III. stopnja.
Narodne pesmi za mladino
Zbral in uredil Janko Žirovnik
Lastnik in založnik Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta.
V	Ljubljani 1921
Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani
III. stopnja.
Narodne pesmi za mladino
I Zbral in uredil Janko Žirovnik \
Lastnik in založnik Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta.
V	Ljubljani 1921
Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani
KAZALO.
	Stran		Stran
1. Sneg za to leto slovo je že	vzel 3 1	i 11. Ena ptička priletela . . .	. 21
2. Ko pomlad cvetloča pride	. . 5	12. Stoji, stoji tam Beligrad	. 22
3. Slišala sem ptičko pet’ .	. . 7	13. Tri rože		24
4. Ena ptička mi poje . .	. . 9	14. Škrjanček poje, žvrgoli . .	. 25
5. Lepo je pomlad’ . . .	. . 10	15. Roža na vrtu zelenem cvete	. 27
6. Gozdi so že zelen’ . . .	. . 12	16. Ko ptičica sem pevala . .	. 29
7. Kje so moje rožice . .	. . 13	17. Rasti, rasti rožmarin . . .	. 31
8. Preljubo veselje . . .	. . 15	18. Prišla je miška		33
9. V dolinci prijetni . . .	. . 17	19. Pridi Gorenj’c		35
10. Popotnik pridem čez goro	. . 19 • 20. Glejte, že solnce zahaja. .		. 37
1.	Sneg za to leto slovo je že vzel.
Veselo.
ja=&=3=±
3ÖEIEEE
m
1. Sneg za to le - to slo-vo je že vzel,
 ----------------
H| l l
T
U W r r l*
hra-nil je star-ček svoj ča-mer ve-
NlP
tE=p = f
sel, zeb’-ca za - pe - la, s par-ne zle - te - la: ,Nis’ me še, mra-zek ti, vzel!“
2. Slišiš po gaju prepevati tam! Ptički veseli spet prišli so k nam; kak’ žvrgolijo,
tebe budijo;
„Lepa nedolžnost, le vstan’!“
3. Tamkaj po polju, po njivcah povsod zgodaj prepeva škerjančekov rod; kvišk’ se podaja,
lepo obhaja solnca veselega god.
Tamkaj, kjer solnce potoke srebri, pen’ca vesela na vrbi sedi, lepo prepeva in se ogreva,
Stvarnika svj.ga časti.
5. Tebi stvarnica na smeh se drži, ona zdaj novo obleko dobi:
Trate zelene,
rožce rumene, kako nas to veseli!
6. Češnja vsa bela na griču stoji, gleda na breskev, ki v vrtu cveti. Vse razcvetelo
in omladelo
Teb’ se naproti smeji.
7. Vse se zdaj giblje, veselo živi, cvetu na vsakem, bußel’ca sedi. Tam po ravnini,
lepi ledini deček metulje lovi.
8. Tamkaj po solnčnih goricah -aj, aj! Pridni pastirci kak’ imajo raj, ovčke pasčjo,
lepo pojčjo,
Hola! kak juckajo zdaj I
9. Mnogo veselja res pomlad nam da, urno pa nas do poletja pel j A, leto brž mine,
tud’ jesen zgine, zima nam roko poda.
10. Tak’ bo minula tud’ tvoja mladost, se spremenila življenja sladkost; vse bo minulo, vse se stemnilo, prišla bo smrtna bridkost.
Valentin OroSeit.
5
2.	Ko pomlad cvetoča pride.
Veselo.
Poljska narodna.
Mt-H	r—, J« —	\~k—s—i—H	lil T	j	
rt—J—f * d • .s j P U k 1 ^ J T '	*4 iTl3 f j i r	h*—^—=—=h f F ' *	
1. Ko po-mlad cve - to - ča pri - de in od - kle - ne tem-na vra - ta,
	\		.
r		T 5 f	—
z ra - dost-jo nas vse ob - i - de, do - ba nam za - si - je zla • ta:
T
i
-j—p
r:;
~J=
>	i	f
Lju - bi maj, kra - sni	maj,
ko - nec zi - me
P•
k
je
f ^
te - daj!
