'I Г Г l' ■'! ■! I Г I mil I I IM ■!! Mil I 1И
OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠHVT
SLOVENSMKM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
«
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO xxxvi.
cleveland, ohio, monday (ponedeljek), JANUARY 5, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 2

MARY KADUNC
Včeraj dopoldne ob 11.30 uri je preminila na svojemu domu Mary Kadunc, rojena Rostchar, stanujoča na 307 E. 156 St. Resno je zbolela en teden pred Zahvalnim dnem. Doma je bila iz Krška vas, odkoder je prišla v Ameriko leta 1908. Bila je članica društva Carniola Hive št. 493 L TM in društva Slovenski dom št. 6 SDZ.
Tukaj zapušča soproga Jo-sepha, sina Alberta in hčer Mrs. Hermine Strainer ter tri vnuke, v stari domovini pa brata Jo-sepha. Pogreb se vrši iz Grdino-vega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd. » # *
JULIA K. BEBKI
V	soboto zjutraj je umrla na domu svoje hčere na 919 E. 72 St., Julia K. Barki, rojena Sva-kacs, ki je prišla pred tremi meseci iz New Yorka. Bila je vdova od leta 1938. Tukaj zapušča hčer Mrs. Clara Hefler, tri vnuke in sestro. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v katedralo sv. Janeza ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
• * «
JAMES PROEFF
Nagloma je podlegel srčni kapi v četrtek zjutraj okrog 2.30 ure ko je končal svoje delo kot natakar v Birkovi gostilni na 8012 St. Clair Ave., James Pro-eff, po rodu Macedonec. Rojen je
bil v Jugoslaviji.
« # ♦
FRANK ZUPEC
V	Euclid-Glenville bolnišnici je včeraj umrl Frank Zupec, stanujoč na 22851 Hadden Ave., Euclid, O. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
BILANCA PRAZNIKOV— 413 MRTVIH
Napovedovalo se je, da bodo prazniki zahtevali približno 410 življenj. Smrtne nesreče so napoved prekoračile. Bilo jih je v resnici 413. V tej številki so za-popadene ne samo smrtne nesreče v prometu, marveč tudi vsled požarov in ognja ter raznih drugih nezgod.
Za božične praznike pa je bilo * 548 smrtnih nesreč, med katerimi 414 takih smrtnih slučajev, katerih vzrok je bil karambol po cestah.
V Calif orni j o
Danes zjutraj sta odšla v Los Angeles, Cal., Mr. in Mrs. John Mihelich iz 21701 Nicholas Ave. Obiskala bosta bratranca Edward Kamnar na 3444 Artwater Ave., katerega nista videla že 5 let. Pred odhodom pozdrav-
2?	in kličeta; na
svidenje!
Zaroka
Zaročila sta % Miss Dolores Champa, hčerka poznanih Mr. m Mrs Andrew Champa, 1084 E. 74 St., ш pfg Bernard D. Januska. Bilo srečno.
Doma
Iz bolnišnice 3e jg povrnila na svoj dom Mrs. Agnes Offak iz 5801 Dibble Ave, Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Konferenca Slov. nar.
doma
Letno zborovanje lastnikov certifikatov Slov. nar. doma na St. Clair Ave. se vrši v četrtek, 8. januarja ob 8. uri v avditoriju. Zastopniki društev-lastnikov in posamezni lastniki certifikatov so vabljeni, da se te letne konference udeleže.
Doma iz bolnišnice
Po srečno prestani operaciji v Lutheran bolnišnici se je vrnila na svoj dom Mrs. Mary Zust iz 10004 Manoa Dr. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, voščilne kartice in darila, ki jih je bila deležna. Prijateljce jo sedaj lahko obiščejo na domu.
83. ZASEDANJE KONGRESA-TAFT-VODinU SENATA
WASHINGTON, 4. januarja—Ameriški kongres je zadnjo soboto začel formalno 83. zasedanje. Formalnost je namreč obstojala v tem, da so se izvolili voditelji posameznih odborov in političnih skupin, Ohijski senator Taft bo vodja republikanske večine v senatu, republikanec Martin iz Massachusetts pa predsednik spodnje zbornice.
Zasedanje se je nato odložilo do torka 6. januarja. Na tem sestanku naj se pregledajo podatki o izidih zadnjih predsedniških volitev.
Predsednik Truman bo prihodnji petek 9. januarja predložil kongresu novi federalni proračun, ki se bo sukal okrog $80,-000,000,000. S predložitvijo proračuna bo Truman poslal kongresu tudi svojo poslanico, katere pa ne bo osebno prebral.
Od ameriškega ljudstva se bo Truman poslovil s posebno poslanico, z radijskim in televizijskim prenosom dne 15. januarja.
Med člani spodnje zbornice se mnogo govori o znižanju davkov.
Ker pa gre le za ugibanja, je bolje počakati na vesti, ki bodo kolikor toliko pozitivne.
Novoizvoljeni predsednik Eisenhower je imenoval Josepha Dodgea, bankirja iz Detroita za direktorja federalnega proračuna s pravico, da se bo lahko udeleževal sej federalne vlade.
Kot smo že javili, razpolagajo republikanci v senatu z 48 sedeži, demokrati 47, senator Morse,
ki je v zadnji volilni kampanji podpiral Stevensona, pa je prinesel v senat posebni stol in vprašal Tafta kam ga naj postavi, ker se je Morse označil za neopredeljenega. Republikanci pa računajo na pomoč demokratov iz ameriškega juga in s tem na zadostno in trdno večino.
Morda pri tem nekaj pozabijo, da je senat važen v zunanji politiki, v zunanji politiki pa so bili do sedaj ameriški demokratje edini, ločili pa so se med seboj v notranji politiki zlasti na polju diskriminacije. Južnjaki so tedaj šli skupaj z republikanci.
Diplomat brez plače
WASHINGTON, 4. januarja —Poklicni diplomat Foy Kohler je bil od državnega tajništva kaznovan na ta način, da en mesec ne bo dobil nobene plače, pa tudi nobenega dela.
Kohler se je vračal s svojo že-no iz prijateljskega sestanka v Arlingtonu, Virginia, ko je med potjo zavozil svoj osebni avtomobil v brzojavni drog. Oba Ko-hlerjeva sta bila pijana. Kohler je ob dogodku imel pri sebi važni tajni dokument, ki se je nanašal na položaj v francoskih kolonijah Maroku in Tunisu v severni Afriki. Poklicani uradnik državnega tajništva je na srečo dobil ta dokument v roke, predno bi prišel v posest koga drugega. Kohler ima na mesec $1,130 plače, letno pa $13,600.
RAZDVOJENA DVOJČKA ŠE ŽIVA
CHICAGO, 4. januarja — Dvojčka Brodie, ki sta bila zra-ščena z glavama in pred 18 dnevi operirana in razdvojena, eta ostala še pri življenju. Eden od njih se razvija normalno, drugi se bojuje s smrtjo.
, Preokret je možen na bolje, ali na slabše. Dvojčka sta stara 15 mesecev in se hranita umetno. Usoda slabejšega od njih se mora zapečatiti v nekaj dneh, ali kaj kmalu, tako pravi zdravniško poročilo. Operacija sama je bila prvi primer tovrstne operacije, razdružitev dveh ob rojstvu spojenih glav.
RAZGOVOR MED CHURCHHILLOM IN EISENHOWERJEM
NEW YORK, N. Y., 5. januarja—Churchill prispe danes popoldne v New York in bo imel takoj po prihodu tiskovno konferenco. Jutri se Churchill sestane z Eisenhowerjem.
Letna seja Kluba društev AJC
Nocoj, 5. januarja se vrši glavna seja Kluba društev Airte-riško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Pričetek ob 8, uri. Prošeni so vsi stari in novi zastopniki društev, da se gotovo udeleže seje. Volilo se bo odbor za leto 1953 in za rešiti je več drugih važnih stvari v korist Doma.
Nemški nacisti silijo v Ameriko
FRANKFURT, Nemčija, 4. januarja—Novi ameriški vselit-veni zakon, ki npsi ime po senatorju McCarranu, in ki je stopil v veljavo dne 24. decembra 1952, daje prednost severno evropskim in anglosak^nskim narodom. Nemški nacisti ga tolmačijo po svoje in pravijo, da se beseda "privrženci totalitarnih re-žimov, ki so izključeni od dostopa v Ameriko," so samo državljani komunističnih držav. Totalitarna, po tem zakonu naj bi torej ne bila bivša nacistična Nemčija, ali bivša fašistična Italija.
Na ameriških konzulatih v Za-padni Nemčiji je vloženih na ti-
soče prošenj za emigracijo Ameriko. Nemci vedo, da so v Ameriki kraji, ki so gosto na Beljeni z Nemci, da obstojajo nemške organizacije, ki jim bo do šle na pomoč, obenem pa si kot drugi narodi predstavljajo današnjo Ameriko kot obljubljeno deželo.
Ameriške oblasti opozarjajo da je mnogo prosilcev Zapadne Nemčije, ki hočejo v Ameriko takih, ki so znani, da so imeli \ vojnah podtalne zveze z nemški mi organizacijami v Ameriki, ki so bile prepovedane. Taki ele menti so v Ameriki nezaželjeni.
MOJA HIŠA JE MOJ GRAD!
V petnajstih letih bo samo ena med štirimi ameriškimi družinami, ki še ne bo imela lastne hiše. To je stanovanjska nafoved.
Napoved pa sloni na sledečih dejstvih: V Ameriki je približno 46,000,000 družin. Leta 1940 je bilo le 43.6% takih družin, ki so bivale v lastnih hišah, večina in to 56.4% pa je morala plačevati najemnine.
Danes je že 58% družin z lastnimi hišami in le 42% jih živi proti plačevanju najemnin v tujih hišah. Tendenca, da se pride v lastno hišo pa je iz leta v leto močnejša.
Gradbeno delavnost bo podprlo v bodočih letih tudi to dejstvo: 13,000,000 hiš v Ameriki je starih in bo potrebovalo obnove. Ta obnova pa bo zopet predmet velike gradbene delavnosti.
