Foitnln* plačana ▼ rotOTlnt IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1'50. TRGOVSRrtIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vs leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v torek, dne 29. novembra 1932. štev. 138. zieditofatia V času splošne politične napetosti in prav tako splošne gospodarske stiske praznujemo letos naš najvišji praznik našega zjedinjenja. Že te zunanje okolnosti nas silijo, da praznujemo naš praznik še z vse drugačno resnostjo in še vse drugačno odločnostjo, ko druga leta. Zakaj dan na dan prihajajo poročila, ki dokazujejo, da se svet niti po veliki vojni še ni umiril. Niti vse veliko trpljenje evropskega ljudstva pred in po vojni ni iz-modrilo vseh ljudi, da bi cenili mir kot uajvišje dobro človeštva. Kakor da ne bi bilo velike morije skušajo nekateri zopet zapletati evropske narode v krvave konflikte, da bi mogli potem uresničiti svoje imperialistične in sirovo zavojevalne načrte. In mi vemo, da velja del teh zlo snujočih načrtov tudi našemu narodu 111 njegovi bodočnosti. Slepi bi bili in smrti zapisani, če ne bi hoteli videti te resnice. Prav tako pa bi Ibili tudi slepi in smrti zapisani, če ne bi spoznali in če nam ne bi to spoznanje prišlo že v kri in meso, da nam namreč ne bi pomagala ne naša miroljubnost, ne naša pravica in ne zahteva kulture, če bi bili slabotni, če ne bi z zjedinjenjem postali tako močni, da je vsak napad na nas nevaren. Ni naša krivda, da velja na svetu sila še vedno več ko pravica. Ali tako je in nevredni svobode bi bili, če se ne Ibi ravnali po tej resnici. Praznik našega zjedinjenja je zato dan, ko svečano manifestiramo, da je v nas pravo spoznanje, da vsi soglasno svečano sebi prisežemo: država je nad vse! Ta skupna misel nas vseh je jamstvo našo svobode, ta skupna manifestacija nas vseh je naš nepremagljivi obrambni zid proti vsem sovražnim nakanam in ta skupna prisega je porok za našo lepšo bodočnost. Država nad vse! V tem geslu združuje 1. december vso Jugoslavijo in ves jugoslovanski narod. In to geslo nas združuje vse, pa naj bi nas še tako ločili razni pogledi na svet in na potrebe dneva. Ne morejo bili milijoni ljudi v vseh vprašanjih enega mnenja, niti ni to koristno, toda ena skupna misel veže ves narod in ta skupna misel Jugoslovanov je: Država nad vse! Starim narodom, ki so že stoletja združeni v eni državi, je to geslo samo po sebi umevno, pri nas pa, ki smo bili toliko stoletij ločeni, ki smo se razvijali vsak po drugih uplivih, je gojitev te naše osnovne misli potrebna. Kajti ta misel nas šele pretvarja v državni narod, ki ve in zna prav ubrati svojo pot. Dosti je bilo špekulacij na našo nezrelost, da vsled notranjih sporov ne bomo znali ločiti državnega interesa od drugih manjših, dosti je že bilo špekulacij, da Ibo naša nesloga pokopala velike pridobitve naših padlih junakov, a vselej so se še te špekulacije ponesrečile, ker kljub vsem razlikam, kljub vsem neenotnostim je jugoslovanski narod v svoji osnovni misli le enega mnenja in praznik našega državnega zjedinjenja potrjuje to leta in leta in mora še prav posebno učinkovito potrditi tudi letos, Pa tudi brez ozira na te silne zunanje politične razloge nas tudi gospodarska sila sili, da svoje zjedinjenje proslavimo z voljo po složnem in skupnem delu. Kajti v sedanjih težkih časih more uspeti le narod, ki je ves združen v enotni volji, v katerem je sleherni na svojem mestu, in pa složni v volji, da dosežejo skupni cilj. Ni izhoda iz gospodarske krize, če vsakdo ne podredj svojega interesa javnemu blagru, ni poti do blagostanja, če ni ves narod ena sama družina mravelj, ki jili veže železna disciplina. In ta družina je država, njen blagor ona prostovoljna disciplina, ki daje vsemu našemu delu Večji uspeh in večji efekt. Država nad vse! je gospodarska nujnost, je pot, ki nas vodi iz stiske. Praznik zjedinjenja! Ne s frazo v ustih in ne z neiskrenostjo v srcu, temveč samo z voljo po dolu in z obljubo disciplinirane požrtvovalnosti za blagor vsega naroda je treba praznovati ta naš najvišji dan! In potem bo vedno naš praznik zje- Davčna osnova za zgradarino po členu 34 Pri ugotavljanju davčne osnove za zgra-darino po teh določilih zakona se delajo še vedno napake. A) Čl. M točka 2 določa, da je davčna osnova pri zgradbah, ki niso laktično oddane v najem: vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav. Če ni predmeta za primerjanje, ugotovi vrednost letne najemnine davčni odbor s cenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah. Razlikovati se mora torej 2 slučaja: 1. če je na razpolago za primerjanje podobno stanovanje, ugolovi davčno osnovo davčna uprava v 1. stopnji in finančna direkcija v 2. stopnji; 2. če ni na razpolago predmeta za primerjanje, ugotovi davčno osnovo davčni odbor v 1. stopnji in reklamacijski odlbor v 2. stopnji. K točki 1.: O podobnem stanovanju po tein določilu zakona se more govoriti le, če se nahajala obe stanovanji v zgradbah, ki po legi, materijalu in stavbeni izvedbi nimata bistvenih razlik, in če tudi stanovanji sami po številu sob, po pritiklinah, po opremljenosti /. elektriko, plinom itd. nimata bistvenih razlik. Iz spisa mora biti razvidno, s katerim stanovanjem se je primerjalo, in v odločbi davčnega oblastva mora biti to stanovanje I označeno. Vrednost letne najemnine stanovanja, za katero se davčna osnova ugotavlja, se mora določiti natančno z zneskom letne najemnine, ki se plačuje ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav, za stanovanje, s katerim se primerja. Če je na razpolago za primerjanje več podobnih stanovanj, se mora izbrati za primerjanje najbližje podobno stanovanje. :i50.000 Slovencev je izseljencev, vseh jugoslovanskih izseljencev pa je okoli en milijon, ali ena 14tinka vsega naroda. Že samo to dejstvo nas opominja, da čim bolj skrbimo za naše izseljence in da z vsemi silami preprečujemo njih narodni pogin v tujih narodih. Zato je nad vse hvalevredno, da se je priredil izseljeniški teden, zato je želeti, da bi imel ta teden čim večji uspeh. Naše časopisje je napravilo v tem pogledu tudi v polnem obsegu svojo dolžnost in s članki, statistikami in opisi i/. življenja izseljencev je skušalo dvigniti zanimanje za izseljence. Tudi polno lepih pobud je bilo v teh člankih, kako poglobiti in utrditi zvezo domovine z izseljenci in če bo le nekaj teh predlogov tudi izvedenih, bo že dosežen pomemben napredek. Vseeno pa se bojimo, da le še nismo tako daleč, da bi znali doseči tudi praktične uspehe. Kakor je že pri nas navada, smo v začetku silno gostobesedni in v obilici besedi izgine potem smisel za praktično delo. A baš v izseljeniškem vprašanju pomagajo lepe besede zelo malo, temveč vse odvisi od dejanj. Posebno v današnjih časih, ko je našega izseljenca splošna gospodarska stiska še prav posebno zadela. Da priklenemo izseljenca za vselej na njegov narod, je treba, da mu nekaj damo, da dokažemo, kako je tudi zanj v korist, če ostane zvest svoji domovini. Ta dokaz z naše strani je tem bolj potreben, ker dinjenja tudi nova etapa našega napredka, stopnjica, ki je zopet dvignila naš narod za eno stopnjo. V tem duhu praznujmo 1. december in oddolžili smo se s častjo spominu onih, ki so se žrtvovali za naš najvišji cilj. točka 2 in 4 zakona o neposrednih davkih. Pri določanju davčne osnove po navedenem določilu zakona torej ne gre za primerjanje v tem smislu, da vpošteva davčno oblastvo nekaj stanovanj in da v razmerju /. najemninami, ki se plačujejo za ta stanovanja, določi osnovo zgradarine za davčni« olbjekt, nego mora davčno oblastvo ugotoviti konkretno stanovanje in vzeti najemnino, ki se plačuje zanj, za odmerno osnovo. K točki 2: Če ni na razpolago podobnega stanovanja za primerjanje, se mora ugotovitev davčne osnove prepustiti davčnemu odboru, ki ugotovi vrednost letne najemnine z oceno na ta način, da najpre-je zbere podatke o tem, kakšne so najemnine v dotičnem kraju, in potem po svobodnem prepričanju izreče, koliko znaša vrednost letne najemnine za predmetno stanovanje. V tem slučaju torej izvrši davčni odbor svojo oceno v resnici tako, cla v sorazmerju z drugimi stanovanji in najemninami, ki se plačujejo zanje, ugolovi davčno osnovo. Čim boljše in lepše je stanovanje, za katero se davčna osnova ugotavlja, kakor druga stanovanja, katerih najemnine so znane, tem višje Ibo ocenil vrednost letne najemnine tega stanovanja, in obratno. H) Popolnoma jednako se postopa v smislu čl. 84 točki 4 pri zgradbah, iz-vzemši državnih in onih samoupravnih edinic, za katere je prijavljena letna kosmata najemnina v vrednosti, manjši od običajne kosmate najemnine, ki se da doseči zanjo po razmerah predmeta, kraja, časa in namena. Če je torej davčna uprava mnenja, da je prijavljena letna kosmata najemnina manjša od običajne kosmate najemnine, se bo ugotovila davčna osnova na način, kakor je to zgoraj razloženo. prav za prav dosedaj nismo storili nič drugega, ko da smo hvaležno prejemali denar, ki ga je pošiljal izseljenec leta za le-tom v domovino in obvaroval naše kmetije pred bobnom. Tako je naša prva dolžnost, da damo izseljencu vsaj to jamstvo, da njegovi prihranki, ki jiii pošilja v domovino, ne bodo nikdar propadli. Dosedaj se to ni zgodilo hi pri polomih novih bank so naši izseljenci izgubili milijone. Zato bi bilo nujno potrelbno, da bi se s posebnim zakonom zaščitile vloge izseljencev in da bi bile vedno na prvem mestu. Tudi pri zakonskem osnutku sedanjega zakona o zaščiti kmeta so izseljenci čisto pozabljeni. »Jugoslovenski Lloyd« je pred kratkim navel drastične slučaje, kako silno se izkoriščajo izseljenci, ki so dostikrat dejansko plačali že ves svoj dolg, ki so.ga storili ob odhodu iz domovine, a so še vedno dolžni vsled visokih obresti in drugih fežkih pogojev vso izposojeno vsoto. Nujno bi bilo, da bi se kdo od poslancev zavzel, da se v novem zakonu zaščitijo tudi izseljenci. Tudi kulturni stiki z našimi izseljenci so čisto nezadostni. Vsako leto za božič bi moral dobiti vsak naš izseljenec knjižni dar in zlasti oni, ki žive ločeno od drugih. Tako n. pr. je v Patagoniji par tisoč naših ljudi, ki so najboljši piloti parnikov za pot skozi Magalhaenovo cesto. Kako oživela bi v vseh teh ljudeh narodna