1» I. Št. 2-3 n m I Leto 1972 marec-april Med knjigami je bilten pionirske knjižnice v Kranju (oddelek pri ^srednji knjižnici Kranj). Na leto izide 5 številk. ure-ja vodja oddelka Berta Golob«. Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bole-Vrabec, Ivo Zrimšek. Likovni mentor: Štefan Simonič. Razmnožuje Delavska univerza v Kranju. pionirska knjižnica je na novo prebeljena. tiadl bi, da bi ostala dolgo časa čista. Zato ves prosimo, da seo ne bil naslanjali na stene ali da kako drugače ne bi umazali zidu. Dobili bomo tudi nove knjižne police, tako da bo naša knjižnica kmalu v celoti preurejena. Največ obiskov je pri nas ob sobotah. Večkrat nastane velika gneča, tako da dolgo ne pridete na vrsto. Kdor 1® more, naj pride v knjižnico med tednom. Tako bo laže knjige v miru izbiral. Za vas smo naročili nekaj novih revij in knjig, ki jih lahko prebirate v čitalnici. X V dneh,ko pri izposoji ni gneče, vam bo tov.knjižničarka lahko marsikaj svetovala. Naučila vas bo uporabljati kata -log, tako da boste znali vsako knjigo poiskati sami. Upoštevajte, da je knjižnica odprta vsak ponedeljek, torek in sredo od 13*1 do 18^, vsak četrtek, petek in soboto pa od 8.50 do 13?° Na Prešernov dan je bila pionirska knjižnica za izposojo zaprta. Imeli pa smo literarne ure za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Udeležilo se jih je 14 razredov. MEDNARODNO LETO KNJIGE Na XVI. zasedanju generalne konference U N E S C 0, ki je bila novembra 197o v Parizu, je bilo leto 1972 določeno kot mednarodno leto knjige. Knjiga bo morala prehoditi še težavno pot, preden bo prišla v sleherno hišo in v roke vsakega človeka. To velja tudi za naše kraje. Strokovnjaki so ugotovili, da tri četrtine Jugoslovanov ne prebere na leto niti ene knjige in več kot polovico Slovencev tudi ne. Morda vas zanima, kako bodo v svetu praznovali mednarodno leto knjige. V večjih mestih bodo veliki knjižni sejmi. Na takih sejmih razstavijo založbe čim več knjig, izdajo posebne proseb-ne prospekte in pripravijo razgovor z novinarji, pisatelji in bralci. Na mednarodno leto knjige so se pripravile tudi knjižnice. Poskrbele bodo, da bodo bralci lahko našli na policah najnovejše knjige. Zanje bodo knjižnice organizirale tudi srečanja s pisatelji in pripravile razstave ter predavanja. Kako se je v mednarodno leto knjige vključila pionirska knjižnica v Kranju? - Začela je izdajati list Med knjigami, z namenom da bi svoje obiskovalce seznanjala s kulturnimi novicami, z najnovejšimi knjigami, z zgodovino knjige ter s pisatelji. Druga številka lista pa je v celoti posvečena mednarodnemu letu knjige. - V preurejenem prostoru knjižnice bomo v aprilu začeli z urami pravljic. - Pripravili bomo razstavo šolskih listov, ki jih izdajajo literarni krožki na gorenjskih osnovnih šolah. - Povabili bomo-mladinskega pisatelja, da vam bo pripovedoval o svojih doživetjih. HANS CHRISTIAN ANDERSEN KDO JE H. Co ANDERSEN? Lahko bi dejali: otrok siromašnega čevljarja iz danskega mesta Odenseja. Lahko bi odgovorili