Brezposelnost rodila zločin
WEST LIBERTY, W. Va., 4. januarja—Joseph Taggert, 24 letni delavec jeklarne v Weir-tonu, W. Va., je meseca novembra izgubil svoje mesto. Žena mu je porodila sinčka Joeya. Radi materialnih prilik je prišlo med njima do prepirov, žena pa se je morala zateči na stanovanje k svojim staršem, silila pa je v moža, naj on ostane pri svojih starših, v prvi vrsti pa, da si poišče novo službo.
V zadnjem takem prepiru je Joseph Taggert prijel za pištolo -bilo je na stanovanju ženinih staršev—pobil do smrti starše svoje žene Monroe, ranil sinčka in sestro svoje žene, nato pa od-hitel ven in si zunaj na polju pognal v prsa smrtonosni strel in obležal mrtev tudi sam.
Svetovne vojne v letu 1953 ne bo; Zapadna Evropa se postavlja na noge
čE BI NE BILO STROŠKOV ZA OBOROŽEVANJE-BI ŽE ŠE ŠLO...
WASHINGTON, 4. januarja—Časopisna agencija AP je zbrala podatke iz sveta, kaj je pričakovati v letu 1953 v posameznih državah. Dopisniki te agencije so mnenja, da ne bo vojne, da bo šlo gospodarstvo na boljša pota, da pa bo v posameznih državah rastel nacionalizem.
Pomagal je ameriški dolar, ki se je zlival v Evropo v letih po vojni v katerekoli obliki že. Ta dolar je pomagal Veliki Britaniji, Italiji, Nizozemski in Danski, tudi Franciji, da so se gospodarsko opomogle.
Katere države so na boljšem?
S slabim razpoloženjem gredo v bodočnost vkljub temu dižave kot so: Francija, Švedska in Finska.
Splošna karakteristika gospodarskega življenja pomembnih zapadno evropskih držav je ta,
da bi se civilno gospodarstvo obnovilo v hitrejšem tempu, če bi ne bilo velikih stroškov za novo oboroževanje. Ti veliki vojaški izdatki tarejo Veliko Britanijo prav tako, kakor tudi Francijo.
Zadnja francoska vladna kriza,
ki še ni rešena, je najboljši dokaz za resničnost gornje trditve.
Vlada je padla na davkih, skratka na državnem proračunu.
ZADNJE VESTI
Župan mesta Cleveland, Thomas Burke je danes nastopil deveto leto županovanja. S tem je postavil rekord v zgodovini Clevelanda.
Nemški kancler Konrad Adenauer je včeraj praznoval svoj 77. rojstni dan.
Velika stavka voznikov avtobusnih podjetij v New Yorku se je začela čutiti danes, ko je tri milijone in pol potnikov brez vozil. Stavkujoči so odklonili zadnji predlog župana New Yorka.
Ф
Dan eksekucija obeh Rosen-bergov je določen na 14. januarja ob 11. uri zvečer, razen če bo predsednik Truman oba po-milostil.
Danes se je otvorilo zasedanje Ohijske glavne skupščine v Co-lumbusu.
V kongresu v Washingtonu je stavljen predlog, da naj se pozove jo Herbert Hoover, Adlai Stevenson in Bernard Baruch in naj sestavijo posebno komisijo, ki naj se bavi s finančnim vprašanjem plač in pokojnin oseb na federalnem proračunu.
V Italiji gre na bolje
Poročilo iz Italije ;pravi, da je bila (Cmeriška pomoč tej državi zelo uspešna. Narodna- gospodarska obnova se opaža v obnovi italijanskega privatnega in državnega gospodarstva. Zakaj po-vdarek na državnem? Italijanska vlada je bila v stanu, da je lahko razpisala velika javna dela, ki se vršijo v državni upravi in to po celi Italiji. Ta javna dela so zaposlila na tisoče italijanskega delavstva, s tem pa tudi občutno znižala število brezposelnih v državi, s tem pa zopet odpravila nekaj od vzrokov nemirov v notranjosti države. Zapadna Nemčija se obnavlja
Leto 1953 bo za Zapadno Nemčijo važno v političnem in gospodarskem ožiru. Da bi prišlo
s pogajanji do zedinjene Nemčije, v Nemčiji ne računajo več. Zato je šla Zapadna Nemčija po potih samostojne poUtike. Če bo kanclerju Adenauerju uspelo, da dobi potrebno večino v parlamentu za sklenitev mirovne pogodbe s to Nemčijo, potem bo važno ravno za njega še drugo važno vprašanje, kakšen uspeh mu bodo prinesle državnozbor-ske volitve, ki se bodo vršile v Nemčiji v letu 1953. V gospodarskem pogledu pa se Zapadna Nemčija dviga kakor še nikoli v letih po zadnji vojni. Zapadna Nemčija v kolikor še ni, postaja gospodarski faktor v mednarodni trgovini, pa tudi v mednarodni industriji. Faktor, ki spodriva francoski, pa tudi angleški gospodarski vpliv s svetovnih trgov.
V Rusiji ni tako slabo
Poročilo iz Rusije se peča z uradnimi poročili sovjetske vlade, kako se izvajajo gospodarski načrti. Poleg tega dodajajo dopisniki svoja poročila, da je namreč gradbena delavnost zelo živahna, da je videti na cestah več avtomobilov kot je bil to slučaj do sedaj, da je rusko ljudstvo bolje oblečeno in da so trgovine bolj založene z blagom kot je bil slučaj do sedaj.
Rusko ljudstvo si želi miru in je prepričano, da mu bo leto 1953 prihranilo zopetne vojne grozote, od katerih se še do sedaj ni moglo odpomoči.
Težave z novimi kardinali
VATIKANSKO MESTO, 4. januarja—Dne 12. januarja, to je prihodnji ponedeljek, bo sledilo uradno imenovanje 23 novih kardinalov. Večina od njih se že nahaja v Rimu. Med njimi je ameriški nadškof iz Los Angele-sa James Francis Mclntyre. Iz južne Amerike bodo imenovani trije novi, iz Kanade pa eden novi kardinal.
Iz slovanskih držav gre za zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca in za poljskega nadškofa Štefana Wyszynskija, ki sta tudi poklicana, da sprejmeta kardinalski klobuk. Vprašanje ]e ali bosta oba cerkvena dostojanstvenika mogla, pa tudi hotela priti v Rim.
(Radi imenovanja Stepinca za kardinala, katero imenovanje je smatral Beograd za provokacijo, je sledil prelom vseh odnošajev med Jugoslavijo in Vatikanom, vatikansko poslaništvo v Beogradu pa se je zaprlo. Stepinac sam je izjavil, da ne bo šel v Rim, ker bi mu bilo onemogočeno vrniti se nazaj na Hrvatsko, svoje domovine pa ne zapusti.)
Direktorska seja
V torek zvečer ob osmih se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Radi važnosti seje se prosi vse direktorje, da se gotovo udeleže.
Ne bo seje
Članom dramskega društva Ivan Cankar se sporoča, da ne bo seje v torek, 6. jan., pafrpa te den dni pozneje. Vzrok premem-bi je seja direktorija Slov. n»r doma, ki se vrši »a 6. jan. Prosi se vse, da tozadevno upoštevajo.
Gnusen zločin, ki nima primere
DETROIT, 4. januarja — Joanne Carol Gillespie, učenka srednje šole, stara 18 let, je postala žrtev tolovajskega napada, ki razburja okoUco. Policija, kateri so priskočili na pomoč okoličani, išče zločinca.
Mladenka je živela v naselbini Indian Village in je šla s svojo prijateljico v kino, kjer je prisostvovala predstavi "Srečal sem se z nevarnostjo." Ob svojem povratku domov jo je napadel neznani tolovaj in jo pobil do smrti na pločniku garaže, le ne-
kaj korakov od njene lastne hiše. Policija je mnenja, da je tolovaj hotel izvršiti nad njo posilstvo, v obrambi pa je dekle postalo žrtev surovega umora.
Po podatkih njene lastne družine, je mladenka hotela iti po končani srednji šoli v samostan. Baje je neki neznani vojak ponudil dekletu zaroko, katero pa je odklonila. Družina Gillespie ima pet otrok, oče oziroma i*ož John Gillespie, je uslužben pri podjetju za produkcijo gumija.
Kako se branijo Italijani
ORGOSOLO, Sardinija, 4. januarja—Sardinski roparji so znani. Prebivalstvo je usojeno v mnogih slučajih na samoobrambo. Roparji so postali tako samozavestni, da napišejo na stene javnih poslopij imena tistih, ki bodo v bodoče postale njihove žrtve. Grožnja oziroma napoved se redoma uresniči.
Prebivalstvo tega okraja, ki šteje vsega skupaj 4,000 ljudi, se je zateklo k samoobrambi in je 50 mož na krajevni običajni način storilo svečano zaobljubo, da se bo borilo do smrti, dokler ne bo iztrebljena tolovajska družba, ki ogroža okolico. Zanimivo pri tem je, da se je ta svečana zaobljuba izvršila v prisotnosti in z odobritvijo italijanskih civilnih in cerkvenih oblasti.
NOVA NASILJA V EGIPTU
CAIRO, 4. januarja—V območju Sueškega kanala, kjer so nastanjene britanske čete, je bil ubit Anglež John Thomson, star 38 let, v službi pri britanskih zračnih silah. Egiptske straže in britanska vojaška policija iščejo zločinca.
Britanske vojaške oblasti so odredile strogo pripravljenost, ker se bojijo, da bodo imeli znova opravka z egiptskimi gverilci. Sovražnosti kot so izbruhnile pred enim letom, da bodo nastopile iznova.
Uradne egiptske oblasti so spričo tega dogodka označile ozadje napada, ki ne obeti niče-
sar dobrega. Egipčani, da se bodo zatekli med gverilce, če bri tanske čete ne zapustijo zone ob Sueškem kanalu. To da je vob-če čuvstvo egiptskega naroda.