zavest, če bi jih za božič obiskala naša ladja s še tako skromnim božičnim darilom iz domovine. Seveda pa je takšna akcija mogoča le, če bi imeli kataster svojih izseljencev. Za dobro in sistematično delo v korist naših izseljencev je sploh neobhodno potrebno, da imamo popolen seznam vseh svojih izseljencev. Niti enega ne smemo izgubiti iz vida in potem ne bomo v nevarnosti, da bi izgubil on domovino iz spolnimi. Izseljeniški kataster to je prvo, kar neobhodno potrebujemo. Nemci in Čeho-slovaki so ga izvedli že davno, pri nas pa niti ne verno za posamezne naselbine naših izseljencev. Pa tudi iz čisto egoističnih gospodarskih ozirov nujno potrebujemo izseljeniški kataster. Če bi imeli dobre zveze z izseljenci, bi mogli ti biti naša najboljša opora za našo zunanjo trgovino. Vsak izseljenec bi mogel biti agitator za naše blago, vsak izseljenec Ibi mogel biti konzument našega blaga. Nasprotno pa bi mogel tudi izseljenec dobiti zaslužka od naše zunanje trgovine. Tako n. pr. uvažamo vsako leto za desetine milijonov kave iz Brazilije. Zakij se ne bi vršila ta trgovina s pomočjo po-sredovalca-izseljenca v Braziliji. Cela vrsta naših izseljencev bi mogla živeti od te trgovine. Za naš uvoz kave bi mogli dobiti od brazilske vlade kompenzacije za naš iz-voz. Zopet bi bila prilika, da bi dobili naši izseljenci kruha s posredovanjem našega izvoza. Skladišča našega lesa, naših pridelkov, naših rud bi morali osnovati v vseh večjih naselbinah naših izseljencev in i tem bi dali tem zaslužka, sebi pa bi pomagali s povečanjem izvoza. Pa tudi za dvig tujskega prometa bi mogel biti izseljenec najboljši agitator in tudi na tem polju bi marsikdo od naših izseljencev mogel dobiti kruha. Sploh bi morali gledati predvsem na to, da s praktičnim delom okrepimo zveze domovine z izseljenci, da jih navežemo na sebe tudi gospodarsko. To je najbolj trdna in najbolj trajna vez, ki vzdrži tudi največje preizkušnje. Ne samo par lepih besed našim izseljencem, temveč praktično je treba pričeti delati in izseljenec bo v vsakenl pogledu za nas aktivna postavka, ki bo zlasti važna za našo zunanjo trgovino. Nova uredba o prometu z valuto v Avstriji Avstrijska vlada je lizdala novo uredbo o prometu z valutami, po kat eni se nakupi vrše na podlagi zasebnega klirinškega kurza, dočiiin ostanejo za predajo v veljavi ofioijaini pomit etn i kurzi. Industrijski in trgovski krogi so ostro protestirali proti tej novi uredbi, ker jih je ta uredba prav občutno zadela. Nabave bodo sedaj združene še z večjimi težkočami, kakor pa so bile že dosedaj. Po mnenju avstrijskih gospodarskih krogov je najbolj krivična odredba, da morajo oni, ki prejmejo ali prineso tujo valuto v Avstrijo ali v obliki čeka ali v valuti, to prodati po starem tečaju. Nakupni kurz je za 20 do 22 odstotkov večji od prodajnega (starega paritetnega). Če se je avstrijska Narodna banka odločila, da nakup valut razvije po privatnem kliringu, potem je morala, po mišljenju najširše javnosti, tudi prodajo valut usmeriti po tej poti. Pa tudi za potniški promet se bodo v bodoče dodeljevale valute samo po privatnem kliringu. Za tuje valute bodo morali avstrijski potniki plačevati dodatek v višini 20 do 22 odstotkov. S to novo ureditvijo pa privatni kliring ne bo mnogo trpel, ker se je v zadnjem času za potniški promet dovoljevalo le malo valut. V potniškem prometu se mesečno ne bo dovoljevalo več ko 200 do 250 šilingov na potni list 111 vozno karto. Tudi za bivanje v tujini so dovoljene le male vsote. Do konca tega meseca se bodo po uradnem tečaju dodeljevale valute samo še pošti in železnici, po 1. decembru pa se bodo tudi v ta namen dodeljevale valute samo po zasebnem kliringu. Dr. Ivan Likar: tlaka st odtnui 1 Slu& za naše ustelitMC VUtcocUio- 4/ 3. ieictlei{u Vococifo ^uvuHuia Vlacodnc banke %. BatfoMja • Državne finance V tretjem četrtletju je nastalo v gibanju državnih dohodkov in izdatkov običajno sezonsko zboljšanje. Viišek izdatkov, ki je v prvem tromesečju znašal 278 milijonov, se je zmanjšal koncem drugega tromesečja na 61 milijonov. More se z gotovostjo trditi, da bo zginil tudi ta mali deficit z nastopom jesenske dobe, ko se dotok državnih dohodkov redno povečuje. Dejansko je bil državni deficit že v drugem tromesečju minimalen, ker niso navedeni vsi dohodki državnih /podjetij iin 'znesek viozarinsikih taks prometnega ministrstva, ki se dosedaj cenijo na 50 milijonov. Pri analizi državnih dohodkov se dobiva ta slika: dohodek neposrednih davkov v prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta je znašal 70*2 milijona (za 19 2 manj ko v istem času lani). Posredni davki so dali v prvem polletju 1191 milijonov Din ali za 23-7% manj ko lani v istem času. Od posameznih davkov so dale najmanj carine, ki so padle za 372 %, kar je posledica zmanjšanja uvoza. Trošarina pa je dala 401 milijon ali za 8-3 % več ko lani v istem času. Zelo je padel tudi dohodek od taks, ki je znašal le 418 milijonov ali za 28% manj ko v prvem polletju lani. Dohodki državnih podjetij so znašali 1477 milijonov (za 21-7 % manj), a se bodo ti dohodki povečali, ker