tudi takole otrok, ki je imel grenko mladost in brezsrčnega očima. Pisatelj, ki je napisal pravljico o grdem račku in v njej upodobil sebe, svoj neprikupni obrazo Nekega dne mu je vedeževalka prerokovala, da bo postal slaven. Toda do slave je bila še zelo dolga pot«, Saj je bila dolga pot celo do izobrazbe. Bilo mu je že 23 let, ko je končal srednjo šolo. Pisal je pesmi in romane, a kritiki mu niso bili naklonjeni. Sprva so na Danskem tudi njegove pravljice ostale brez odmeva. Nenadoma je postal slaven: njegove knjige so začeli prevajati v tuje jezike. Prišel je dan, ko je bil povabljen na kosilo h kralju. Toda kako žalosten je moral biti dan, ko mu je slavna švedska pevka Jeny Lindova odgovorila, da ne more postati njegova žena. Njej v spomin je Andersen napisal eno najlepših pravljic -Slavec. Najsrečnejši dan v njegovem življenju je bil 6. december 1867, ko je postal častni meščan rodnega mesta Odenseja. Kdo je H. C. Andersen? Največji pravljičar vseh časov in največji prijatelj otrok. moje življenje je lepa pravljica, prav tako bogata kakor srečna. o andersen 2. april - Andersenov rojstni dan - praznujemo kot mednarodni dan mladinske knjige. KNJIGE z naših POLIC V knjižnici si lahko izposodite tele Andersenove knjige: ANDERSENOVE PRAVLJICE 248 strani; barvne ilustracije; BEDAK JURČEK CESARJEVA NOVA OBLAČILA DIVJI LABODI IN ŠE KAJ GRDI RAČEK KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMEROM PRAV KRALJIČNA ZA ZRNU GRAHA PALČICA PCPOTNI TOVARIŠ SLAVEC SNEŽNA KRALJICA SNEŽNA KRALJICA IN DRUGE NAJLEČŠE PRAVLJICE SVINJSKI PASTIR VELIKI MIKLAVŽ IN MALI MIKLAVŽ VŽIGALNIK ZLATI ZAKLAD V discoteki (: Hans Ch. Andersen: SLAVEC Pripoveduje Jurij Kosmač Glasba Jurij Gregorc LP-37; 25 cm; cena: 23,10 din v*** tl 4 e ? « < i % m 7 zbirka plošč) imamo tudi plošče: ] CESARJEVA NOVA OBLAČILA KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMEROM PRAV SVINJSKI PASTIR VŽIGALNIK RUŽNO PAČE, CAREV SLAVUJ (v srbohrvaščini) Knjižna zbirka LEVSTIKOV HRAM ZVEZDE r " NAD ■;,?!AF?KANDOM 'V^ V OM\i ROtiODfN , , bodo izhajala v zbirki LEVSTIKOV HRAM samo Izbrana dela svctovn -ia slovesa. stopa letos že v enajsto leto Za vas smo naročili revijo ŽIVLJENJE IN TEHNIKA. V 1. številki letošnjega letnika lahko preberete zanimiv članek o vojskovanju v Mezopotamiji in o transamazoniki - cesti stoletja. Brazilija gradi trarvsamazoniko. Vzporedno s cesto, ki ravna in položna teče skozi deviške pragozdove, pa se odigrava nekaj neizbežnih tragedij. Delavci umirajo -od bolezni, pikov kač in mrčesa, nesreč pri delu; v prvem letu je cesta menda pobrala okrog loo življenj. Počasneje , vendar zagotovo pa umirajo tudi redka indijanska plemena, ki so se znašla na trasi nove ceste. Tako poteka v državi Para cesta skozi rezervat, kjer še živi okrog 28oo Indijancev, boren ostanek nekoč mnogo številnejšega rodu. Tam seveda ne morejo ostati, zato so zanje že pripravili nov rezervat, kjer jim - tako pravijo -zares ne bo nič hudega. Odlomek: Hevijo izdaja tehniška založbo