Britansko zunanje ministr stvo označuje nove sovražne na stope, pa tudi izjave egiptskih predstavnikov za take, ki ne dajejo nobenega jamstva, da bi se dalo rešiti egiptsko-sudansko vprašanje, torej pripadnost pokrajine Sudana. Dalje pa, da Egipt na tej poti ne bo sodeloval pri obrambi Srednjega vzhoda in bo vsled negativnega egiptskega stališča lahko cel načrt o te; i vojaški organizaciji moral past. v vodo.
TRST NAJ SE RESI
BEOGRAD, 4. januarja — Beograjska vlada je objavila, da zahtevate Amerika in Velika Britanija, da Beograd in Rim rešita v najkrajšem času nesporazum glede Trsta in tržaškega ozemlja. (Razgovor o Trstu bo predmet).
Prestal operacijo
Poznani Anton Baraga iz 22250 Chardon Rd., ki vodi svojo vinarno na 15322 Waterloo Rd., se nahaja v Lakeside bolnišnici, kjef je prošli teden srečno prestal težko operacijo. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega popolnega okrevanja.
Na obisku
Iz Gradca, Avstrija, je prišla Ana EVosch, doma iz Vrhnike, obiskati svoje tri brate. Franka, Matevža in Karla Istenič, katerih ni videla 43 let. Vsakdo si lahko predstavlja kako veselo je bilo svidenje. Začasno se nahaja pri bratu Kari na 7304 Dudley Ave., kjer jo prijatelji lahko obiščejo.
STRAN 2
enakopravnost
ii
ENAKOPRAVNOST
»J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndetson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev)
5. januarja 1953
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months-T-(Za Best mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece) ____________
.$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at thfe Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879,
ob koncu starega in začetku novega leta
Ko se oziramo uradnice Progresivnih Slovenk Amerike nazaj V ravnokar preteklo leto, se ^di marsikateri izmed nas, da smo izvršil',* precej dobrega in potrebnega dela med nami. Imamo pa tudi občutek, da bi bile morda lahko storile še veliko vec', če bi se nas sem in tja ne bila prijela tista tako lahko nalezljiva bolezen malodušja. Vsaj vaša urednica, si često očita, da morda ni v dovolj veliki meri znala vliti med članice onega navdušenja' in gorečnosti, ki sta tako važna činitelja za rast in napredek organizacije.
Res je, da se včasih tolažimo z mnenjem, da slabe reči same rastejo, dobre pa je zelo težko gojiti, vendar nas to povsem ne oprošča, ako rast in napredek nista vsaj pri-lično povoljna. Včasih je tudi samokritika dobra! Dobro in potrebno je, da si same izprašamo vest in ugotovimo,
če morda nismo včasih pustile iti mimo nas zlatih priliki da povečamo naš delokrog in število članic.
V tako velikih naselbinah, kjer imamo sedaj naše krožke je in more biti še vse več starejših in mlajših žen in deklet, ki po vseh znakih miselnosti sodobne Amerike spadajo k organizaciji našega značaja in ciljev, nego jih imamo sedaj. Pravila in nameni naše organizacije so taki,
da se lahko in se tudi more razviti v bodoče še v veliko bolj razgibano in ^ivno žensko gibanje nego je danes.
Poglejmo naše narodne domove, naše podporne jednote in zveze. Kje je bila gonilna sila, kje vspodbuda za njih ustanovitev in rast?! V vrstih naših naprednih žen, v vrstah žen, ki so trkale na vrata, prosile, argumentirale, prirejale veselice, semnje, itd. Priznamo, možje so bili v vodstvu, toda veliko breme težavnega dela priredb je padlo večjidel na naše žene in dekleta. In danes, ko je delo ustvarjanja za nami. Kaj danes?
Danes je najvažnejše ustvarjeno in pridobljeno je treba znati izkoristiti, spopolniti in tako usmeriti, da bo v stanu pritegniti našo rhlado generacijo, da bodo naši domovi v pravem smislu kulturnih slhajališč, služili kot središča no vega drou, novih časov in novih zahtev in prihk. Naša prva generacija, nekdanji fantje in dekleta, danes niso več otroci, temveč možje in žene s cilji in odgovornostmi v življenju in gledajo tudi rjaše organizacije in narodne domove
^ ^	^	^	AAJ. AACAiXJ.	ЛХ1 llCtXl
v luči novega spoznanja. Vidijo prilike za skupne akcije Lake pomagajo k uspehu, živah v korist naselbin, kjer so njih privatni domovi, vidijo prilike za skupne akcije v korist svojih družin in otrok. Saj
URADNA PRILOGA PROGRESIVNm SLOVENK
Naš Progresivni čebelnjak
Poročila o delu, načrflh In uspehih naših krožkov
(Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch. _____1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.)
EUCLID, Ohio — Letna mesečna seja kr. št. 3 je bila sijajno obiskana. Naše članice so se zavedale, da je glavna letna seja zelo važna, ker so si volile novi odbor po lastni volji. Izvoljeni sta bili dve novi odbornici in sicer tajnica in blagajničarka, Elizabeth Matko in podpredsednica Lojzka Derdič. Naši prejšnji dolgoletni tajnici ni bilo več mogoče prevzeti. Mary, pogrešale Te bomo ker bila si vestna in dobra pri Tvojem delu. Upamo pa, da Te bomo čez čas spet dobile nazaj. Tudi podpreds., Mary Lokar je bila dobra moč pri odboru ker je pa zaradi oddaljenosti zaprosila, da izvolijo drugo, so ji članice tudi ustregle.
Druge odbornice so ostale le nadalje in se jim ob koncu leta v imenu krožka prav lepo zahvalim za njih dobro in vestno vodstvo kakor tudi članicam za pridno udeleževanje sej. Upam, da bomo tudi zanaprej tako dobro napredovale, kakor smo dose-daj.
Ah, kako lepo vas je bilo videti tako veliko število na tej naši seji. In vse ste bile tako veselega in prijaznega obraza! Le glejmo, da bomo imele še za naprej vedno lepo udeležbo ker po vsaki seji bomo imele malo zabave —torej pridite vedno! — Predsednica je prosila, da bi članice prinesle "Sales Tax stamps" z vnovčenjem katerih bomo potem kupile pisalni stroj za slepe otrok*? v domovini. Članice so tudi že darovale v ta namen in bo njih imena objavila taj. in blag., Mary Šter sama.
V blagajno so darovale po $2 Anna Žagar in Anna Živkovič in Angela Ogrin $1.25. Vsem prav lepa hvala!
Kupile smo tudi 10 vstopnic h koncertu pevskega zbora "Slovan" in jih "porazdelile" med članice. In veste kaj ? še jaz sem bila enkrat srečna in dobila prosto vstopnico, da sem šla lahko poslušat naše izvrstne pevce, ki I- znajo tako lepo zapeti, kot najboljši kanarčki. Vsa čast vam pevci Slovana! Naš krožek rad podpira pevska društva, saj tudi oni radi pridejo na naše priredbe in nam zapoje jo in nam
kam sirom Amerike in vsem prijateljicam in podpornim članom srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto!
Vera Potochnik
poročevalka
■f
CHICAGO, 111. — Dokaj lepo vreme imamo v Chicagi. Decem-berska seja je bila zelo dobro obiskana. Volitve odbornic so potekle mirno, brez razburjenja, ostalo je skoro vse po starem iz-vzemši tajnico imamo novo in sicer Christine Nadvesnik, hčerko Christine Nadvesnik, tajnice P.S. v Oglesby, 111. Frances Rak je silno zaposlena kot delovod-kinja pri veliki tvrdki "Spiegel," pa saj je bila že dvakrat naša tajnica. Francka, hvaležne smo Ti za Tvoj trud in delo in upamo da ne boš pozabila posetiti naše seje vkljub temu, da nisi uradno zaposlena. Rade Te vidimo v naši sredi!
Zelo važno poročilo imamo za članico krožka P.S. v Chicag;i> Seje se bodo vršile od sedaj na, prej prvi teden v mesecu. (IMe-sto 9. januarja bo naša seja sedaj 2. januarja.) (Zal bo ta mesec prišlo to obvestilo prepozno v roke članic. Op. ur.) Upoštevajte to, drage članice kajti je zelo težko ako pride članica od daleč in ni seje.
Zopet smo sprejele tri nove članice in sicer hčerko Nado od članice Josie Potočnik, hčerko članice Ločniškar in hčerko članice Pušnik. Drage mladenke, pozdravljene v naši sredi!
Imele smo tudi Božičnico— grab-bag—zbor je zapel nekaj božičnih pesmic ob klavirski
spremljavi Ann Jane Kolar. Oprostite drage članice, ako ni bilo petje tako izborno (nismo imele skušenj) ali pevskih vaj za to, vendar vsa čast našim mladenkam, ki si tako neumorno prizadevajo razveseliti navzoče članice.
Naš glavni tajnik od SNPJ Fred Vider se še nahaja v bolnici v Evanston ob tem pisanju. Prestal je težko operacijo na očesu. Upamo, da bo kmalu okreval in mu želimo srečno in zdravo novo leto!
Globoko sožalje članici Jura-šič ob smrti njenega soproga, kakor tudi družini Vertnik ob smrti Erme Vertnik.
Veselo in srečno Novo leto želi naš krožek v Chicagi, vsem dragim članicam po širni Ameriki. Pristopite k našemu krožku drage rojftkinje, pa tudi vse mladenke. Kako rade vas sprejmemo v našo sredo!
Nedavno sem čitala v Prosve-ti te-le vrstice v urednikovi koloni: Dandanes je mladina iž« postavljena velikim mestnim v^i bam, nevarnost je, da se izgubijo. Dobro je da mladina pristopi k društvom in krožkom, itd. kajti ti so v veliko pomoč stari-sem pri vzgoji. .. "Kako resnične so te besede."