izkazujejo nekatera podjetja svoje dohodke šele koncem leta. Monopoli so dali 981 milijonov ali za 10-4 % manj. V strukturi državnih dohodkov se opažajo te spremembe (v prvih šestih mesecih) : na neposredne davke je odpadlo leta 1931 15'8 %, a letos 16 %, na posredne davke letos 27i %, lani 28-4%, na državna podjetja lani 34-3 %, letos 33-7 %, monopoli letos 22-3%, lani 20'7 %. Za prvo polletje so bili državni izdatki predvideni na 3788 milijonov Din, dejansko pa so znašali 2850 milijonov. Prihranki so torej znašali samo v prvem polletju 932 milijonov ali 24-6 %. Od vse te vsote je šlo za osebne izdatke 1852 milijonov, na materijalne pa 1008 milijonov. Vsi izdatki državnih podjetij so bili predvideni na 1874 milijonov, dejansko pa so znašali 1652 milijonov, to je za 222 milijonov ali 11-8 % manj. Če se vpošteva, da je sedanji proračun v piniimeri s prejšnjim zmanjšan za 2733 milijonov ali za 19 % iin da se izdatki stalno zmanjšujejo, potem obstoji upravičena nada, da bo naša država ena onih redkih držav, ki bodo proračunsko leto zaključile brez deficita. Kmetijstvo Po naknadno popravljenih ipodatkih kmetijskega ministrstva je znašal donos letošnje ižetve v 'primeri s prejšnjimi žetvami (v tisočih metrskih stotov): 1932 1931 1927-1930 pšenica 14.545 26.880 23.620 ječmen 3.915 3.919 3.834 rž 2.121 1.934 1.888 oves 2.602 2.648 3.118 Donos pšenice je bil slab vsled vremen- skih nepriilik, poplav, najbolj pa vsled rje, k>i se je vsled prevelike vlage pojavila pred žetvijo v glavnih žitnih krajih. Po začasnih podatkih znaša letošnja žetev koruze (v tisočih metrskih stotov): leta 1932 45.199, leta 1931 32.034 in povprečno v letih 1927 do 1930 29.486. Skupna elektrifikacija Savske in Dravske banovine V nedeljo se je vršila v Ljubljani na banski upravi konferenca zastopnikov Ljubljane, Zagreba in Karlovca o elektrifikaciji Savske in Dravske banovine. 0 konferenci je bilo izdano to uradno sporočilo: Ljubijana, 27. novembra. Danes se je vršila v palači kr. banske uprave Dravske banovine konferenca med zastopniki Dravske banovine, oziroma njenih elektraren pod vodstvom pomočnika bana dr. Pirkmajerja iin \med (zastopnlik|i i^agrebškega mesta pod vodstvom župana dr. Krbeka in med zastopnikom mesta Karlovca kom. ravnateljem karlovške električne centrale Doljakom, o sodelovanju na elektrifikaciji Savske in Dravske banovine. Na konferenci so predvsem ugotovili, da je najtesnejše sodelovanje vseh javnopravnih ustanov za elektrifikacijo priporočljivo iz splošno narodnih, državnih in gospodarskih ozirov, kajti le javnopravne ustanove nudijo zanesljivo jamstvo, da bodo upoštevale splo- Donos koruze je bil mnogo večji ko v drugih letih. Bul je za 3722 tisoč metrskih stotov ali za 8'2 % večji ko oni v letu 1929, ko je bila od konca vojne sem žetev koruze najboljša. S tako obilno žetvijo koruze je popolnoma zagotovljena prehrana prebivalstva in živine, ko tudi vse druge potrebe iin še ostane po cenitvi merodajnih krogov 70 do 100 tisoč vagonov koruze za izvoz. Koncem tretjega tromesečja je ugodno vreme omogočilo hitrejše in 'popolnejše dozorevanje sadežev, zlasti pa koruze in grozdja. Tudi vsa sezonska dela so se izvršila razven jesenske setve. Suho vreme je v nekaterih krajih, zlasti v Dravski banovini, neugodno vplivalo na travnike in pašnike. Elementarnih nezgod ni bilo. Stanje krompirja, korenja in repe je dobro. Sadje je povsod dobro, a slive so deloma (v Drinsikii in Zetski banovini) zelo dobre. Češplje so zlasti v Dninski banovini velike, polne in sočne. Upati je, da se bodo letos češplje v večji meri sušile ko lani. Stanje vinogradov je dobro. Trgatev je obilna in po kakovosti boljša od lanske. Stanje živinoreje je zadovoljivo. Krme je dovolj, le v Dravski banovini so se morale vsled suše načeti rezerve krme, ki je bila pripravljena za zimo. Zasejane in požete po-vršine je bilo v Jugoslaviji v primeri z letom 1931 (v tisočih hektarjev): 1932 zasej. požeio psemace rži ječmena ovsa koruze 2125 250 422 343 2607 1951 243 407 328 1931 zasej. 2183 253 452 394 2496 Na hektar je bilo pridelano: pšenice 7'46 (lani 12-56), rži 8-73 (7'92), jeomena 9-62 (9-10) in ovsa 8-22 (6-99) metrskih stotov. Donos koruze je znašal letos 17 metrskih stotov, dočim lani samo 13-41. V letih 1927 do 1931 je znašal 13-16, v letih 1922 do 1931 pa 14-41 m. s. na hektar. Največji donos je bil leta 1924, ko je bilo pridelano na hektar 19-31 metrskih stotov koruze. V tretjem tromesečju ao padle cene skoraj vseh kmetijskih pridelkov. Samo cene lanu in sena so stale neizpremenjene (na 110 odnosno 6-75). Prečanska pšenica je bila koncem junija po 118, koncem julija 1A3-75, koncem avgusta 132-50, a v septembru se je -popravila na 140, kar je posledica letošnje žetve. Oena sremske koruze je znašala koncem septembra 93 proti 101 v juniju, ovsa 104-30 (junija 155), ječmena 92-50 (junija 142-50), rži 126-25 (junija 167-50) in fižola 120 (junija 195). Cena pekmeza je dosegla v septembru 2-40 (v juniju 4-50) iin vina 1 (junija 1*15). Pri živinskih proizvodih se opaža čvrsta tendenca. Padle so samo cene prvovrstnih