6
	—dl—	"VI	m p- u	=>			1—	r * 	7 11
	'S	—--*4 5 f		—-4 -7-' ♦ 1 'i 1		H— 1	v. r u i 1
Lju - bi maj, kra - sni maj, ko - nec zi - me je te - daj!
2.	Sladki eujejo glasovi ptičic v mladi se naravi, ki srce v krasoti novi vabi k radostni zabavi: Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj!
3.	Kjer si petje dom izvoli, Tam življenje lepo sije, bratje, torej zdaj okoli pesem ta naj se razlije: Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj I
7
3.	Slišala sem ptičko pet.
Lahko.
P
i=r=g=?^
m,f | f '
—fr
P
IT
ijH-—
*	«ö_	::	:
1.	Sli - ša - la sem pti - čko pet’, za - pe - la je:	ku	-	ku!
*
u
Kte
. m—i «• y
u ^ *p
e£
5 *
ra mo - re nek to bit’
l»
ki
-N -V
m
po
■
p
w	1	>
je t»k’ le - po?	To
počasi
. •	r	W	r T
0	*	t»	^ j,	-	-	>
je	go	-	to -	vo	ku	-	kav	- ca,	je moj’ - ga sr - c*	lju	-	bi	-	ca,	ku-
3=tsz
fn—
.s : :
-=*=
ZfEE*=
f s
T
L
Dekle pasla je o več, začela zvezde štet’!
Rada b’la bi zvedela, kedaj bo treba umret’. Zglasila prec’ se kukavca, prav žalostno zakukala: [kuku, kuku,] tako je kukala.
P? iivi"»f ✓ ✓
ta - ko je ku - ka - la.	Ku-
zadriati
~ts-------
~
*	>	v
ta - ko je ku - ka - la.
Kaj te bom poslušala, za norca me imaš.
Sem te dost’krat slišala kakošen glas imaš.
A kukavca je kukala, po vejah se je gugala: [kuku, kuku,] tako je kukala.
s' / /I/ '
Mehko
4.	Ena ptička mi poje.
^=š-f^r r g-^f f z-p-g—r ♦ - -	*	*	-	r	-	-p	^
Li U	I ' 1	Li	P	L»	b
p u	u	^	^
1.	E-na ptič - ka mi po-je po	zra - ku le-ti.
Pa za • kaj bi ne
* i
pe - la k’se j’ do - bro go - di.
P	V	¥	'h>	\
la	la la	la la la	la
la la
-4— t='i
*=f
ü *
* P
r
la la la la la la la la la la la la la la la la la la la la.
2.	„Pa ne sejem ne žanjem, pa dobro živim.
Pa Boga nič ne žalim, ga lepo častim.“
10
5.	Lepo je pomlad’.
Mehko.
I. Le
■ «
*>
ß -»
I
po-mlad’, sliS’ - mo
—a „> .v
5 7 č i r
-4-
rir
■Jr.l-.v.-ft " :ti • :l Jv 	■ ■
f r j r
ptič - ke pet’,
T“
>
P
k»
- ne
rp=|J=
T r
TJ T
g
nas u - če, ka - ko i - ma - mo ž’vet’. Hval’ jo stvar - ni - ka za vse,
i
t» p i u wupuuCJ'u’p
kar jim da. Hva - lim ga tud’ jaz, kar me - ni da.
11
2. Lepo je polet’ vidim rož’ce cvest’, zelen travnik seči rumeno žito žet’, ko druz’ga nevem, pa k žanjicam grem,
in srpe svetle nabrusim jim.
3. Lepo je jesen’, vidim ajdov cvet, le ta ajdove cvet ki da čebelam jed, le ta ajdov cvet da čebelam jed,
zrnje dobra tud’ je naša jed.