Posezite po kuhinjskih knjiga Progresivnih Slovenk kajti to knjigo vedno iznova rabimo v kuhinji. Vsaka knjiga povesti, romanov, itd., postane stara, pozabimo jo na polici—ali ne kuhinjsko knjigo. T<a mali denar, ki ga izdamo za knjigo nam je zopet in zopet povrnjen ob ča-(Dalje na 3. strani)
nosti in pravi slovenski družabnosti. Kaj ne, da boste še prišli
ni povsod, kjer lahko sami gospodarijo, kjer lahko sami T	zapeh, ka-
po svoji volji razvijajo aktivnosti, ki se jim zazde važne bIvo?°™°
infu^rebna	азјкп odprte in м jun bodo pola- za BoKcamio sespomnUe
goma celo bolj nudile, Čim bodo v večji meri stopali v ših dolgoletnih bolnic, in daro-aktivne vrste naših javnih delavcev.	vale za Rose Rotter, Jennie
Me Progresivne Slovenke Amerike smo v veliki meri P^^^mro m Jean Remic po $10.00 poklicane, da to ledino našega mladega zaroda obdelamo г%Л|то.
in pripravimo, da bo v večji meri ozelenela in rodila sado- Mary Tolar se že dolgo časa nave. Kaj vendar pomeni beseda izobrazba in kultura, ako ha jata v Warrensville bolnici ne to, da navajamo naše sinove in hčere, vnuke in vnukinje, da postanejo ne le pridni in dobri delavci v njih poklicih in profesija, možje in očetje, temveč, da se vživijo tudi v javno življenje njih naselbin in okolic, kjer žive.
Ni daleč čas, ko bo padlo breme vodstva naših domov na njih rame in čimveč jih bomo danes v stanu upeljati v naše aktivnosti, tem bolje. Vsak dom, pa bodisi naš lasten ali narodni, postane to, kar so ljudje v njem. Lahko predstavlja le prazne stene in nekaj pohištva, kamor hodijo ljudje zgolj za počitek in telesna okrepčila, ali pa je dom poln živahnosti, kjer se člani družine ne le telesno, temveč tudi duhovno in živčno okrepijo, odpočije j o in izpopolnjujejo.
Vse prepogosto slišimo, da se naša mladina ne zanima za resne stvari, da jim niso naše organizacije in domovi mnogo mar. Toda ali je res tako? Nikakor ne. Krivda leži največ v tem, da nimamo v tej takozvani prehodni dobi pravih in zmožnih ljudi, ki bi znali premostiti vrzel ali prepad, ki je med staro in mlado generacijo. Za take stvari je treba imeti posebne zmožnosti, posebnega talenta. Pravijo, da če, hočeš dobiti prijatelja, ga moraš kdaj ♦	(Dalje na 3. strani)
Mary Tolar je hči Ane Zaic preds. krožka št. 1. — Bolna se nahaja tudi Mary Požar iz Tracy Ave., ki je bila v Women's bolnici m Mary Sedmak, ki se nahaja doma. Vsem želimo skorajšnjega okrevanja.
Za zopet ne pozabim, se naš krožek prav lepo zahvali Lojzki Derdič in Mary Lebar za vse delo in pomoč na naši 15-letnici. Prosim, oprostita moji pozabljivosti.
H koncu naj še omenim, da smo imele z izmenjavo božičnih daril po seji vse prav dobro zabavo. Vidite članice, veselje in zabavo si lahko naredimo same —zato le pojdite večkrat ven med nas, da se razveselite v veseli družbi in se boste precej boljše počutile, kot če venomer čepite doma. No, jaz se že—in mislim da tudi vse druge, kaj ne?
Sedaj pa vsem Prog. Sloven-
Izčrpki zapisnika redne seje gl. odbora Prog. Slovenk Amerike
DNE 17. NOVEMBRA 1952 V SND, CLEVELAND. O.
Po otvoritvi seje ob 8:30 zvečer, čitanju in sprejetju zapisnika se preide na dnevni red. Navzočih je deset odbornic, Theresa Gorjanc se oprosti vsled bolezni, Frances Gorshe vsled moževe bolezni in Mary Vidrich vsled oddaljenosti. Mesto zapis-nikarice prevzame Marion Ba-shel.
Korespondenca: Prejele ponovno^ zahvalo od Izseljenske matice v, Ljubljani'za. poslani ""station Wagon" in albu^i^kras-ДШ' siik Iz Slovenije kot izraz Tlvaležnosti. Dalje—pismeno obvestilo in poziv, da izvolimo zastopnice za delniško sejo Ameriškega Jugoslovanskega Centra. Tudi pismo iz Strabane, Pa., o potežkočah pri njih krožku.
Marion Bashel in dve drugi gl. odbornici kr. št. 3 kateri obvesti tajnica—zastopajo Progresivne Slovenke na delniški seji Am. Jug. Centra.
Vsled težav krožka v Stra-
bane, kjer se je imel vršiti prihodnji Progresivni dan meseca maja o čemer poroča gl. tajnica Zakrajšek, je sklenjeno, da se isti vrši v Collinwoodu pod pokroviteljstvom kr. št. 1, kot je bilo sklenjeno že na konferenci v Chicagi za enak slučaj.
Gl. predsednica, C. šubel poroča o jesenski veselici, ki bo prirejena skupno s krožkom št. 2 dne 22. novembra in ker je čas kratek prosi vse, ki bodo vprašane za pomoč, naj se odzovejo.
Tajnica poroča, da je prinesla iz Jugoslavije par albumov, katere so darovali naši organizaciji Pijonirji v Sloveniji.
Urednica opozori, da je od strani odbornic premalo reklame za našo kampanjo "Mater in hčera" in sicer v obliki člankov, nasvetov in bodrilnih besed. Za resničen uspeh mora vladati vsestransko zanimanje in če pišeta samo ena ali dve osebi, ni tistega odziva in uspeha, kot če pri-(Dalje na 3. strani)
VSEM ČLANICAM, PRIJATELJEM IN PODPIRATELJEM
PROGRESIVNIH
ŠIROM AMERIKE
srečno zdravo - zadovouno novo leto!
Glavni odbor Prog. Slovenk Amerike
SONČNI KOTIČEK

ZDAJ JE PA ŽE VSE SKUHANO PRI KROŽKU NUMARA ENA
Zadnjo rajžo smo imele napis, da se nekaj kuha pri krožku št. 1. No, zdaj je pa že vse za nami in "fertik."
Kar fest smo ble, pa naj reče kdo kar hoče. Občinstvu smo ustregle, nasmejali go se do solz. Saj mi je ena rakva: "Zakaj mi nis pred povedova, da bo tako "funi," da bi se bva vsaj mav drgač odspod oblekva. Tako "stif" je sedela cel večer na stolu, da se ni ganila. Ko sta šla pa z možem domov, je pa on prav tik "za njo stopical. Ha—ha! Ti Neža Ti! Si lajkova, kaj?
Zvezdo je odnesla naša operna pevka "Fifi" (Fany Henik-man) . Pomislite, odzadaj je igrala plošča svetovnoznanega basista—? ona je pa pela "menzo" soprano. Njena frizura "svip ap" ji je prav dobro pristojala. Cvetlice "krosač" je bil tako velik, da ji je segal čez pas—seveda kar domačega izdelka. Za okras v laseh so se blesketala visoka pavova peresa. No, in potem je imela še "fru-fru," če veste kaj je to (ameriški "bengs.") ("Seveda, take kot jih ime gospa Eisenhower, Op. prepisovalke.) Pela je pa tako, da se je kar "pijana" tresla. Da, da vsa čast Ti Fifi, dobro si markirala operno zvezdo. No, pa saj si dobila za to lep šopek cvetic (velik šop frišnega korenja!) v priznanje, katerega ti je prinesla "mala punčka "ol drest ap" (Mrs. Kapel), ki je tudi izvrstno izvršila svojo vlogo.
I
Malo čudno je pa izgledalo ko snio bile vse druge tako našuš-marjene, da je imela naša voditeljica programa na sebi lepo večerno obleko brez vsake "dekoracije." Tudi zanjo smo imele precej čedno "uniformo" pa mi pravi: "Veš, jaz se bojim, da me
bo mož "divorsal" če grem takale na "stejč." Veš, Jennie, v takih slučajih mora človek na vse pozabit in se kar malo neumnega naredit, da odgovarja vlogi. — Vzemimo naprimer našo Ančko Vadnal. Ona je predstavljala g. profesorja Čokoladskija. V osebi majhna, polna revmatizma, a je nastopila v fraku in še "lump-ka" si je prilepila na brado, note si je natiskala take, da jih je lahko čital vsakdo v ozadju dvorane. Le škoda, da ni stala na vzvišenem prostoru, da bi jo vsi videli.
Potem pa naša baletna plesalka—gdč. Zazanga—(Berta Dov-gan). Kako je vse frfolelo in kakšen poklon je napravila, skoro na "flor" se je vlegla—pa kakšne lepe bodelčke ima . . .
Za namešek smo dobile pa .še havajsko plesalko—Hula hula... (Mrs. Stakič). Ste jo videli, kako spretno jo je gugala—in še poljubčke pošiljala. In povem vam, da se nam je prva skesala in da ta ni imela prav nobene vaje. Zadnji trenotek smo jo prosile in sprejela je ter svojo vlogo tudi izvrstno izvršila.
Profesor Luici (E. Coff), kateri je vse točke na klavir spremljal, pa sploh not ne zna citati. No, pa kar ni bilo v glavi in prstih je bilo tembolj v fraku, ki se mu je kar po tleh vlekel. Lahko si torej predstavljate kakšen je bil on in muzika!
Pevsko društvo "Koštrun" (Česnikove sestre) so nam, pa "špas na stran," v resnici krasno zapele, kakor , tudi pevsko društvo "Jadran." Hvala vam, da je bilo vsaj nekaj dostojanstvenega. Vse štiri so imele lušt-kane narodne noše "dečve." Veste, česnikove sestre, vas pa še zmirom lajkamo! Jep!