Slovenije. Priporočamo knjige: jože Snoj: Barabakos in kosi Anton Ingolič: Sibirska srečanja Ivo Zorman: Gnezdo sršenov Ela Peroci: Rišem dan Bruno Apitz: GOLI MED VOLKOVI 325 strani; cena: epi. 36 din, pus. 46 din Sporočilo pričujočega romana je pretresljiva pripoved o usodi židovskega otroka, ki so ga v kovčku pritihotapili v koncentracijsko taborišče Buchenvvald ter ga tako rešili plinske celice v Auschvvitzu. simbol odločnega odpora zoper fašistično barbarstvo in moralna opora ilegalnemu Otrok je v taborišču postal , R. Kennedy: Sovražnik je med nami v. 'irinkhaus: Črna dolina D. Stepišnik: Stanko Bloudek J. Stoviček: Tudi slepi vidijo W. lorman: Marco Polo E. Wallace: Krilata kača A. Cronin: Luč J. Boka y : Bohemi in metulji 1. Sagam Žarek sonca v mrzli vodi Knjiga o Japonski Čarobni kompas Kdo kaj ve Prevozna sredstva Narava Naš svet J« Šdekič: Kako sem doživel Kitajsko G. Metalious: Mestece Peyton Vrnitev v mestece Peyton S. Zweig: Erazem Rotterdamski PREBERITE med afriškimi živalmi Bernhard Grzimek MED AFRIŠKIMI ŽIVALMI Delo popularnega nemškega zoologa, ki zavrača marsikatero staro spoznanje o afriških živalih ali ga bistveno dopolnjuje. Knjiga je mozaik najbolj mikavnih avtorjevih srečanj z afriškimi živalmi in je napisana z isto toplino kakor njegov »Serengeti ne sme umreti«. bernhard grzimek Dr. Bernhard Grzimek, ravnatelj živalskega vrta v Frankfurtu, je svetovno znan zoolog in pisec številnih knjig o živalstvu. Slovencem se je priljubil s filmom »Ni prostora za divje živali« in vrh tega s knjigo »Serengeti ne sme umreti«. Tudi nova Grzimekova knjiga o afriških živalih ni nič manj zanimiva od prejšnje. Napisana je živahno, brez sladkobnosti, a vendar z občutkom odgovornosti za ohranitev čimveč površin neokrnjene narave in za rešitev vseh tistih živalskih vrst, ki jih je človeštvo že skoraj iztrebilo. Grzimek pogosto obiskuje Afriko in tu ne opisuje le rezervata Serengeti. V zaključnih poglavjih prikazuje različne afriške živali in svoja srečanja z njimi, vmes pa tu in tam navrže tudi kakšno drugo zanimivo prigodo s svojih potovanj po črni celini. Knjiga je prijetno branje, a njena glavna odlika je v tem, da močno razširja našo vednost o afriškem živalstvu. Dr. Grzimek, oprt na lastne raziskave in izsledke svojih kolegov, v marsičem spreminja našo predstavo o tej ali oni živali, a prenekatero dosedanjo sodbo sploh zavrača kot zmoto tistih opisovalcev afriškega živalstva, ki so bili večinoma lovci in ne pravi raziskovalci. Zlasti o gorilah, a tudi o hijenah in levih je tu zapisano marsikaj novega in presenetljivega. Grzimek je znanstvenik, vseeno pa nikoli ni pust in dolgočasen. Njegova pripoved je barvita, snov splošno zanimiva in zato je knjiga »Med afriškimi živalmi« mikavna za najširšo javnost. OBISK pri pravljičarki ELA PEROCI je naša najboljša pravljičarka, dvakratna dobitnica Levstikove nagrade za deli Moj dežnik je lahko balon in Tisočkratlepa« Dvakrat pa je bila tudi na častni listi za Andersenove nagra- jence0 Poprosila sem