4. Lepo je pozim’ za pečjo sedim, bašem pipico, pa tobak kadim, krmim živinico, hodim v cerkvico,
pa Boga tam hvalim in častim.
5. Lepo je na svet’, lepo je živet’
ker sem sam vesel, pa precej začnem pet!
Moj ga petja glas dela kratek čas, poslušajte ga če je za vas!
I
12
6.	Gozdi so že zelen’.
Otožno.
r-f f rrru?rr ' f «■
1.	Go-zdi so že ze-len’, trav-ni - ki raz-cve-ten’, pti-čki pod ne-bom
V
ve-
i '	C
ve - lo po - jo,
1 1 ^ pti-čki pod ne-bom
r i i^i
ve - se - lo po - jo.
2.	Ptički, jaz prašam vas, al’ bo kaj skor’ pomlad, al’ bo kaj skoraj zelena pomlad?
3.	Pomlad že prišla bo, k’ tebe na svet’ ne bo, k’ tebe b’do djali, v to črno zemljo.
Mehko.
7.	Kje so moje rožice.
V. Orožen.
:$=4=
Ponarodela.
? % m
i g- f » » : - : ; 3-1 : : • a
r u- u u 1 ^ 1 r ' '* 1 \>
ži - ce, pi - sa - ne in be - le? Moj’-ga sr - ca I U	•>	♦	,	'	*	»	♦
> I G	. . .
1. Kje so mo - je	ro - ži • ce,	pi - sa - ne in be - le?
j, I	|
lju - bi - ce, žlah - tno so eve - te - le.
vze - la jih
f * +-PP £j
zi - ma, mraz, vze
Ah, po-mlad je šla od nas,
-t-r-gp
11
V I
PEjj
I
2.	Kje so moje ptičice, kam se zdaj zletele? Oh, nedolžne pevčice,
la jih je zi - ma, mraz!
kak’ so žvrgolele! Zanke b’Ie nastavljene [ptice so se Tjele vse].
14
3. Kje je hladni potok moj, kjer sem se sprehajal, ko skušnjav nevarni boj mene je obdajal ?
Vel’ka’ vel’ka suša b’ia, [zemlja je popila ga].
4. Kje je moja utica, utica zelena?
Kje je hladna senčica z lipice spletena?
Hud vihar podrl je njo, [ah, zelena več ne bo!]
5. Kje je tista deklica,
v	vrtu je sedela, — lepa kakor rožica, pesmice je pela?
Hitro, hitro mine čas,
[mine tudi lep obraz].
6. Kje je pevec zdaj vesel, ki je to prepeval?
Naj bi enkrat še zapel, kratek čas nam delal!
Hitro, hitro mine čas,
[ah, ne bo ga več pri nas 1]
15
Veselo.
8.	Preljubo veselje.
Ponarodela.
j
I.
V
1Ü
1
1.	Pre-lju - bo	ve - se - lje,	oj kje si	do-ma, oj	kje	si	do-
Po - vej Uje	sta - nu - ješ,	moj ljub - ček	sr - ca? moj	ljub	- ček	sr-
T"-*-	*	'	Li	f
I 'n' IX ' y I
ma, oj	kje	si	do	- ma.
ca, moj ljub - ček sr - ca ?
H i ij I i
■J :■
r
Po hri - hih, do - li - nah za
ta - bo hi
r > y
vi - de - ti
ho - čem, ob - je - ti
I
16
2. Te iščem za mizo, kjer dobro jedö, na plesu pri godcih, kjer sladko poj<3; Al’ prav’ga veselja na rajanju ni, pijanci, plesalci veselje beži.
3. Te iščem po polju, kjer rožce cvetö, po logu zelenem, kjer ptice pojö; pa ptice vesele in rožice vse
le 'majo veselja za mlado sreč.
4. Poslednjič veselje šele zasledim,
na vaško ledinco pridirjam za njim; glej, tamkaj z otroci prijazno igra, jim kratek čas dela, pri njih je doma.