Zdravo leto 1953 Vam želi
"Profesor Luici"
Članici v blag spomin...
Dne 1%. novembra,	je
umrla v Clevelandu poznana in progresivnim idejam predana ameriška Slovenka, Lucija Les kovec, rojena Bricelj. Dosegla je lepo starost 75 let vzlic težki bolezni, ki jo je mučila skozi več let. Bila je žena močnega značaja in trdne volje ter je ljubila vse, kar je bilo našega in naprednega. Skozi dolga leta bivanja v metropoli pa do zadnjih tednov pred smrtjo, smo je vedno videli v družbi soproga Jierrya na našiih kulturnih m drugih priredbah. Ničesar jo ni oviralo, da bi ne bila med nami in s svojo navzočnostjo pokazala, da se zanima in jo veseli naš napredek.
Rojena je bila v Ljubljani, kjer zapušča sestro Albino Ca-serman. Zelo je tudi ljubila" slovensko pesem in nadvse rada po sečala operne in koncertne priredbe. Vsled tega nam je bila vsem tembolj simpatična in imela njena navzočnost med nami bodrilen značaj.
Pokojna je bila članica kr. št. 1 v Collinwoodu, katerega odbornice in članice so jo spremile na njeni zadnji poti v Highland Park kr^matorij v lepem številu in pole žile na njeno krsto lepih rdečih nageljnov v znak sestrske ljubezni in v zadnji pozdrav.
Soprogu izrekamo v imenu Progresivnih Slovenk naše globoko sožalje. Tebi, draga Lucija ki si bila vzor napredne ameriške žene, pa bodi ohranjen med nami trajen časten spomin!
Mary Ivanusch
naša kuhinja
Cmoki za k golažu, itd.
Tekom zime imamo večkrat kokošji paprikaš, golaž ali ene ali druge vrste obaro, "ajmoht" ali "stew," h katerim se prav priležejo dobri cmoki. Tu vam podajam recept, ki se meni zelo dopade in se bo dopadel najbrže tudi vam.
Vzemi eno skodelico moke, pol čajne žličke soli, 2 čajne žličke pecivnega praška (baking powder), eno jajce in kako žlico in pol stopljene maščobe (mast ali maslo) in nekoliko mleka. Presoj skupaj moko, sol in prašek, prideni dobro umešano jajce, stopljeno maščobo in dovolj mleka, katerega vlivaš polagoma, ko mešaš da imaš precej gost?) testo ali zmes. Potem zajemaj z žlico in polagaj na vrh gotovega golaža ali karkoli (lahko jih zakuhaš tudi v slan krop) enega poleg drugega nakar posodo tesno pokrij in pusti kuhati okrog 15 minut. Včasih prideneš lahko za spremembo okusa tudi v cmoke ščip popra.
v mleku pečen krompir Narezi šest surovih obeljenih krompirjev na tanke rezine, imej pripravljenega eno skodelico mleka, krušnih drobtin, masla in soli in popra. Namazi kožico z maščobo nato naloži eno vrsto krompirjevih rezin, potrosi s soljo, poprom in krušnimi drob-tinami, sem in tja pa deni malo masla, ponavljaj dokler ni posoda polna, polij z mlekom in peci v srednjevroči pečici (350 stopinj) okrog eno uro in pol.
Oglašajte v Enakopravnosti
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Official Page Progressive Slovene Women of America
NAŠ PROGRESIVNI ČEBELNJAK
Izčrpki zapisnika redne seje gl odbora Prog. Slovenk Amerike
OUR WORK.
notice to members of circle no. 12
SHEBOYGAN, Wis.—Our annual meeting has been changed from. December 24th to January 7th in Fludernick's back room at 7:30 p. m.
Please try to attend this meeting, as we have quite a few important things to decide regarding our future meeting hall, the 5th anniversary celebration and the annual party.
Our card party held in October was a success. All tables were filled and we sure had to look around for more, as people kept coming. We had a group of ladies from Circle No. 8 from Milwaukee. Thank you! It sure was a nice surprise.
We want to take this opportunity to thank all our members who helped in any way to make it such a success.
We have on our sick list Mary Toman—still in the hospital at this writing—and we wish her a speedy recovery. A few of us Went to Milwaukee for the 5th anniversary of Circle No. 8. They had a very nice program and we sure enjoyed ourselves. We also met friends from Cleveland, Chicago and made some new ones, too.
"One of our members has become a new grandmother. Congratulations, Frances Rupnick! Her daughter, who lives in Denver, Colorado, had a baby girl.
Wishing ail our members a appy holiday season and re-ing you to try and attend more meetings in 1953, I invite you all to the next meeting on an. 7th: Na svidenje!
Mary Stih, Sec'y No. 12 Sheboygan, Wis.
news from circle no. 7
Our Christmas festivities were celebrated at our regular meeting on Dec. 10th, when we also had election of officers. And what a gala time we had!
The members enjoyed themselves immensely in singing Xmas carols, dancing and play-ing games all through which everyone was really a great sport.
A thank you to Emma Stran-car's mother, Mrs. Ursula' Snyder for her donation of home made "potica" and "strudel." We also had ham, hot potato salad, candy, nuts and drinks. And need I say -— everything Was simply delicious!
Being true to the spirit of the season, members exchanged Xmas presents. There were also grab bag gifts for everyone.
We were happy to welcome into our midst a new member, Pauline Krall who apparently enjoyed herself in our growing group.
Mary Cichon, who has done a splendid job of the presidency the past few years, declined the nomination whereupon Sophie Subel was elected our new presi-<ient. The other officers are: Catherine Brooks, Vice Pres.; Mil-^"^adac. Financial Sec'y; Syl-y^a Schneller, recording secre-Marie Germovsek, Emma Strancar and 1 ele, Educational and En-tertamment Committee.
Let s keep the good record of attending our meetings by being present next Wednesday, January 14th at the Slovenian W. Home on Waterloo Rd. at 8 p. m. Hope to see you then—unless our little bundle arrives sooner.
Elsie Rudman,
Circle No. 7
OUR PLANS
circle no. 13. west aliquippa reports
We had our yearly meeting at which we had election of officers. They are as follows: Pres. —Frances Zakrajsek; V. Pres. —Theresa Gerzel, Sec'y. Тгеаз. —Sophie Simonich; Rec. Sec'y. -T-Mary Ciyka; Sgt. at Arms— Antoinette An tonic; Auditors —Elizabeth Raub, Justine Holp; Sunshine—Anna Ranics; Educational Comm. — Jean Pukan-ich, Jean Fedeles and Josephine Struble; Publicity — Theresa Gerzel, Josephine Struble and Jean Fedeles.
We also had our annual Christmas party at which our secret sisters were revealed and we also exchanged gifts. The hostesses were Alice Barber, Frances Zakrajsek and Mrs. Ogrizek. Everyone had a wonderful time and the lunch was delicious.
Jean Fedeles, Publicity
Zahvala bolne članice
Drage sestre:
Da bo naša javnost vedela o dobrih delih Progresivnih Slovenk se želim zahvaliti potom glasila mojemu krožku št. 3 v Euclidu, Ohio, za vse, kar so članice storile zame v času moje nesreče, čeravno živim v Cle-velandu, sem še vedno rada šla k mojim starim prijateljicam v Euclid.
Po nesreči, ko me je 19. novembra 1951 ob 3. uri popoldne na poti na delo pri telefonski družbi, kjer sem delala 6 let, povozil omnibus, me je vedno prišla obiskat katera izmed članic krožka. Prinesle so mi tudi darilo v denarju, s katerim sem plačala potem članarino, ker tam nisem rabila denarja. Imela sem devet operacij na desni nogi. Sedaj sem od 24. oktobra doma, pa ne morem še nič hoditi. Mož mi je kupil stol na kolesih, da se malo vozim in nisem vedno v postelji. Sama sebi se čudim, kako sem mogla vse to prestati. Zato rečem, da so dobre prijateljice v nesreči velike vrednosti. Saj so me prišle obiskat prav iz ža-padne strani mesta, poleg mojega moža in hčera, ki živita obe oddaljeni in imata družine ki so me vedno obiskovali, starejša po dvakrat na teden in mlajša, ki živi v New Jersey, je prišla trikrat po cel teden, istotako sin Eddy, ki živi v New Yorku.
Za letošnje praznike so,se me Progresivne zopet spomnile in mi je Mrs. Potočnik prinesla $10 z voščilno kartico. Ne morem najti besed, da se vam zahvalim. Ne veste, kako sem bila vesela darila in pa tudi zato ker sem pri Progresivnih Slovenkah. Nikoli vas ne bom pozabila, če ozdravim in ako kaj dobim od kompanije bom vse povrnila. Zdaj mi pa res prav pride. Moj mož že sedem let nič ne dela. Dobi $29 upokojnine in $30 najemnine, torej znašajo skupni dohodki $59 na mesec in sva dva in rabim poleg drugega jaz še vedno zdravila ker imam poleg poškodb tudi sladkorno bolezen.
Še enkrat vsem in tudi vam Mrs. Ivanusch lepa hvala za vse in srečno Novo leto!
Vaša
Jennie Premro, 1043 E. 70 St. Cleveland 3, Ohio
o p o m i m
Ce ne prejemate glasila Progresivnih Slovenk ali spremenite naslov, obvestite vašo tajnico in ona bo tozadevno sporočila na glavni urad, 4332 W. 52nd St., Cleveland 9, Ohio.
(Nadaljevanje z 2. strani)
su, ko nas naši možički pohvalijo, kako dobro in okusno smo pripravile kosilo.
Pozdrav!
Angela Mezner
■t-
CLEVELAND, Ohio — Po dolgem času se spet oglašam. Napisala bom nekoliko o krožku št. 2 Progresivnih Slovenk, kako se imamo.
