pod Mladi, sredina in starostniki spominskimi ploščami Španskim borcem ob še zmeraj Titovem trgu bomo v Butalah Istre Št. udeležencev oz. doseg projekta: pod Slovenci Koper Capodistria s prižiganjem Doslej 50 aktivno, 500 pasivno, do zaključka plamenčkov v drobnih kovinskih skledicah 1.500 aktivno, 15.000 pasivno. izkazovali spoštovanje herojem Narodno os- vobodilne vojne v Jugoslaviji ter Španskim borcem. Prejemnik priznavalnine države Slo- Vodja projekta: Marko Brecelj venije Marko Brecelj bo ob plamenčkih več ur dnevno pelkorakal v dneh, ki bodo daljši od Spletna stran: noči. Nevsiljivo a nespregledljivo performi- www.dodogovor.org rano bo mladim, radodarnim, naklonjenim in mimohodnim na razpolago za analogni razgovor in kulturno druženje. Obdarovanje Kontakt: drustvo@dpzn.org radodarnih in mlada ustvarjalnost bosta osredotočenji “projekta”, ki bi lahko nosil ime “Vrata v jutri”. Na dnevno sveženi spletni strani www.dodogovor.org objavljamo pod- napisane fotografije in besedila o dejavnosti, ki izraža naš odnos do Poti v Nikamor, po kat- eri nas pelje izvoljenstvo množic. 181 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Ti trije maturanti so tik pred maturitetno izceditvijo možganske skorje. Fotografija dokazuje, da mladinski center na prostem ni utopija. Vzeli so tudi vsak po en letak in filanje inputov jih ni utrudilo. Čutil sem jih kot vedre zaveznike; Koper, 7.4.2017 Foto: Marko Brecelj GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA »Plamenčki....« so ustvarjalni odgovor DPZN v razmerah demokratičnih despotizmov. V pogla- bljajočem vrtincu virtualij uveljavljamo neposredno srečavanje. Nasprotujemo brisanju vedenja, ki vzpostavlja množice vodljivih. Prispevamo k medgeneracijskem povezovanju mislečih. Krepi- mo ugled ustvarjalnega in radodarnega človeka: neoboroženega vojaka za tisti jutri, ki mu bo sledil tudi pojutrišnjik. Vzpodbujamo k vzpostavljanju stališč in k dejavnem odnosov do “politik”. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Po dosedanjih večmesečnih pripravah in po Raziskujemo mejo med človekovimi pravicami prvih petih dneh uresničevanja “Plamenč- in omejitvami, ki jih sistem izvaja v imenu teh ki...” nas najbolj zanimata soustvarjalnost in pravic. radodarnost mimohodne manjšine ter prodor- nost video dokumentov, ki jih bomo “spoto- ma” plasirali skozi spletna omrežja. 182 Informiranje in komuniciranje • Urad RS za mladino, Zavod Mladinska mreža MaMa www.mlad.si • MKC Maribor Mladi Maribor • Zavod MISSS Mladinski Ambasadorji 2016 • Center mladih Koper CMK magazin • Mladinski center Hrastnik Lokalni časopis Hrastov list Urad RS za mladino, Zavod Mladinska mreža MaMa PODROBNEJŠI Področje projekta: OPIS PROJEKTA Informiranje in komuniciranje Urad RS za mladino je kot lastnik portala Ciljna skupina: v obdobju 2009 – 2010 pri uresničevanju Mladinski delavci, mladinski sektor, mladi, zastavljenih ciljev razvil in oblikoval osrednje mladinske organizacije in organizacije za mladinsko komunikacijsko informacijsko mlade, zainteresirana javnost. središče – mlad.si. Namen spletnega porta- la je vzpostavitev celovitega in trajnostnega Št. udeležencev oz. doseg projekta: sistema za informiranje javnosti v mladinskem cca 180.000 ogledov na letni ravni sektorju in izven. S portalom že od samega začetka upravlja Mladinska Mreža MaMa, ki Vodja projekta: je v sodelovanju z Uradom RS za mladino mag. Maja Hostnik leta 2015 izpeljlala tehnično, oblikovno in vse- binsko prenovo portala ter dosegla v kratkem Spletna stran: času po obnovi bistveno povečanje obiskano- www.mlad.si sti portala. Kontakt: Portal je namenjen mladinskim organizacijam, info@mlad.si mladim, posameznikom, ki delajo z mladimi, predstavnikom države in lokalnih skupnosti, medijem in širši javnosti, prenosu informacij znotraj sektorja in predstavljanju dobrih praks med organizacijami. 185 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji www.mlad.si GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Portal mlad.si povezuje akterje v mladinskem sektorju. Gre za središče, ki informira, zabava, poučuje in vodi bralce do vsebin, ki zadevajo mlade in mladinski sektor. Na mesečni ravni portal dosega do 15.000 ogledov in okrog 2.700 rednih uporabnikov, kar na letni ravni prinaša okrog 180.000 ogledov portala, ki je z nadgradnjo poskrbel za višjo odzivnost, informiranost in participacijo zainteresirane javnosti v diskurzih o temah, ki pokrivajo področje mladinskega sektorja. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Vključiti še večjo število zainteresiranih Informiranje in komunciranje o aktivnostih v akterjev, dvigniti nivo informiranja v sektorju, mladinskem sektorju je potrebno nadgrajevati povezati organizacije v komunikaciji in še naprej. informiranju. 186 MKC Maribor Področje projekta: Informiranje in komuniciranje PODROBNEJŠI Ciljna skupina: Mladi 15-29 v Mestni občini Maribor, OPIS PROJEKTA mladinske organizacije in organizacije za mlade, širša javnost Platformo Mladi Maribor s spletnim por- talom www.mladimaribor.si in Festivalom Št. udeležencev oz. doseg projekta: Mladi Maribor je po izteku naziva Evropska 20.000 prestolnica mladih vzpostavila Mestna obči- na Maribor, kot trajnostni učinek, nasledstvo Vodja projekta: tega projekta. Leta 2015 jo je prevzel MKC Željko Milovanovič Maribor, ki jo razvija skladno z 2. Lokalnim programom mladih v MOM. Portal na enem Spletna stran: mestu mladim nudi vse informacije o njim www.mladimaribor.si namenjenih aktivnostih v mestu, obvešča o projektnih priložnostih, aktivostih aktivnega Kontakt: zaposlovanja itn. Mladi Maribor je s portalom, zeljko.milovanovic@mkc.si Facebook stranjo, Instagram in Snapchat profiloma promovira mladinske centre, mla- dinske in sorodne organizacije v mestu in jih prezentira ciljnim skupinam na lokalni, nacio- nalni in tudi mednarodni ravni. Preko Mreže Evropskih prestolnic mladih aktivno pomaga iskati priložnosti za večja mednarodna pro- jektna povezovanja. Mladi vsako leto izvede- jo Festival Mladi Maribor, skozi katerega se prezentira mladinski sektor v duhu urbane kulture in kreativnih industrij. 187 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Vstopna stran portala www.mladimaribor.si. GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Splošen glavni dosežek tega permanentnega projekta je, da imajo mladi na enem digitalnem mestu, preko katerega dostopajo preko različnih omrežij, shranjene vse informacije o aktivnostih, ki jih generira sicer zelo razvejan mladinski sektor v mestu. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Področje informiranja mladih ima konstanten Znamka Mladi Maribor s portalom in festivalom izziv doseganja specifičnih ciljnih skupin mla- je trajnostni učinek Evropske prestolnice mla- dih z različnimi orodji, ki se vsaj v digitalnem dih. svetu spreminjajo iz dneva v dan. 188 Zavod MISSS PODROBNEJŠI Področje projekta: Informiranje in komuniciranje OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Projekt »Young Ambassadors for Youth Infor- Mladi med 18. in 22.letom mation against Discrimination« je tretji v vrsti usposabljanj mladinskih ambasadorjev in prvi Št. udeležencev oz. doseg projekta: na temo Diskriminacije in sovražnega govora. 27 Pri izvedbi seminarja smo poleg splošnih ciljev programa Erasmus+ spodbudili aktiv- Vodja projekta: no državljanstvo mladih na evropski ravni ob Matjaž Medvešek predpostavki na osveščanju mladih, da imajo pravico do informacij kot ene osnovnih pravic Spletna stran: mladih. Praviloma organiziramo tovrstne www.misss.si seminarje na dve leti (Malta, Švedska, Slo- venija) na različne teme, ki zadevajo mlade, Kontakt: njihove pravice ter aktivno državljanstvo. matjaz@misss.org Ker so seminarji organizirani v sodelovanju s partnerji, ki so vključeni v informativno svetovalno mrežo agencije ERYICA, so vsebine, metode in izbor udeležencev v tesni povezavi z informativno dejavnostjo za mlade. Projekta se je udeležilo 24 mla- dih v večinski starosti med 18 in 22 let iz 11 evropskih držav. Obravnavali so različne teme s področja človekovih pravic, osebne integritete in sovražnega govora. 189 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Zaveza mladinskih ambasadorjev, da bodo aktivni pri osveščanju mladih Foto: Lise Lenaerts GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Mladi so se usposobili za mladinske ambasadorje na področju informiranja na temo preprečevanja sovražnega govora na spletu. Poleg znanja in naziva Mladinski ambasador, so pridobili certicfikat ERYICA, ki jim omogoča delovanje kot mladinski ambasador v svoji državi ter Youth Pass na področju preprečevanja sovražnega govora in diskriiminacije. Nagrajen projekt sta 2 mladinska ambasadorja predstavlila na Mladinski konferenci na Malti. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Po uspešno zaključenem tretjem srečanju Pri delu z mladimi nikoli ne zmanjka dobrih idej. mladinskih ambasadorjev imamo misli naravnane na četrto. Tema bo znova vezana na pravico mladih do informacij. 190 Center mladih Koper Področje projekta: Informiranje in komuniciranje PODROBNEJŠI Ciljna skupina: Mladi 13 - 35 OPIS PROJEKTA Št. udeležencev oz. doseg projekta: CMK magazin je spletna revija mladih, s 20 oseb, ki sodeluje pri reviji. katero želimo izboljšati dostopnost do vsebin, Branost posamezne številke povprečno ki jih nudimo v centru ter informiranost mladih nad 200 bralcev. o tem, kaj vse lahko počnejo v njim namen- jenih prostorih. Spodbujanje kreativnosti in Vodja projekta: kritičnega mišljenja med mladimi. ‘’Mladi na Patrik Holz Obali doslej niso imeli svoje revije, zato se nam je porodila zamisel o njenem nastanku.’’ Spletna stran: https://issuu.com/centermladihkoper Revija izhaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu in je brezplačna ter v spletni obliki, da Kontakt: si jo lahko vsak, ki ima dostop do interneta, info@mladi-koper.si tudi prebere. 191 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Naslovnica revije GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA • Aktivna participacija mladih pri soustvarjanju vsebin revije. • Spodbujanje kreativnosti med mladimi. • Platforma za kritično razmišljanje in razvijanje intelektualnih veščin. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Aktivna vključenost mladih pri ustvarjanju Preko platforme CMK magazina mladi skupaj revije. Pridobivanje novih sodelavcev pri z nami ustvarjajo pdoobo in vsebino spletne oblikovanju in ustvarjanju revije. revije. 192 Mladinski center Hrastnik PODROBNEJŠI Področje projekta: Informiranje in komuniciranje OPIS PROJEKTA Ciljna skupina: Mladinski center Hrastnik vsako leto pripravi Vse občanke in občani. od 4-5 številk (5 x cca 50 strani A4) lokalnega časopisa. Uredniški odbor, ki ga v celoti ses- Št. udeležencev oz. doseg projekta: tavljajo mladi, je z ostalimi sodelavci pripravil 20 aktivnih udeležencev, naklada vsebinsko pester in zelo prepoznaven loka- časopisa 4300-vsa gospodinjstva len časopis, ki ga pred tem ni bilo. Časopis v občini ga prejmejo brezplačno, medi- obvešča občane in občanke o dogajanju v jski doseg več tisoč. občini, v njenih krajevnih skupnosti, javnih zavodih, društvih in drugih organizacijah. Vodja projekta: Spodbuja javni dialog in skuša slediti razvoju Jani Medvešek in družbeni klimi v občini. Prizadevamo si, da je lokalni časopis Spletna stran: vsebinsko in žanrsko pester, prodoren in www.mch.si ustvarjalen. Ključno je, da sta vsebina in forma novinarskih besedil in fotografij kako- Kontakt: vostni, zato smo pred pričetkom izdajanja jani.medvesek@mch.si Hrastovega lista za vse sodelavce organizirali temeljit novinarski tečaj in tečaj fotografije. 193 Zgodbe o uspehu - Mladinski sektor v Sloveniji Na fotografiji prizor iz fotografskega tečaja pred začetkom izdajanja časopisa. Foto: Arhiv MC Hrastnik GLAVNI DOSEŽKI PROJEKTA Odgovorili smo na veliko potrebo okolja, obenem pa ponudili možnost mladim, da časopis ustvarjajo in na ta način prek pripravljanja vsebin prihajajo tudi v stik z odločevalci in pomembnimi subjekti v lokalnem okolju. Hkrati pa seveda tudi krepijo kritičen pogled na razmere doma in se tako razvijajo v aktivne državljane. Mladi so pridobili tudi veščine novinarskega dela in fotografije in tako povečali svoje kompetence, si pridobili reference in si povečali zaposlitvene možnosti. IZZIVI IN REŠITVE NAMIGI Projekt še traja – to je tudi ena od prednosti, Aktivacija mladih prinaša splošno korist za saj vzgaja vedno nove mlade novinarje in celotno družbo. aktivne državljane. Priložnost stika z odloče- valci je pomembna tudi na drugih področjih dela z mladimi. 194 Zgodbe o uspehu Mladinski sektor v Sloveniji Ljubljana, maj 2017