5. Oh, blažena leta nedolžnih otrok,
vi	'mate veselje brez težkih nadlog; oh, kako vas srčne nazaj poželim 1 Al’ vi ste minula, zastonj se solzim,
6.	Le eno veselje še čaka na me,
v presrečni deželi, kjer mlado je vse: trpljenje v taisto deželo ne zrni le tamkaj je pravo veselje doma!
Anton Slomšek.
17
9.	V dolinci prijetni.
Veselo.
Lt-£	^j—|	—1>	-h-] J —f1	1	rrl-	i !		# V . > •	tl
t ♦ ♦ r 1 Pl»	=b	c=l	•-	*— f	'	*—1—f	5	*— T V~' 1 ■“ tr-1 p v—P	
I U
1. V do-lin - ci pri - jet - ni je lju - bi moj dom,
" "1 h -frr-l	i-
r~ ir i	_
i J f f V *	!
-J)
ni - ko - li od
^E?=S^jE| =F=F 1,—^
nje - ga po - dal se ne bom ; pod li - po do - ma - čo naj - raj - ši se-
l=fc
-f^— :-P-f ■ -P Ffr-
1	i	j	i	r w ^ f	*	p	*
dim,	v do - ma-čem	ve - se - lju do - volj-no ži - vim.	Tra	la la	la la
18
la, tra la la la la la.
J J Tu	'	k» i
V do - ma - čem ve - se - lju naj - raj - ši ži-vim.
2.	Le išči si sreče, prijatelj drugje,
Al’ misliš dobiti na tujem je kje? Veliko mars’kteri je hodil po svet’, potem se v domovje obrnil je spet.
3.	Domače cvetice najzaljše cveto in tički domači najlepše pojo; prijat’lji domači so mil’ga srca, ljubezen, zvestoba le biva doma.
4.	Doma preživeti si dneve želim, umreti se tudi doma ne bojim ; v domači gomili se spava sladko, mi bratje, sestrice rahljajo zemljo.
A. Praprotnik.
19
Zmerno.
10.	Popotnik pridem čez goro.
O -n ■	"fr-	—F^1-......
♦ i \ r t x ; ^ M i/ 1 f f
l. Po - pot-nik pri-dem čez go-r<5,
——I
i : =?
«
■	f	*
ka - mor se o - k(5
— -|s---J
f	1	j
 p-	- fcr
'5! F i? >
od do-ma vzel sem že slo-vo in
r=3=s^m
:
u
-**-
u
1
o-zre,
.3,	~	?	'j*
*•	s-	*	s
-F	C '	r
u	^
pov - sod se mi nov svet od-pre. Tud*
~d:
=X:
t-
I
f
ES
tu - kaj soln - ce gre o-krog, do - li - no vi - dim, hrib in log; pa
zft
1?' ~"~~
^ £ Ir r......................
:?TTTT--^F:^
* !>
f-*
i
* s c c : 1
soln • ce na - še bolj bli - šči in hrib naš lep - še lep-še ze - le - ni.
2.	Tud’ tu cvetö cvetličice,
Po njih šumš čebelice; pa naših rož je lepši cvet, čebelic naših slajši med.
Skoz mesta hodim in vasi, povsod dru<jač’ se govori; jaz tuj’c nikogar ne poznam, in sred’ ljudi povsod sem sam.
3.	Dežela ljuba, kje ležiip, ki jezik moj mi govoriš? kjer znanci moji še živč, prijat’lji moji v grobih spč ? Vzdihujem, vprašam vedno: kje? Prijat’lji, k vam želi sreč, peroti imeti si želim, da k vam domu ko ptič zletim.
Janez Strel.
11.	Ena ptička priletela.
Otožno.
=£ -Vi	T-	__JV			P=?2=*=i	s I 'i1 F ..		
^ i	i •	i®	I ji * • > rt C •		r fr		l=*=±d 1 C ‘
		r_z^=		TV		''N'"! •	Ji	•r'	--	—h
m f	J- ~1		0~ m 'J	* r	IZ3L-. > u	• y	✓ u»	«•	m zzJtz >	=i- >	■ K) f» 1
po -	je,	žvr	-go - 1),	vse	mla	de fan -	te	pre	- bu	di.