jo, če bi nam hotela povedati kaj o sebi, in ko je rekla da, sem jo še v isti sapi vprašala, kje je odrasla. - Kje sem odrasla? Rodila sem se v Rogaški Slatini, v osnovno šolo sem hodila v Rogatcu, Šmarju pri Jelšah in tudi v bližnjem ŠteVidu, eno leto sem se vozila v šolo v Celje, nato smo se preselili v Kočevje - tam smo bili najdlje. Pet let sem.bila na učiteljišču v Ljubljani. Kak0 naj rečem, kje sem odrasla? Kdaj si začela pisati? Katera pravljica je bila tvoj prvi uspeh? r Kot otrok sem se veliko igrala s punčkami, s takšnimi za palec velikimi. 0 tem sem le nalo zapisala. Kje si iskala navdih za svoje knjige in katera med njimi ti je še prav posebno pri srcu? - Navdih in vzpodbudo sera dobivala pri svojih deklicah. Posebno pri srcu pa mi je navadno tista knjiga, ki šele nastaja. Otroška iskrenost in čar Elinih pravljic so zamikali mnoge tuje prevajalce. V katere jezike so te prevajali? - Slikanice in zbirke so prevedli v vse jugoslovanske jezike, poleg tega pa nekaj izborov in slikanic v češki jezik, poljski, slovaški, nemški, italijanski, francoski, madžarski, finski in litvanski jezik. Različne izbore so prevajali v češčino, poljščino, nemščino, italijanščino in madžarščino. Od slikanic pa so največkrat prevedli Muco copatarico, Hišico iz kock, Moj dežnik je lahko balon, Očala tata Bajavaje in Pravljice žive v velikem starem mestu. Hvala lepa, Ela Prevodi slovenskih pisateljev v tuje jezike: Iran S. iinžgar: Pod svobodnim soncem Iztok (nem.j.) Lekla Ančka Josip Jurčič: Die Magd Anka (nem.j.) ^eseti brat S KNJIGO Der zehnte Bruder (nem.j.) Jurij Kozjak PO Zigeuner, Janitscharen und Georg Kozjak (nem.j.) Iran Levstik: Martin Krpan Martin Krpan (angl.j.) Matija Valjavec: Pastir SVETU Der Hirt (nem.j.) The Sheperd (angl.j.) Venceslav Winkler: Ukradena svetilka Marja Cerkovnik: Die gestohlene Lampe (nem.j.) The Stolen Lamp (angl.j.) Dopoldanski in popoldanski otroci Le petit jardin (franc.j.) Pravljica o treh grahkih Les trois petits pois (franc.j .) Zlata ptica, pravljica L'’ oiseau d* or (franc.j.) Pastirček, pravljica Le petit berger Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon Mein Schirm kann iliegen (nem.j.) France Prešerehi My Umbrella Can Turn into a Balloon (angl.j.) Moj zontik možet letat (ruski j.) Poems (angl.j.) VSE NAŠTETE KNJIGE LAHKO DOBITE V PIONIRSKI KNJIŽNICI. REKLI SO Dositej Obradovid (174o - 1811) srbski književnik To je tako jasno ko beli dan -dokler nima narod knjig v materinščini, je prisiljen tavati v temini uma in v barbarstvu in čakati še vse hujšega« Aleksander Hercen (1812 - 187o) ruski pisatelj Narodi, ljudje, države so izginjali, knjiga pa je ostala. Daljna Kitajska je bila že pred tisočletji kulturno viaoko razvita dežela. Najatarej" 51 časnik na svetu je Izhajal na Kitajskem 1558 let; prenehal je Izhajati šele 1958» leta. V velikih kitajskih mestih so imeli knjižni ce z več sto tisoč knjigami. Posebno bogata je bila cesarska knjižnica v Pekingu. Stara je tudi kitajska pisava, ki je do dandanes ostala zelo zapletena. Izobraženi Kitajci morajo poznati od osem do deset tisoč znamenj (pismenk), znanstveniki pa vsaj petnajst tisoč« Vseh kitajskih pismenk je več kot štirideset tisoč. 