volov od 6-25 v juniju na 5-25 v septembru, drugovrstnih od 5‘75 na 4-25, ovc od 3-25 na 2-75 in zaklane živine od 20 na 14. Mast je veljala v juniju 9-50, v juliju je dosegla 10-50 iin se v avgustu spustila na 9-50 iin ostala do konca tromesečja nespremenjena. Cene vseh ostalih pridelkov so se dvignile. Težke svinje so se prodajale po 9 (junija po 8’50), srednje po 8‘50 (6-75), slanina po 9-50 (9-25), sirove goveje kože po 6 (4-50), sirove ovčje kože po 19 (16-50). (Dalje .prihodnjič.) O socijalnem zavarovanju je referiral g. Kosem, ki je omenil, da znaša deficit v bolniškem in nezgodnem zavarovanju 83 milijonov, rezervni fondi pa le 55, ki pa . niso razpoložljivi, ker znašajo zaostanki že 173 milijonov. Kolikor je tega deficita krivo slabo poslovanje, zadene krivda SUZOR in druge urade, ne pa OUZD. Predlaga razpust SUZORa, uvedbo široke samouprave delavskega zavarovanja ter spremenitev zakona v smislu teh zahtev. Oba predloga je anketa sprejela. A mMh ordanfadi Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek dne 6. decembra 1932 od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Razlagova ulica št. 8 pritličje levo. * PRAZNOVANJE PRAZNIKOV Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse cenjene člane in kupujoče občinstvo, da smejo biti trgovine v nedeljo dne 4. decembra t. 1. pred sv. Miklavžem vsled izjemne dovolitve kr. banske uprave dopoldne odprte. Zato pa morajo biti trgovine v nedeljo dne 18. decernlbra pred Božičem odprte seveda samo dopoldne, da se nameščencem kompenzira počitek za nedeljo pred Miklavžem. V četrtek dne 1. decembra in 17. decembra pa morajo biti trgovine, kakor je bilo že objavljeno cel dan zaprte. Dne 8. decembra na praznik Mar. spočetja pa smejo biti trgovine dopoldne odprte. — Predsedstvo uprave. Pirčeva sladna kava — odlikovana 'Mednarodne razstave živil v Bruslju se je udeležila tudi naša domača velepražar-na kave in tovarna hranil »Proja«, d. z o. ■z., Ljubljana, Aškerčeva ulica 3. Za prvovrstno kakovost dr. Pirčeve sladne kave je dobila najvišje priznanje — grand-prix z z zlato kolajno in diplomo. To odlikovanje , i^je najbolj jasen dokaz o odlični kakovosti šne javne koristi in zaščitile prebivalstvo pred šikodljivim izkoriščanjem. Posebno so proučili vprašanje razširjenja elektrarne v Velenju in zveze Velenja z Zagrebom. Na podlagi sporazumno določenih načel se bodo zdaj brez odlašanja sestavile podrobnosti. Socijalna anketa 'Socijalni odsek banovinskega odbora JRiKD je priredil v nedeljo anketo o stanovanjskih najemninah in o socijalnem zavarovanju. O prvem vprašanju je poročal g. Ivan Tavčar, ki je ipodal obširno paralelo imed višino stanovanjskih najemnin 1. 1914 in danes. Koncem svojega referata je predlagal, da se v starih hišah valorizira najemnina iz 1. 1914 z 12kratnikom. V novih hišah pa1 naj bi najemnik plačeval obresti zazidanega kapitala, vzdrževalnino za poslopje in največ pol odstotka za amortizacijo, ki pa nikakor ne bi smela biti tako visoka, da bi se poslopje amortiziralo že v 15 letih. našega domačega proizvoda, kajti razsodišče je bilo strogo in izmed številnih drugih tovrstnih proizvodov je bilo izrečeno prvenstvo naši domači sladni kavi. Tako je znevič dokazano pred širokim svetom, da so naši domači 'producenti na višku svoje dolžnosti in izato je uspeh ve-leprdižame »P roj e« tudi uspeh naše domače produkcije, ki je zato nam vsem' v zadoščenje. Jasno je, da po 'tem odlikovanju ni treba še posebej povdarjati in priporočati dr. Pirčeve sladne kave. Tovarni »Proji« pa k uspehu prav iskreno čestitamo. Priporoča se GREGORC & Ko. LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega in kolomjalnega blaga, raznega žganja in špirita TELEFON : 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte špecijalne ponudbe I Na intervencijo Zveze mest je finančni minister dovolil, da njegova navodila ‘za sestavo obč. proračunov za letos še ne veljajo, ker so prišla prekasno. Prav tako je dovolil, da letos še ostaneta gostaščina in obč. trošarina in da se smejo izivesli investicije, pri katerih se uporablja samo domači materija!. Sladkorja se je letos proizvedlo 7277 vagonov proti 8603 lani. Novo tekstilno fabriko gradi v Petrinji na Hrvatskem češka tvrdka Josef Bloch. Fabrika bo drugo leto že obratovala. Žetev tobaka v Banatu je letos dala 1,200.000 kg alti okoli 900—1000 kg na jutro. Cena purmanov se je na Hrvaškem vsled velikih naročil za Anglijo dvignila od 8‘50—9-50 na 9-50—19 Din za kg žive teže. Promet v tržaški luki je ibill v oktobru za 35 odstotkov manjši ko v oktobru lanskega leta. Že v 24 urah SSf*.ls£; klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in Uka domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenburgova ni. 8. Telefon it 22-72. Nemški parlament je sklican za 6. december. Rusko-poljski pakt o nenapadanju in ru- sko-poljski poravnalni dogovor sta ratificirana. Prav tako je bil podpisan franco-sko-ruski pakt o nenapadanju. Novo nemško vlado sestavi general Schleicher, ker Hitler ni hotel sestaviti parlamentarne vlade, Hindenburg pa je odklonil narodno socijalistično