1. E - na ptič-ka pri - le - te - la, vrh ko - sar-ne se je vse - la. O -
‘2. „Mladi fantje, le vstajajte, eno pisemce pisajte, do očeta, matere, do svoje sestre žalostne“
3.	Očka so na pragu stali, pisemce so prebirali Očka pisemce bero, se mamka milo jokajo.
4. Kol’k’ noči že nisem spala, ko sem tebe previjala, kol’k’ noči pa še ne bom, ker tebe vid’la več ne bom.“
5. „Eno mašo bom plačala, da se bo za sina brala. Mašnik bode mašo braJ, moj sin bo pa na straži stal."
22
12.	Stoji, stoji tam Beligrad.
Srčno.
I
T"
1. Sto - ji, sto-ji tam Be - li-grad, za
w—-l-f- -r—:f
gra-dom te - če rde - ča, kri, za
Pf
I
rf
m
-•i
w i
gra-dom te - če rde - ča kri da b’ gna - la mlin-ske kam - ne tri.
2.	Tam Lavdon vojvoda stoji, krvavi meč v rokah drži;
če imeti Beligrad in turško vojsko pokončat!
3.	Ošabni Tur’k se mu smeji in Lavdonu tan' govori: ,Si prišel mene ti častit, al’ prišel zajcev si lovit?
23
4.	„Nisem prišel zajcöv lovit, al’ prišel tebe sem častit:
S svinöen’mi zrni te kropil in s črnim prahom bom kadil.'
5.	Ko naše puške pokajo, se turško gospe jokajo; ko naši bombe mečejo, se Turki z grada vlečejo.
Glej, tak’ mogočni Lavdon je premagal vse sovražnike; in dokler Beligrad stoji, naj slava Lavdonu slovi!
\
24
Nežno.
13.	Tri rože.
S-,-,J ----------------^-4,
pgFt tj Jr~ i' m^^rfr
na na sred’ va - si
1. Ste- zi - ca je
u - gla
.16
5’ i# ^ V 't
draj - la - li draj - la - li
  P“
na-va-je-na di-
n * -
!■*	n»	k /	|
li *• li - lom di draj - la - li	li - li-lom.
2.	Na sred’ vasi en križ stoji, pod križem rastejo rože tri. Didrajlali
3.	Je prva roža gartroža, to je Marija žalostna.
4. Je druga roža lilija,
to je Marija osmiljena.
5. Je tretja roža rožmarin, to Jezus je, Marijin sin.
@*83*©
25
14.	Škrjanček poje, žvrgoli.
Veselo.
J*ii ::žti fc	~	.,V: J' %	..V	£	^	#•	:
Ivi	F	i	.11*”*...''	:«g	* -£-# ji-*1	f-:vg^ :
t	t	j	r*	t	r	j	▼	*	i	^	^
/	u	^	1	*	*	P	I I
1 Škr-jan-ček	po	- je žvr - go -li,	se	bel’-ga dne - va ve	- se - li. Škr-
b
~t>----P-
Ü1*
a « ii i _
; u- *1 i r
jan - ček po - je be - li dan, po - zdrav - lja hrib in plan.
■■/—E
—•..
Z3EZ
Škr-
! : i- .: r *	*■	$ ž j^=
' r-j fr-fr ^ny
jan - ček po - je be - li dan, po - zdrav - lja hrib in plan.
m
26
2. Iz sna se naglo kmet zbudi, na polje njemu se mudi, modrina vedrega neba
lepo se mu smehlja.
3. Pastirček poje si na glas, ker je na pašo gnati čas, on poje Bogu tisoč hval, ki lepi dan je dal.
4. Potoček lahno žubori, to žuborenje se glasi ko miloglasna pesmica, hvaleča Stvarnika.
5. Zalo, o človek, tudi ti ne zabi Boga hvaliti,
ki modro je ustvaril svet, vse spravil v lepi red.