V sredo 17. decembra smo imele letno sejo. Ko sva jaz in Francka Puž stopile v dvorano, vidiva kako se naša podpredsednica, Francka Legat urno suče in kinča mizo z božičnimi drevesci, da bo po seji malo zabave in božičnega veselja. Iz kuhinje je tudi lepo dišalo. Tam je bila pa Urška Mule j, kakor navadno. Članice so pridno nosile zavitke za izmenjavo daril in kmalu ,po osmi uri smo pričele s sejo. Predlagale in odobrile smo spet dosti pomoči potrebnim. Kakor zmirom smo Progresivne jako radodarne in z veseljern pomagamo, kjer čutimo, da je treba. Smo res prave Samaritanke!
Cecilija šubelj nam je poročala o uspehu našega bazarja. Kar ostrmele smo, ko smo slišale, da se je naša blagajna spet opomogla od lepega izkupička in še imamo dosti predmetov na rokah. Članice so bile namreč jako pridne in so dosti našile in nanesle skupaj. Ob priliki bomo spet prodale in denar naredile, da bomo lahko nadaljevale naše pomožno delo.
Volile smo tudi nov odbor. Mary Božič, naša tajnica, nas je zapustila ker ji ni mogoče iz take daljave prihajati na seje— stanuje v Euclidu. Izvolile smo Mary Žakrajšek, ki se ni nič branila, kar nas je jako veselilo. Za blagajničarko bo zdaj Jennie Skuk. Tudi zapisnikarico smo izvolile drugo ker je sestra Retar rekla, da pisanje škoduje njenim očem. Na njeno mesto smo izvolile članico, ki je že vodila zapisnik pred leti. Branila se je ali ni pomagalo ker nismo preje odnehale, dokler ni rekla—"Ja, pa naj bo!" Malo nas je tudi ozmerjala s "koklami" ali me ji nismo zamerile, samo da smo jo dobile ker jo članice zelo hvalijo, da zna izvrstno pisati m se bo z lahkoto spet uživela v delo. — Predsednica in podpredsednica sta pa kar ostali ker ju nismo izpustile. Saj sta obedve tako "fest" in kakor ustvarjeni za skupaj, pridne in prijazne. Sestra Šubel nam je pravila, da ko je šla od doma na sejo, je. rekla hčerki Dorti, da bi se rada izne-bila dela in predsedništva, pa ji je Dorti odgovorila: "Morda ga boš pa še več dobila!" Vse smo se smejale. Otroci nas res kar dobro poznajo, ali ne?
Josephine Tratnik nam je sporočila, da pride v Cleveland Mr. Zdravko Omerza iz Ljublja' ne. On je učitelj za gluho mladino v Ljubljani. V Ameriki se nahaja že štiri mesece, je namreč na štimpendiji za študij šolstva za gluho mladino v Zedinjenih državah. Omenila je, da bi bilo lepo in koristno če bi ga povabile, da bi nam predaval po januarski seji. Seveda smo se vse strinjale z idejo in ga bomo povabile. Vabimo vas vse članice, da se tedaj udeležite seje polno-številno ker bo predavanje gotovo zanimivo in poučno. (Več o tem in datum je v poročilu C. Šubelj. Op. ur.) Seja se je zaključila nekaj čez deseto uro. Potem smo imele pa oddajo "door prize." Bila sem med sreč-
I	Make your reports con-	!
tcise and interesting. All con-	I
Iributions are to be in editor's	J
■	office by t^e 15th of each	;
1	month.	I
I	Address:	{
I	MARY IVANUSCH.	j
I	R.F.D. 1, Chardon, Ohio	|
nimi in dobila lepo torbico iz slame. Ko sem jo prinesla domov je vzkliknila hčerka Jennie: "Joj, mama, kako je to lepo!" Imele smo še štiri ali pet daril, potem smo imele pa izmenjavo božičnih paketov. Ker je bilo že precej pozno sva se jaz in Mary Puž podale proti domu. Meni se še ni hotelo iti, a Mary, ki je morala prihodnji dan na delo, ni hotela ostati predolgo in tako sva šle obe ker jaz pozno ne hodim rada sama.
Naj še omenim, da je dobil naš krožek prav lepe rute za na glavo za žene in dekleta in sicer iz Ljubljane. Rute se prodajajo po dolar in pol. So vsakovrstnih barv, svilnate in s slikami raznih mest na vogalih, kot Ljubljana, Maribor, Ptuj, Rogaška Slatina, itd. Ženske so jako hitro posegale po njih in jih bo kmalu zmanjkalo. Vse, ki si jih želite nabaviti, se zglasite pri predsednici, Cilki šubelj, 1107 E. 66 St., Cleveland, O., in ona vam bo ra-devolje postregla. Rute vam bodo lep spomin na domovino.
Lep pozdrav vsem Progresivnim ženam Amerike in srečno *n veselo Novo leto 1953.
Frances Juretič, poročevalka
+ \
CLEVELAND - COLLIN-WOOD — Zadnja seja je bila prav dobro obiskana kar je znak, da se naše napredne žene zanimajo za naše delo in napredek.
Zdaj pa nekaj besed o našem bazarju! Izpadel je vsestransko tako dobro, da smo sklenile, da ga prihodnje leto spet priredimo. V imenu kr. št. 1 prav lepa hvala vsem delavkam in daro-valkam. Seveda najlepša hvala gre našim posetnikom ker brez njih bi tudi me ne uspele. Nadvse prisrčna hvala gre pa našemu pevskemu zboru "Jadran" za nastop. Upam, da javnost to upošteva. Ne vem pa kako bi se izrazila o našem novem pevskem zboru "Koštrun," katerega tvorijo naše vrle članice. Moja želja je, da bi še zanaprej nastopale pri naših prireditvah. — Oh, kaj pa naša gospodična "Fi-fi" in njene spremljevalke?! — Te so bile pa kar na mestu in kajpada tudi naše plesalke in godbenice! Izzvale so obilo smeha!
V prihodnjem letu priredimo tri prireditve—eno veselico spomladi, poleti piknik in v jeseni pa zopet bazar. Tako vidite smo res kakor čebele, komaj eno skončamo, smo že na delu za drugo.
Veste—tudi darujemo: Za Polio sklad smo odobrile. $25
Za Cancer (rak) .......... 25
Za Arthritis ............. 25
Za bolnico v Warrensville.. 25 Za božičnico umobolne dece 5
Torej kar naenkrat preko
sto dolarjev!
+
Sprejele smo spet tri nove članice, čijih imen si pa nisem zapomnila. Iskreno dobrodošle! Tudi nekaj bolnic imamo in želim vsem povratek ljubega zdravja. Zadnji mesec smo izgubile zvesto članico, Lucijo Les-kovec. Soprogu naše globoko so-žalje.
Po seji smo imele nekoliko prigrizka in potice in to brezplačno. To je nekako zadoščenje nam vsem za delo in prizadevanje tekom leta. S tem končujem moje zadnje poročilo in želim vsem prav srečno Novo leto in obilo uspeha pri krožku.
Odbor za leto 1953;
Upravni odbor: Preds. Anna Zaic, podpreds. Frances Henik-man, taj. in blag. Manca Bashel, zapis. Theresa Gorjanc. Narzor-ni odbor: Rose Paulin, Rose Sa-nabor in Frances Francel. Prosvetni odbor: Mary Dacar, Pauline Prudič in Antonija Tomle.
Poročevalki: Theresa Gorjanc in Mary Vidrich pomočRica.
Mary Mežgec,
poročevalka
4
CLEVELAND, Ohio — St. clairsko okrožje. — Prav lepo sejo smo imele pri krožku št. 2 Progresivnih Slovenk. Prejele smo lepe rute iz Slovenije, katerih smo takoj precej razprodale. Po seji smo imele Miklavža in pele lepe božične in narodne pesmi.
Naš bazar je tudi prav dobro uspel. Hvala vsem članicam in posetnikom, ki so nam vsi pomagali, da je bil uspeh čim boljši.
Odbornice za leto 1953: Pred. Cecilia Šubelj, podpreds. Frances Legat, tajnica Mary Žakrajšek, blag. Jennie Skuk, za-pisnikarica Anna Belle. Nadzornice : Helen Mikus, Frances Gor-she in Elizabeth Bela j. Poročevalke: Ivanka Shiffrer, Frances Juretič in Anna Ažman.
Naša prihodnja seja se vrši drugo sredo v januarju, dne 14. januarja to pa vsled tega ker se nahaja med nami učitelj gluhonemih v Ljubljani in nam bo predaval. Zapomnite si dan, 14. januarja, torej en teden preje, kot ponavadi. Učitelj Obreza mora namreč odpotovati iz Clevelanda 16. januarja. Pridite vse članice in prijatelji. Predavanje se bo vršilo v prizidku SND. Vstopnina prosta.
Naj še omenim, da smo Frances Legat, Frances Okorn in jaz prejele od clevelandskega šolskega odbora (Board of Education) takozvane "Certificate of Achievement" ker smo vsaka zgotovile lep tapeciran naslonjač za družabno sobo. Obiskovale smo namreč tozadevni tečaj tekom letošnje jesenske in zimske sezone.
Pozdravljam vse članice naše organizacije in želim vsem srečno in veselo leto 1953. Da bi imele mnogo uspeha na društvenem polju!
Cecilija Šubelj
UREDNIKOVA POŠTA
IZJAVA
CLEVELAND, Ohio — Vsled netočnih in zelo škodljivih poročil, ki se pojavljajo zadnje čase v slovenskem časopisju tukaj in v Sloveniji, je Centralni odbor za turnejo slovenskih pevcev, osvojil sklep na svoji redni seji dne 4. dec., da javno pojasni svoje stališče, kot je bilo osvojeno na osnovnih sejah, ter je bilo vsaj delno pojasnjeno v našem časopisju.
Ponovno povdarjamo, da odbor je politično in versko nepristranskega, pač pa zgolj kulturnega značaja, kar je najbolj razvidno v izjavi Sansa, ki se glasi: "Sans je v tej zadevi iz razloga, ker je to edina skupina, ki ima zveze s staro domovino in tako je Sans prišel prvi na pozorišče glede turneje, toda Sans nima namena voditi tega podvzetja, pač pa prepušča zadevo nepristanskemu odboru, ki naj bi predstavljal splošno slovensko javnost V Ameriki."