's li STOLETJA Leta 1956 je v Pekingu izšla zbirka Prešernovih pesmi. Njen naslov je takle? ?, H.' »i£ Knjiga je izšla v nakladi lo ooo izvodov« Leta 1957 pa so izšle v Kalkuti Prešernove pesmi v bengalskem jeziku« Njihov naslov se ^lasi: 5j5fS3euvc;iFr;G.8^^:3;*l Na Slovenskem je knjiga nastopila svojo zmagovito pot v 16.. stoletju. Protestanti so odprli v Ljubljani tudi prvo tiskarno. Znamenita knjiga iz minulih časov je SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. Napisal jo je JANEZ VAJKARD VALVASOR. Izšla je leta 1689. V njej je opisal zgodovinske, zemljepisne in narodopisne posebnosti naših dežel. Odlomek iz poglavja Bolezni na Kranjskem: Tod gospodujejo mnogotere bolezni; tako vsakovrstne mrzlice, sušica in jetika, protin, božjast, ki napade večino ljudi pred smrtjo, in podobne druge slabosti. Vsega tega ni mogoče naprtiti zraku, ker utegnejo biti mnogi različni vzroki, ki si kdo z njimi nakoplje take napake in telesne hibe. Kljub temu dosežejo ljudje lepo starost, povečini kar šestdeset, sedemdeset ali osemdeset let, da, mnogo je v deželi kmetov, ki jim je sto let. Človek bi se pač čudil in menil, da slab zrak ponekod tega ne dopušča, marveč da vlaga, mati gnilobe, kmalu zmehča in pretržž življenjsko nit. Da gre kdo v grob s sto leti, ni na Kranjskem nič nenavadnega; ne mine leto, da ne bi zaključil življenja kak stoletnik. SLAVO VOJVODINE KRANJSKE je Valvasor napisal v nemškem jeziku Dal ji je naslov: DlE EHRE DES HERZOGTHUMS CHAIN . ' • ■ . - - .. ■ • - : ■ v teran-ju izi ustvarja VIKTOR JESENIK - prevajalec Rojen 1. 1921 v Št. Pavlu pri Preboldu (Savinjska dolina) Živi kot svobodni prevajalec. Od 1. 195o do 1958 je poučeval francoščino in angleščino aa gimnaziji v Kranju. Od takrat poučuje francoščino v večernih tečajih na Delavski univerzi v Kranju. Najvažnejši prevodi: Zaharia Stancu: Bosonogo ljudstvo (romunski roman),196o,v slov. V francoščino - pri založbi Seghers v Parizu: L» Oblak: Lirična simfonija, 1956 Antologija slovenske poezije, 1962 Kosovelove pesmi, 1965 M. Bor: Sled naših senc, izbor, 1966 Slovenske novele (6), 1969 Antologija sodobne slovenske poezije, 1971 L01972 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado. Profo Jesenik, kaj vse je treba znati, preden je mogoče knjigo prevesti v drug jezik? Dragi mladi prijatelji, ki so vam te vrstice namenjene, za prevajanje knjige - literarne ali strokovne - v drug jezik se je treba dolga leta marljivo učiti v šoli in v življenju, učiti se s pametjo in ne le na pamet ter veliko brati dobre knjige, ki vas bodo bogatile. Knjige dobrih pisateljev pa morate brati ne samo zaradi zgodbe in na hitro, temveč■skrbno, zbrano, tako da boste občutili tudi, kako je knjiga napisana in sami prido- 1 9 bivali besedni zaklad in način pisanja pisatelja. Tako si boste širili obzorje in se