A. Kosi.
27
15.	Roža na vrtu zelenem cvete.
Zmerno.
J~f t r : t * r rf r fr r
1.	Ro - za na vr - tu ze - le - nem cve - te,
-I—A—4-ufci=*E=S:
•' i r-1 fTfrT rr
f	r	r i
k ro - ži ve - se - lo	de	- kle,
pri - de tja
-1------------J>=
'4 :
r r r r
ro - že si
za - že - li,
J			S		- P:--] • ~~t	r^-rjzzi^		—t	>——vfl
cš. * ---- — # p p 1 1 1	——J *• -m \		5		“7		J“ r r f	—	■ * p p -p- 1 1 1		-:*• -41 V \
ro - ži - ci go - vo - ri: „Poj - di, ah poj - di z me - noj!“
/
28
2.	Žalostno roža povesi glavo, dekle utrga jo z mehko roko : „V dom te ponesem svoj, tu mi vonj sladki tvoj večno oznanjaj pomlad.11
3.	Pa je na oknu cvetela pomlad, pa je otožno kril rožico jad: roža cvetela je, roža zvenela je, deklica toči solze.
E. G angl.
29
16.	Ko ptičica sem pevala.
Otožno.
	H)	7	J	i—v			-^1—	N 1		—d
>	—i*—I—1 fTp 1 Z i	"m	FF u	2.. _n.. : & J f ♦ s 9 i 1 Z i	' m - s f	—i	X
1. Ko pti-či- ca sem pe-va-la, sem slad-ke sa nje sa-nja-la. Oh
ijtt			J»“					Fl	M	v—			Ml
	*W/"|		1 # Č		m—t=i-i u 1		2	J	 r i i	C	—• l		:		* ■		^	
zdaj pa nik - dar nik - dar več, ve - se - lje preč je, preč.
2.	Cvetela sem ko rožica, nebeškim žarkom ljubljena. Oh zdaj pa .. .
3.	Rožice moje miljene so zale vence spletale. Oh zdaj pa . . .
30
4.	Očesci lesketali sta,
kot zvezdi dve, kot solnca dva. Oh zdaj pa .. .
5.	Le pod menoj še biva mir, krog mene ga pa nikjer. Srce le tja, le tja želi, kjer angel moj leži!
31
	17.	Rasti, rasti	rožmarin.	
Počasi. Milo.	—j*1	1 P—j*—-+-		
—-i—J—i- ^ p u 1 C	p V	U '4	■1-t—|—j—J—-	s=4-mš l 1
1. Ra-sti, ra - sti ro - žma - rin, ti de - vi - ški drag spo - min!
&	.Ed	b			;'l {--j	H			S	, •» ....J* .1.. iLl
p-l	Lt ‘		• 	I	' v- -t	r f	v * 1	: * :	H 1	^ * i
Ro - žma - rin i - ma svoj duh, naj bo ze - len al’ pa suh.
2.	Kadar jaz umrla bom, 3. Bom na pare vložena, venec lep imela bom,	belo bom oblečena.
[z rožmarina nemškega,	[venec bo pa lep zelen
nagelja rdečega].	men’ na glavo položen].
32
4.	Že zvonovi mil’ pojo,	.	5.	Tam koščice čakajo,
mene pa k pogreb neso.	na trobento angelsko,
[V grobu počivala bom,	[z njim’ iz groba vstala bom,
več sestric imela bom].	šla v dolino k sodbi bom].
6.	Bo sodnik prikazal se, po pravici sodil vse,
[peljal me bo na svoj dom, tam vesela zmeraj bom].
t
33
18.	Prišla je miška.
Veselo. Eden.