Odbor za turnejo pevcev ni tukaj, da bi propagiral ali pomagal propagirati kake politične ali verske struje, pač pa le dedščino naših dedov-našo kulturo, v temu slučaju glasbo; tudi ne bomo dopuščali, da bi kdo drugi izkoriščali ta odbor v svoje namene.
. Strankarstvo nima mesta v tej akciji čije namen je edino le kultura, ki je last vsega naroda in^ves narod ima pravice in obveznosti do iste.
Za Centralni odbor turneje slovenskih pevcev
J. Maleckar, preds. publicijskega odbora
POZOR, ČLANICE!
Ali imate članarino pri vašemu krožku plačano za ta mesec?
Ako ne, vas prosimo, da to storite na prihodnji seji, da boste deležne vseh ugodnosti, kat«re jamči naša organizacija.
(Nadaljevanje z 2. strani) hajajo bodrilni dopisi od vseh strani. Preide se v splošno razpravo v katero posežejo Zakraj-š k o v a, Šublova, Šiffrer jeva, Tratnikova, Poljšakova in Mi-kusheva. Preide se tudi na vprašanje, kako bi se nazvalo zmagovalko tekme za najbolj popularno ameriško Slovenko, ki se bo pričela takoj po zaključku članske kampanje, torej s 1. januarjem, 1953. Po večih sugestijah stavi J. Tratnik predlog, da naj se imenuje zmagovalka "Friendship Ambassador to Slovenia" ali "Poslanka prijateljstva v Slovenijo," J. Žakrajšek podpira in je predlog sprejet.
Jennie Skuk sugestira in J. Tratnik stavi predlog, da se vrši tekma potom prodaje listkov, oziroma glasov (votes) in sicer po 6 glasov za 25c. Tozadevne knjižice bodo razposlane na vse krožke, kateri pa dobe lahko vse prijateljske skupine in posamez-
nike za sodelovanje, čim več tem bolje in tem ostrejša bo tekma za zmago. Kampanja, oz. tekma bo zaključena s prvim aprilom. Dve tekmovalki, ki dobita največ glasov takoj za zmagovalko pa jo bosta spremile do New Yorka ter nato obiskali zborovanje Združenih narodov.
Gl. tajnica obvesti pismeno o vsem tem vse krožkove tajnice ter preskrbi volilne listke ali knjižice čimpreje mogoče. Razpečevanje knjižic in tozadevne denarne izkupičke bo imela v oskrbi gl. blagajničarka, Mary Žakrajšek.
Na opomin gl. tajnice, da je sedaj čas odločitev, če želimo imeti prihodnje poletje spet skupen izlet je sklenjeno, da ga pri- ^ redimo. Na farmi SNPJ je pro- ' sta še druga nedelja v septembru, katero se vzame. — Zaključek seje ob 11. uri zvečer.
(Povzeto po zapisniku Marion Bashel.)
OB KONCU STAREGA IN ZAČETKU NOVEGA LETA
(Nadaljevanje z 2. strani)
prositi za uslugo. Človek je že tako ustvarjen, da vzlic vsemu rad ustreže, če ga vprašamo, da nekaj stori za nas. V tem čuti, da imamo vanj zaupanje ali vero in to ga nam približa in pridobi. Ravno tako je z našimi mladimi. Dajmo jim večkrat kake naloge in odgovornost, da jih izpeljejo popolnoma po svoji volji in okusu. Prav gotovo bodo izvedli stvar drugače, kot bi jo mi, toda mesto, da jih kritiziramo in gledamo po strani, čes, saj ne znajo, jih pohvalimo in dobili bodo veselje.
Vša urednica je sigurna, da če bi imeli naši mladi oskrbo oziroma odgovornost ureditve naših malih dvoran, kjer zborujejo naša društva, bi prav gotovo danes več ne visele naše društvene slike visoko pod stropi. Tudi bi brez dvoma znali razstaviti številne lepe predmete in umetniška ročna dela, itd. sem in tja po prostorih tako, da bi naši domovi res imeli nekaj, kar bi nam dalo takoj ob vstopu občutek, da smo v slovenskem jaarodnem shajališču. Imeli bi prosvetne odbore, ki bi ob priliki koncertov, igre, predavanj, itd. skrbeli, da bi bilo vedno v veži, kjer se občinstvo ustavlja in razgovarja, kaj posebnega na ogledu ali razstavi. Enkrat bi bila ročna dela, enkrat lesena roba, enkrat ena ali druga nova knjiga iz domovine, vse zato da se obrača pozornost ljudi tudi na te stvari. Vse to bi poživljajo, in vzbujalo zanimanje in predvsem dajalo značaj priredbam. Take in enake akcije bi ničesar ne stale rji zelo malo, dale bi pa pečat kulturnosti domom in priredbam.
Morda bomo rekle ali rekli to se vse lahko dene na papir, toda izvesti to je nekaj drugega. Toda ni res. Ravno v tem pogledu bi naletele med našimi mladimi na odziv in odobravanje. Vselej, kadar je kaka večja prireditev, bi se prosvetni odborniki enega ali drugega doma obrnili bodisi na čitalnico, bodisi na ta ali oni krožek Progresivnih ali na ta ali oni pevski izbor, da nam razstavi ali nas opozori na eno ali drugo novost v njih področju. Delo razstave same pa bi dali v roke mladim talentom.
Naprimer ob priliki 400-letnice slovenske knjige je bilo izdanih v domovini lepo število knjig in med temi tudi Valvasorjevo berilo od Mirko Rupela. Mnogo nas je, ki vemo zelo malo o naših krajih in ljudeh, o njih šegah in navadah, itd. za časa Valvasorja in Primož Trubarja. Opozorilo in nekoliko reklame v veži, recimo pred koncertom, igro, sejo, letno konferenco v dvorani ali ob vhodu, sevedu v sporazumu s prireditelji, bi nad vsak dvom zbudilo zanimanje, da bi ta in slične knjige ne čakale zaman na čitatelje v zaprti čitalnici. Brez mu je se čevelj ne obuje in z moledovanjem, da ni smisla in zanimanja, se nikamor ne pride.
Progresivne Slovenke nismo organizacija, ki skrbi in dela zgolj a za sebe in svoje koristi v ozkem smislu, temveč smo organizacija, ki hoče in mora vspodbujati in bodriti našo napredno javnost, to se pravi naše javne ustanove k aktivnosti in tekmovanju za nova podvzetja in nove načine udejstvovanja. S tem ne mislimo nikomur narekovati, nikogar žaliti, to pišemo zgolj iz iskrenega prepričanja, da če hočemo tisto, kar smo s težkim trudom ustvarili ohraniti in konsolidirati in seveda če mogoče tudi izboljšati, moramo eden drugega opominjati in bodriti.
Naša društva, naši domovi, naši krožki in vse naše prireditve so naša slika, naše zrcalo. Glejmo torej, da bomo ob koncu vsakega leta šteli poleg materij alnih pridobitev in dobičkov v naših naselbinah tudi duhovne in kulturne vrednote, katerih ne požre ne čas ne rja. '
V tem duhu pozdravljamo vse naša Progresivne Slovenke širom Amerike in vse naše javne in kulturne delavce in vam kličemo: Srečno, zdravo in uspešno Novo leto!
-^TRAN 4
ENAKOPRAVNOST

WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
Toda njena prepadenost je rasla in rasla. Padala je na bolniško posteljo molka; bilo je, kakor da ne bi več mogla napeti moči in se postaviti resničnosti po robu. Ležala je in široko strmela v brezzmiselno belo površino. Polnoč je bila minila, in Mary je ležala v "Caradoeu" na postelji, spet v tisti toli dobro znani rožnati sobi, ki jo je bila pred tremi leti zapustila, da je postala gospa Freamova. In zdaj je bil Val mrtev! Kažipot se je bil podrl. Zdelo se ji je, da ne bo mogla tega nikoli doumeti. ■ 2
Naslednji dnevi so bili dnevi neme prepadenosti. Megla je za-grinjala svet okoli nje, in vsi obrisi, ki jih je bila vajena, so izginjali. Bilo je, kakor da. bi se godile'sredi meglenega molka čudne reči; te reči so jo zadevale, in vendar je bilo podoba, kakor da bi se vršile zunaj nje; življenje ji je minevalo kakor v hlapnem oblaku; obrazi so se raztapljali; glasovi, ki so prihajali do nje, so bili čudni in komaj slišni: Čutiti ni mogla več. Časih je mogla za trenutek vz-valovati; začutila je ledeno sapo, nekakšen nov in čuden mraz, in že se je spet spustila megla. Rahlo, mirno je hodila okoli in s preplašenimi očmi zamišljeno in vdano nosila svojo črnino. Časih se je sama čudila svoji mrt-vosti.
Pi-etresljaji so se kar vrstili.
Najprej mrliški ogled. S tega se je vrnila še bolj premražena in prepadena', kakor je bila. Morala je ' odgovarjati na vprašanja; njen glas in.njeni odgovori so bili nikalni. Soba in obrazi, vse se ji je zdelo sivo.
Val se je bil ustrelil. Samomor!
Majhen jek sočutja se ji je bil izvil — in zamrl kakor krik novorjenega oti'oka, ki nima moči, da bi živel. Nekaj ga je bilo zadušilo. Megla je ,ostala.
Potem je prišel pogreb, čudna, brezsolzna slovesnost, počasno stopanje v vozove, počasno stopanje iz voz, črne obleke in spet sivi obrazi in en sam glas. Ves svet je bil videti neznansko tih. Mary je z mehkimi, dr-sajočimi koraki plavala po njem.
In potem — drugi dogodki, Lesliejev slovesni obraz, njegovi prizanesljivi, nerodni namigi.
Grički grad ni bil več njen.
Niti ne pohištvo ne "Phoebus," ne Pollockova ne cvetlice.