diktaturo. Italijanska vlada je prepovedala ustanavljanje novih faibrik brez posebnega dovoljenja. Japonski proračun za prihodnje leto znaša 2.240 milijonov jen in je to največji proračun, kar ga je kdaj imela Japonska. CeSkoslovaSka devizna komisija ,|e oflre*- ddla za november uvozni kontingent za svinje v višini 90 vagonov, poleg tega še 30 vagonov rezerve, ki naj služijo v kompenzacijske svrhe za pogajanja z Madjarsko. Brazilija je prepovedala za tri leta zasaditev novih kavinih sadik. Tudi zapuščenih plantaž se ne sme več obnoviti. Kartel cinka je ^podaljšan za eno leto, do konca k 1933. Poljska je zvišala carine z veljavnostjo od 22. t. m. za celo vrsto uvoznih predmetov. Hranilne vloge v vseh madjarskih denarnih zavodih so se zmanjšale v septembru m 8-2, od julija 1931 do konca septembra 1932 pa za 43*2 milijonov pengov na 1.740 mil Češkoslovaški časopisi opozarjajo v posebnih svarilih trgovce in industrijalce, da so previdni pri zaključku trgovskih poslov v Albaniji. 12 velikih parnikov je kupila sovjetska Rusija v Nemčiji. Večina parnikov bo uporabljeno za vzhodno azijsko obaLsko službo, ostale ladje pa pridejo v Cmo morje. Dunajski socijalistični kongres se je izjavil za sporazum med socijalistično iu-ternacijonalo ter komunistično. Knjig se je natiskalo v Nemčiji v prvih 10 mesecih t. 1. 29.804, lani v istem času pa 31.106 knjig. Produkcija se je torej zmanjšala za 4'1 odstotke Avtomobilov je na vsem svetu 35-2 milijonov v prometu. Največ jih je v U. S. A., namreč skoraj 30 milijonov. Za Ameriko jih ima največ Francija, ki ima 1-7 milijonov, dočim jih ima Nemčija le 0-6. 26.000 kg sardin so vrgli francoski rilbiči ■v morje, ker niso mogli rib prodati. IBUMIUM 'u) TRADEMARK tf BUDDHA" čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 36-36 Večna pot 15 Telefon 36-M J iutocm{a tcfywLna v okU&m Naša trgovinska bilanca za oktober je bila aktivna asa 76.4 milijonov dinarjev. Ves naš1 izvo a je znašal 224.829 ton v vrednosti 320.1 milijonov Din, za 54.836 ion ali 19*60 % in 67,1 milijonov Din ali 17-34 % manj ko v oktobra lani. Toliko ko v oktobru letos sploh še nismo izvozili noben mesec. Uvoa pa je znašal v oktobru 79.760 (lani 95.743) ion v vrednosti 243,699.752 (lani 392,959.784) Din. Po težini se je uvoz zmanjšal za 15.983 ton ali 16.69 %, po vrednosti pa za 149,2 milijonov ali 37.98 odstotkov. Doeini je bila trgovinska bilanca Lani pasivna za 5 milijonov, je letos aktivna za 76,4. Izvoz je znašal v prvih desetih mesecih 1. 1931 2,822.905 ton v vrednosti 4.069 milijonov Din, letos pa 1,865.221 ton v vrednosti 2.353 milijonov. Izvoz je po> teži padel za 33.92 %, po vrednosti pa 1.715*8 milijonov Din. Uvoz je znašal v prvih desetih mesecih 1. 1931 952.037 ton v vrednosti 4.193 milijonov Din, v letu 1932 pa 706.367 ton v vrednosti 2.365 milijonov Din. Uvoz se je zmanjšal po teži za 25-80, po vrednosti pa za 43-60 odstotkov. Trgovinska bilanca je bila po prvih desetih mesecih lani pasivna za 124,3 milijonov Din, letos pa le 11,5 milijonov. Glavni predmeti izvoza so bili (vse v milijonih Din; v oklepajih številke za september 1932): pšenica 2'5, (4-0), koruza 10-0 (0-05), fižol 9-0 (5'2), sveže sadje 41-4 (41-3), suhe slive 26'7 (1'5), pekmez 4-6 (1-2), tobak 20'65 (27-8), hmelj 6-7, goveda 6’6 i(7-0), prašiči 28-1 (24'9), drobnica 7-2 (6‘1), perutnina 7-9 (7-9), sveže meso 12-35 (10-9), jajca 127 (12-0), stavbni les 29-7 (35-8), drva 3-2 (3'2), cement 30 (57), sirov baker 31'9 (21-0) razne rude 7-55 (1316). Uvozili pa smo pred vsem te predmete: bombaž sirov 11-9 (10-2), predivo 14-49 (15*8), tkanine 18-25 (21-6), železo nepredelano in polpredelano 3-06 (2-7), pločevir na 4-0 (3-8), tračnice in železniški materijal 5‘24 (6-6), razni faibrikatii iz železa 11-25 <12-8), volna sirova 1-8 (2'6), predivo 47 (5-4), tkanine 12-8 (19-95), svileno predivo 4-5 (5-2), nafta 4'4 (8“5), riž 5'05 (2-8), kava 5-8 (9-0), premog 10-4 (811), oljnati plodovi, semena itd. 4'0 (4'94), stroji in orodje 11-1 (14-5), elektrotehnični predmeti 8-C (11-5), prevozna sredstva 2-3 (2*6). Žalostna kronika Društvo imlustrijeov in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvor-jenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza, za čas od 11. do 20. novembra 1932. A. 0TV0RJENI K0NKURZI:* Savska banovina: Bukovac Mali, mlekarna, Zagreb, Druškovičeva 54; Steiner Ladislav, trgovec, Zagreb. Vrbaska banovina: Radič Vladimir, trgovec, Derventa. Primorska banovina: Botteri Lukra, ne-prot. trgovka, Starigrad na Hvaru; Bugia-nesi Averarda, protok. trgovec, Šibenik. Drinska banovina: Afanosov Djordje, trgovec, Ložnica; Glavaški Borivoj, klobučar, Srijemska Mitroviča, Šerifovič Avda umrl, Juse, Bijeljina. Zetska banovina: Trpkovič Atanasija, krojač, Kosovska Mitroviča. Dunavska banovina: Djordjevič D. Milka, trg., Požarevac; Šverer Josip, arhitekt in žena Šverer, Jolanka, Novi Sad. Beograd, Zemun, Pančevo: Fodorov F. Nadežda, Zemun. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Celec Aleksander in Celec Marija, trgovca, Pregrada; Engel Adolf, menkantilna tiskarna, Zagreb; Jak-šič Milan, trgovec, Glina; Klein Bernard, trgovec, Sisak; Mlinarič Juraj, trgovec, Ko-stajnica; Rosenberger Mavro in Julija, lastnika tt. Rosenberger, Zagreb, Franko-panska ulica br. 2 a; Stella Ante, protok. trgovec, Rab; Svježič Brača, trgovina galanterijskega in nirnberškega blaga na veliko, Zagreb, Zrinjski trg 15; Šoštarič Anton in Alojz, neprot. trgovca, Prelog; Vajs Miše, krojač, Osijek. Vrbaska banovina: Matijevič Tomislav, urar, Banja Luka; Mujičič i Brat, trgovec, Prnjavor; Vujičič Jovančeta pok. zaostav-ština, trg., Prnjavor. Primorska banovina: Šuljak Tomo pok. Mate, pek i neprot. trg., Zemunik; Veršič Marko i Veršič Mato pok. Jakova, Vinjerci, odnosno Starigrad pod Velebitom. Drinska banovina: Danon i Halilbego-vič, trgovca, Gračanica; »Drina«, mizarska delavnica, Srijemska Mitroviča; Petrovič Cvetko, trgovec, Valjevo; Solterer Adolf, elektrotehnični in tehnični zavod, Sarajevo. Dunavska banovina: Tot Stevan star., trgovec, Stari Bečej. Beograd, Zemun, Pančevo: Nedeljkovih i Radunovič, trg., Beograd, Poenkareova ulica 36; Popovič Jelka, trgovka, Beograd, Kraljice Marije ulica 1. C. KONČANA K0NKURZNA POSTOPANJA: Savska banovina: Blažičko Josip i Ljudevit, mizarstvo, Zagreb; Grdan Josip, Zaradi državnega praznika izide prihodnja številka »Tr govskega lista« v soboto v povečanem obsegu. Nikola, Bosanska Gradiška; Sekstan-Ste-vanovič Jovanov Branko, krojač, Doboj. Drinska banovina: Atijas Flora, trg., Sarajevo; Čerimovič Ferid, trgovec, Sarajevo; Katan J. Jakob, trgovec, Rogatica; Papo M. Josef i Sinovi, Sarajevo; Štern Karlo, trgovec, Sarajevo; Tuno Murat, trgovec, Sarajevo; Vojakovič Miloš, trgovina z manufakturnim blagom, Brčko; Zečevič Gavro, trg., Sarajevo. Zetska banovina: Kosovič Jusuf, trgovec, Nevesinje; Trpkovič Atanacije, krojač, Kosovska Mitroviča. Dunavska banovina: Bubenhajmer Karel, Beška; Dega, destilerija sadja, fabrika ruma in likerja, Subotica; Djordjevič D. Milka, trg., Požarevac; Griinfeld Armin, trgovec, Vel. Bečkerek; Itinger Sigmund, trgovec, Ečka; Milojevič V. Aleksa, trgovec, Kragujevac; Potven Djure, protok. trgovec, Veliki Bečkerek; Sekvender Jakob, trgovec, Crvenka; Štagelšmid Jovan, lastnik štagelšmid Eugen, Vel. Bečkerek. Moravska banovina: Koinstandinovič Aleksander, trgovec, Niš; Krstič i Šurdilbvič, lastnik Krstič Dušan, trgovec, Niš. Beograd, Zemun, Pančevo: Živkovič Ace, trgovec, Zemun. Opomba: Vsi podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz itd. * Podatke za Dravsko banovino srno izpustili, ker jih sproti objavljamo. V Opomba: Vzrok, zakaj je bilo postopanje končano, se izve v tajništvu društva. V četrtek, dne decembra vsi v „UnIon" na novinarski koncert protok. trgovec, Bjelovar; Lisak Tomo, Sesvete pri Zagrelbu; Stepinc Stjepan pok., zapuščina^ Brdovc; Šegovič Milan, trgovec, Cažma; Šolca Stjepan, Zagreb. Primorska banovina: Fabijan Dora, neprot. trgovka, Šibenik. Dunavska banovina: Dimitrijevih Božidar, kavarnar, Arandjelovac; Kraus i sin, trgovec, Subotica. Moravska banovina: Markovič Aleksander, opankar, Pirot; Matič Radisav, Ma-slosevo; Petrovič Ljubomir, Paračin; Simič Velimir, opankar, Svilajnac; Stojanovič Miljko, Jezero; Stokih Vojislav, Svilajnac; Taušanovič Vaso, trgovec, Niš. Inozemstvo: Cureti Ivan Mario, trgovec in industrijalec, Reka, Via Rafaelo San-zio 14. I). KONČANA PRISILNA PORAVNALNA POSTOPANJA:** Savska banovina: Bačani Mirko, Pito-ntača; L ischer Aleks i dr., fabrika usnja, Karlovac) Fizir Ludvik, Ludbreg; Herško-vič Aleksander, trgovec, Zagreb; Ivanko Franjo, Zagreb; Knaker Ignac, trgovec, Zagreb; Mayer Lavoslav i Mayer K amila, Slav. Brod, Oreškovič Josip, trgovec, Kute-revo; Puhar Milan, Brlog; Rilbičič Ante neprot. trgovec, Pleternica; Tomac Matija, krojač, Delnica. Vrbaska banovina: Kabiljo Moško, Prnjavor; Nanut Drago, Banja Luka; Savič Denarstvo Mednarodni kapital beži iz Švice. Nikjer se ne opaža tako velika kriza nezaupanja, kakor pri največjih kapitalistih. Moglo bi se skoraj reči, da vlagajo vsako leto v drugo državo svoj denar. Nekoč je vse vlagalo svoj denar v Ameriko. Nato je prišel vsled velike krize v letu 1929 preobrat in obljubljena dežela je postala Francija. Nato so zopet pričeli vlagati svoj denar v Švico, po krvavih dogodkih v Ženevi pa je tudi Švica izgubila njih zaupanje. Mesto v Švico nalagajo danes denar na Holandsko in zato je holandski goldinar čvrst, švicarski frank pa je nazadoval, da je danes dolar v Curihu že nad zlato pariteto, namreč 5-20, dočim je preje znašal 5T83. Mesto denarja — krompir. V mnogih ameriških mestih je dosegla denarna kriza tako velik obseg, da mnogi po cele tedne ne vidijo denarja. Ljudje že govore, da so sploh pož&blH, kako izgleda denar. V 'mormonskem mestu S. Lake City je denar sploh izginil iz prometa in v mestu se plačuje vse s 'krompirjem. Kar kupijo kmetje v mestu, to plačajo s pridelki, predvsem s krompirjem. Pred nekaj dnevi je prišlo nekaj mormonk pred brivski salon in vprašale so frd-z^cja, če jih trizira za voz krompirja. Frizer je z 'veseljem! sprejel njih ponudbo. Zamenjava blaga je sploh v mnogih ameriških mestih ivedno bolj v modi. CIKCRUA Haš pravi domači izdelek! Konkurzi in prisilne poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o iino-vinah: brivca Rožiča Franca v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik dr. Kandare. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 31. decembra ob pol 11. Rok za oglasitev do 24. decembra t. 1.; trgovca Ivana Sajovica in gostilničarke Antonije Sajovic v Tremerjih. Poravnalni sodnik dr. Pernat, poravnalni upravitelj odv. dr. Roš; poravnalni narok dne 23. de-| cembra, prijavni rek do 18. decembra t. I. Poravnalna ponudba 50% in poroštvo. Prisilno poravnalno postopanje izven tečaja mizarja Smoleta Antona se ustavi. Za upravitelja v poravnalnem postopanju trgovca Trebarja se imenuje mesto odv. dr. Tavčarja trgovski zastopnik Aleksander Wisiak. P o trd e se prisilne poravnavo z njih upniki: trgovca Slavka Černetiča v Mariboru (kvota 20%), trgovca in vinogradnika Veseliča Ivana v Ormožu in trgovca Josipa Bračka v Mariboru (kvota 40%). BILANCE INDUSTRIJSKIH PODJETIJ NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Sladkorna fabrika Scholler izkazuje dobiček 4-0 milijone Kč in bo izplačevala 7 in pol odstotno dividendo. Prva meščanska pivovarna v Plznju ima 3-l milijona Kč dobička in bo izplačala 18-3% dividendo. Še bolje je odrezala pivovarna v Smichovu, ki ima 14-2 milijona čistega dobička in bodo prejeli delničarji 65 odstotno dividendo. Pivovarna in fabrika kvasa v Pragi pa je dosegla nekaj nad pol milijona dobička in bo razdelila 7 in pol odstotno dividendo ko lani. KONFERENCA 0 BAKRU Po ameriških vesteh bodo ameriški producenti bakra predlagati, da se svetovna bakrena produkcija razdeli v 4 središča. Od celotne svetovne produkcije bakra v višini 930.000 ton naj odpade 307.000 ton na U. S, A., 212000 na Vel. Britanijo, na Rusko in Japonsko 124.00 in na vse druge države 287.000 ton. Produkcija Amerike bii odgovarjala njenim potrebam, Vel. Britanija bi pridobila nekaj več bakra, kakor ga potrebuje, dočdm bi v drugih državah bilo bakra premalo. Ta primanjkljaj pa bi se ikril iz obstoječih zalog v višini 800.000 ton. Po vsej verjetnosti bo svetovna konferenca bakra ta predlog osvojila. Obiščite automatični bulet DA|-DA M Dr. Pi rceva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. a Vpisale so se izpre m e m b e in d o d a t ik i p r i nastopnih firmah: Sedež: Kovor pri Tržiču. Daen vpisa: »Peko«, družba z o. z. Fa-Lrikacija in prodaja čevljev. S sklepom občnega zbora družabnikov z dne 19. VII. 1932 se je osnovala v Novem Sadu podružnica pod tvrdko: »Peko« družba z o. z. Fahrikacija in prodaja čevljev, filiijala u Novom Sadu. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. novembra 1932. Firm. 919 - Rg C III 201/31. * Sedež: Kranj — podružnica Ljubljana. Besedilo: K. Pučnik. Obratni predmet: Krojaštvo. Obratni predmet odslej: Krojaštvo in trgovina z manuf akt urnim, modnim, galanterijskim blagom ter narejeno obleko. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. septembra 1932. Firm 693 — Rg A II 106/6. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Alpina«, izdelava in prodaja alpinističnih potrebščin, družba z omejeno zavezo. IzpremeniLi sta se točki »Sedmič« in Osmič« družabne pogodbe. Za namestovanje upravičen: Družbo za-dopa eden ali več poslovodij. Če je samo eden poslovodja, zastopa ta družbo samostojno, če ipa postavijo družabniki več po -le vodi j, zastopata družbo vedno po dva poslovodij kolektivno. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. novembra 1932. Firm. 911 — Rg C IV 97/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Commerce d. d. Po sklepu rednega občnega zbora z dne 2. novembra 1931 in sklepa upravnega sre la z dne 4. avgusta 1932 se je znižala delniška glavnica Cid 1,COO.OOO Diin na 250.000 Din in obstoji iz 2500 delnic nem. 100 Din ter se je zadevno spremenil § 7 pravil. Izpremeimbo pravil je odobril ban Dravske banovine z odlokom z dne 20. septembra 1932, VIII št. 5460/1. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. novembra 1932. Firm. 921 — Rg B II 160/20. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Mariborska industrija svile d. d. preje Metra v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta doktor Lapajne Stanislav, vpiše pa član upravnega sveta inž. Sernec Dušan, minister n. r. v Ljubljani, Breg 20. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. septembra 1932. Firm 705 — Rg B II 105/14. * Sedež: Ljubljana. Resedilo:.Tulio Meinl d. d. Izbriše se član upravnega sveta Fric Ehrenfest. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. iseptembra 1932. Firm. 711 — Rg B I 187/15. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Stavbna družba d. d. Vpišejo se upravni sveniki: dr,. Pestot-ruk Pavel, profesor v pok. v Ljubljani; ing. Pirkmajer Milko, ravnatelj v Ljubljani; Počkar Lovro, nadrevident v pok. v Ljubljani, Kladezna ul. št. 7; dr. Ravnihar Vladimir, advokat v Ljubljani, in Testi Avgust, ravnatelj v Ljubljani. » Izbrišejo se upravni svetniki Božičkovič Aleksander, ing. Karnitschnigg Eg