Eden	s	-~s	s
 -----------------  fc---1---P------------\-------T---------—----------------1----P-------------N------
-•■ -0-
1.	Pri - šla je miš - ka zmiš-ni - ce, vze - la pše - ni - co spše-nič-
Vsi
w . i
*	1>	u
nice. Lov’c me - dve
-M > —•> - %t=t t u t u t
-F----------------P
da, me - dved vol - ka, volk je - le - na, je - len
====£=^ J» *•	*	•	^
»»	P	*
v
~N~
i . w	r	r	i	.	t	r	t	a	r	r	v	.
* * / ^
l’si • co, l’si - ca zaj - ca, za - jec mač-ko, mač - ka miš - ko, miš
P
34
I
&—-f
F f
ni - co.
J vatennionn *	^	'-1
hitro pod to
t zategnjeno Pod go - ro
2. Prišla je mačka ’z mačnice, vzela je miško 'z mišnice. Mačka miško, miš pšenico. Pod goro, pod to goro zeleno.
3. Prišel je zaj’c iz zajčnice, vzel je mačko iz mačnice. Zajec mačko, i. t. d.
4. Prišla je l’sica ’z lisičnice, vzela je zajca’ z zajčnice.
go
V
ro
u u
ze - le
•
5. Prišel je jelen ’z jelenčnice, vzel je lisico’ z lisičnice.
6. Prišel je volk iz volčnice, vzel je jelena ’z jelenčnice.
7. Prišel je medved ’z medvednice, vzel je volka ’z volčnice.
8. Prišel je lov’c iz bajtice,
ustrelil je medveda ’z medvednice.
6.	Prišla je smrt ’z mrtvašnice, vzela je lovca iz bajtice.
35
Živo.
w
19.	Pridi Gorenj’c.
BI. Potočnikova ponarodela.
r >	>	>	'	r	'	rrf	f	*	f	f	f
1.	Pri - di Go-renj’c z mr-zle pla - ni - ne! va - bi Do-lenj’c v gorke do - li - ne;
\	»	...	w	✓
mr - zel	je	led, pri - di se	gret! mr - zel	je	led,
U * i
pri - di se gret!
T		—	N ^ .			".N ~~V	P~ ,'i "J
	—i i	—i * >	- • C	'> . C*-J	-s 1	f-H	LrJr
TV p>
5 > 1
f ! r r f
Soln - ce gor - ko tu - kaj nam si - je, tr - ta lju - bo gor se o - vi - je,
		-fr—	—	-!	*—			i- - -fr „ -
t=^ 1	I- J	-	• i 1 V	-1	hm	(	i—d-—— J i • > * r
vin - ce z go - re gre - je sr - ce, vin ■ ce zg« - re
2.	Brati nas rod, brati nas Sava, pridi na brod Krški s Triglava, [bratec bod' mo.j, pij ga z menoj ] Trta rodi, trud pozabimo, vince blišči, Slovencem napijmo bratom okrog, živi jih Bog!]
Mirno.
20.	Glejte, že solnce zahaja.
1. Glejte, že soln-ce za - ha - ja, sko-raj za go - ro bo šlo;
g-#	f. ' -'_N	\—	-f»—	N	i		H			N—	a=^==f*=s—h				
	—f *—? ^				 	•	t3- :	_ ._	 i r r		i ; „ : iz \, < i, , i, ^ v W ^ 'S j				* /
hla-den po - či - tek nam da - ja, pojd’-mo ve - se lo do - mov !
38
m j I
it
&
Zvo - ni, 2.
ir!
$ v
le zvo - ni
3E5E
*
no - coj,
> p >	1> t»
slad - ko po -•či - vat
* P$ f-
HJ
za - poj.
Čujte po drevju Šumeti, čujte kak’ vetrič pihlja; Urno, že začne mračiti! Hitro, da bomo doma! Čujte zvoniti . . .
3. Zdaj si počijmo po volji, naj nas petelin zbudi, kadar škrjanček na polji jutranjo pesem žgoli! Čujte zvoniti ...
4.	Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
Takrat, zvonovi, zvonite lepo, klic’te k Očetu domov, kiic’te nas v sveto nebo I
M. Slomšek.