pripravljali na to, da boste lahko knjigo razumeli v vseh potankostih in da boste morda tudi vi prevajali. Za to pa se morate seveda pridno učiti tujih jezikov, kajti knjigo boste verjetno prevajali iz tujega jezika v našega. Po študiju tujih jezikov pri nas bo zelo pray če boste študirali še nekaj časa v deželi, v kateri govorijo jezik, za katerega se boste odločili. Vaše znanje tujega jezika se bo s tem širilo in utrdilo tako, da boste postali zares mojstri, ki jih prevajanje zahteva. Osebno prevajam iz slovenščine v francoščino. Kako to? Ker sem s starši živel od mojega tretjega leta dalje in študiral v Irančiji do šestindvajsetega leta. Razumljivo je torej, da bolje znam francosko kakor slovensko, in da prevajam v to nenavadno §mey, kajne? Seveda, prevajanje v kak tuj jezik bi bilo za vas težje, kajti za to je treba znati tuj jezik v vseh podrobnostih, da se lahko prilagodimo v prevodu vsem zahtevam, ki niso majhne«, Prevajanje ni lahko delo. Zahteva veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Moj delovni dan je zelo dolg. Večkrat se zavleče pozno v noč, ker se naročniku zelo mudi in mora prevod nesti s seboj v svet na ka* kongres ali pomemben sestanek. Marsikdo poskuša prevajati, a k-mVWx A^UAOzaA od &WjyX Atcx,vLM AVUA Az tllAM. iwx^A . »Z)yUAXpvU ^lA JvodblAVV /V iJvv^AAM,/^; /U OtL |WVtOjXAtVW ^'/VVM-V^VM , >VO^/U»vt<)b/\ ^AAAt(>tcA/>kl «jybc)UU. Si lahko predstavljaš, kakšen bi bil svet brez knjig? Srnk Ka/v^ Sa fUl /zasm* jmA , -uMjm , Wt ajmmoVu^ , jbu^. jxlv cUu>vt^>^ f Ko jkojtA $K^y' , m u^aAa | ajl /^JAAaix,. 1AA - Kdo tc je navdušil za branje? ^x>. Ko/vv^i /wu y ma/v^aa/mLIa /vwa^‘, Kg /W i< /u Kot iu^KVv^/Vvua dtzvo - Ku. jlAXxlcx |A/yvV)tA lA. 5vv Atmu' $. AAJL /\MAAVwx ovvKodA . 9 # Ime, šola priimek h ^g. razred J/UmXX AzLKMk . AoIa TAXX/vVX< 3rtiAt/VVl ia. KNJIGE. KI STE JIH NAJRAJE BRALI januar - ietruar: Coli odi: Cstr?ek Bevk h.: Ognjeni krst Gregca Betelinčka Pastirci Tovariša ^agoda Bruckner K.: Zlati faraon Peroci E»: Tacek Lada J.: Maček Mikeš Čopič Bo• Orli vzlete zgodaj Murnik u. : •L,epi janičar Beliškar $.: Bratovščina Sinjega galeba Rod ari G.: Torta na nebu Verne J.: Petnajstletni kapitan Slovenske pravljice POVEDANO S ŠTEVILKAMI 7585 1996 3391 Na novo se je v pionirsko knjižnico vpisalol 2 2 V januarju in februarju smo izposodili V dopoldnevih je obiskalo knjižnico v popoldnevih pa "l 3 S 9 skupaj knjig bralcev bralcev KRIŽANKA < k? o rjAN£t rt.t-c&OT/i < X D KAZALO Mednarodno leto knjige str. 2 Obletnica - H. C. And er s en 4 Knjige z naših polic 6 Obisk pri pravljičarki 11 S knjigo po svetu 13 S knjigo skozi stoletja 15 V Kranju živi in ustvarja Viktor vesenik 18 Bojan Pisk 22 Naš razgovor 25 Knjige, ki ste jih najraje brali 26 Povedano s številkami 26 Križanka 27 LIKOVNE PRILOGE SO DELO UČENCEV POSEBNE ŠOLE V KRANJU: Hiše v Ročevnici Planica Nesreča Danica Gašper,7.r. Stanko Ribnikar,7.r. Sašo Čarman, 7»r. Kran j P GORENJSKA revije ED knjigami 1972 027.625(497,12 Kranj 1(055) 127205280,2/3 GOBISti 0