Čudna, nedoločna uradna oseba je imela nadzorstva nad vsem. V javnosti je nastal vrišč. Še časnike so ji skrivaU. Klai-in 6braz je izražal nemo strogost, Lesliejev je seval skozi meglo kakor prijazno solnce.
Valovje je goltalo njen svet. Pogrezal se* je. Z molčečimi usti in velikimi očmi je gledala ta pogin in se čudila.
Naz,adnje je vendarle pretrgala molk.
"Leslie — povej mi, prosim
"Da, dragica?"
"Kaj pomeni vse to."
Sedela sta v "Caradoeu" pod lipo na vrtu, ki je bila polna čebeljega brenčanja; in-^Leslie ji je kar moči prizanesljivo povedal vse. Polom je bil prišel. O da — strahovit polom. Neki človek z imenom Gaiter — prekanjen malopridnež. Ubogega Vala so bili pahnili v finančni prepad. Da, on — Leslie — je bil trdno prepričan, da je njen mož nedolžna žrtev. A konec vse stvari je bil — kaj žalosten. Ljudje so hrumeli, stečajni upravnik je uradoval, Gaiterja je na celini iskala policija, vse je bilo zapečateno. Oporoka ubogega Vala? Moj Bog, škoda papirja. Grički grad z vso opravo, denar v banki, avtomobili — še vino v kleti je bilo zaplenjeno upnikom v korist.
Mary ga je mirno poslušala.
"Torej nimam prav ničesar več, Leslie?"
"O, pač, dete. Svojo obleko— in lišp in vse drugo, kar je tvoja osebna last. Pa "Hiša z zelenimi vetrnicami" je tvoja, in denar, ki ga imaš po svojcih, in gotovina na tvojem osebnem bančnem računu."
"Samo to."
"Nu, nekaj je vendarle," je dejal; "nekaj je že."
Ustnice so ji drgetale.
"Ubogi Val," je rekla. "Oh— ubogi Val. Kako je moral--"
Megla se je pretrgala. Splavala je v resničnost, v april, poln nenadnih solza. Vsa iz sebe se je predramila v svetu sočutja in
V BLAG SPOMIN
OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ NEPOZABNI SOPROG IN DOBRI, SKRBNI OČE
ANTON DOLGAN
ODŠEL JE V VEČNOST DNE 5. JANUARJA 1947
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši,
kjer šum sveta se več ne sliši, tam Tvoje trudno truplo spi,
rešen si prav vseh skrbi.
Spomin na Tebe pa bomo ohranili v naših srcih na vekomaj!
ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI
Cleveland, Ohio, dne 5. januarja 1953.
kesanja, senc in solnca in mlade zeleni, hrepenenja in tožnih spominov. Oh, ubogi Val! Ubogi, nemi — nezmožni Val! Ubogi, slepi, igravi, sebični "jaz!" Ubogi Arnold! Ubogi svet!
3
Nato je prišel zanjo kratek čas tihe zbranosti, ko je posedala in ravnodušno zrla na razvaline svojega sveta, čudeč se njim in sebi. Njena lastna mirnost jo je presenečala. Odkrivala je v sebi nov, vprašujoč pogled na neposredno minulost. In ker so minulost, sedanjost in prihodnost samo deli istega predena, je bil v tem njenem vprašujočem razpoloženju ves pomen življenja. Ali je bila srečna? Kaj je bila izgubila? Ali ji je bilo žal je bila izgubila. Ali ji je bilo žal izgube?
To je bilo eno izmed njenih odkritij. Ni ji bilo žal poloma, ampak samo načina, kako je bil prišel, njenega deleža in njene sokrivde pri njem in človeškega spomina, ki je bil vanj zapleten. Ubogi grand! Zapustil ji je bil pismo, ganljivo pismo, skoraj edino razločno izjavo, ki jo je bila kdaj dobila od njega: žalostno, opravičujoče se, nežno sporočilo mrtvega človeka. "Moja moč je šla po zlu. Nič več nisem znal priti rečem na 'kraj— in pravilno gledati nanje. Bilo je kakor slepota. Odpusti mi, kar sem ti nakopal--"
Tako sta se bila dva moža z vročim železom resničnosti dotaknila njenih prs. Ženske so velikodušne. Odpuščala jima je obema; ni pa odpuščala sebi, in kakor v porodnih mukah sta ji vzhajala nov dan in nova zavest. Ponižnost večne matere. Ženske odpuščajo moškim marsikaj: strast do posesti, robatost snubljenja, prevzetnost, obsedeno zaverovanost v delo, samoumevnost, s katero terjajo, da se žena ubija zanje. Vendar, ali se ni zdelo tudi njej mnogo reči samoumevnih? Zdaj je vedela, da je bilo tako. Imela je trenutke, ko je zaničljivo odbijala, trla in
uničevala. Nekaj v njej je bilo strgalo slepo čuvstvo s sebe in vstalo v tenkočutnejše življenje. Razumela je strast, njeno okrutnost, njena razdejanja in njeno skrajno svetost, če se le more roditi iz življenja kaj svetega.
Doživela je bila tako rekoč dvojno oznanjenje. Povila je bila oboje, življenje in smrt.
"Uboga mala gospa Freamova."
Nekateri ljudje so mislili, da jo smejo z vso pravico pomilova-ti, in večina bi jih bila preroka-vala, da se bo Mary vdala samo-pomilovanju. To pričakovanje se ni uresničilo. V svojem porazu je spoznala, da je bilo v njej več očetovega, kot je mislila — ali, kakor je menil dobrodušni, površni Leslie: "Ženske so čudne." Toda v njenem čudaštvu je bilo nekaj svetotajinstvenega. Lahko bi bila postala priskutna tarnal-ka ali vdova s širokimi, žačude-nimi očmi in se po mačje smuka-la usodi okoli nog, ali pa zgolj mlada, cmerava vsiljivka. A Mary je ostala tri tedne v "Caradoeu," nato si je pa tiho najela dve sobi v Weyfleetu. Bila je ptica selilka, ki je vedela, da počiva na vejici ali v ladijskem vrvju. Odkod je vedela? Ali je bil to podzavestni nagon ali zbiranje moči pred novim vzletom? Morda je že videla svojo pot, jasneje, kakor bi bila hotela priznati. Imela je čut za smer. . Ta smer je vodila v sočutje. Ne v samopomilovanje, zakaj samopomilovanje plahuta v krogu. Pričelo se je z nedoločnim zaznavanjem. Življenje jo je bilo ranilo; zavpila je bila. Življenje je zadajalo rane tudi drugim ljudem. Kaj pa njihovi kriki--?
Da, to nejasno zaznavanje je raslo v čuvstvo, v odmev in v razumevanje.
Kdo je že bil tisti, ki ji je bil rekel, da je življenje resna stvar, ne pa igra? \
XXIX 1
Eno stran zelenjavnega vrta je zaslanjala vrsta visokih šmi-
LETOŠNJI PRIDELEK KORUZE
Koruza (indijanska koruza imenovana maize) je eden najstarejših živilgrkih pridelkov Amerike. Pridelovali so je Indijanci dolgo pred prihodom Ko-lumbusa. Tudi danes je koruza zelo važen pridelek v tej deželi. Pridelamo pa jo toliko, da v tem daleč nadkriljujemo vse druge agrarne dežele po svetu. Tudi se na naših farmah pridela razmeroma več koruze kot katerega koli drugega živilskega pridelka. V sleherni od 48- držav pridelujemo koruzo; približno po en aker od vsakih štirih obdelanih akrov zemlje je posejan s koruzo. Letni pridelek dežele je navadno več kot 3 bilijone bušljev (mernikov). Letošnji pridelek cenijo nad 3 bilijone bušljev.
Koruza je v Zedinjenih državah rabljena za hrano, krmo in v mnoge druge svrhe. Farmarji krmijo z njo živino in opita jo prašiče, kot pičo je polagajo perutnini. Za krmo je pobrana zelena koruza s klasjem vred; posušijo oziroma pripravijo jo za zimsko spravo kar na polju. Mnogo pa spravijo koruze s klasjem in brez klasja v silos (stolp ali jama za krmo). L. 1931 je znašal pridelek koruze 2,575,000,000 bušljev; omenjeno leto je bilo posejanih s koruzo 107 milijonov akrov zemlje. L. 1951 pa smo pridelali skoro 3 bilijone bušljev koruze, ki je rasla na približno 81,306,000 akrih zemlje.
Široka uporaba semena križane ali hybridske koruze, je ameriškem farmarjem omogočila tako ogromne pridelke. Letos so posejali 84% koruznih polj s semenom koruze-križanke (hybrid corn). V tako imenovanem koruznem pasu j^ bil skoro ves koruzni pridelek iz hybridskega semena. Koruzni pas se raztega daleč in vključuje države Srednjega zapada v celoti ali pa delno (Ohio, Indiana, Illionis, Mis-
souri, Iowa, South Dakota, Kansas, Nebraska). To široko predel je pravijo, da je najboljša zemlja za pridelovanje koruze. V tem pasu zraste tri četrtine našega pridelka koruze in 40 do 45% svetovnega pridelka koruze.
Izboljšanje koruznega pridelka je pospešilo moderno kmetovanje, uničevanje škodljivcev in mehanizacija, ki je v rabi pri setvi, pletju in žetvi. V prej omenjenem koruznem pasu so letos pospravili 95% koruze s pomočjo mehaničnih obiralcev klasja. Prej je vzelo povprečnemu obiralcu na roko osem ur za en aker, z mehaničnim obiralcem pa lahko ena oseba obe-re od 16-20 akrov dnevno. Danes je v Zedinjenih državah 600,000 mehaničnih obiralcev koruze, a pred 30 leti jih je bilo le 60,000. Mehanični obiralec obira dve vrsti istočasno.
Generacijo nazaj je vzelo 35 delovnih ur za pridelavo 26 bušljev koruze, (na približno enem akru zemlje) danes je treba potrošiti za enako količino pridelka samo 17 ur delovnega časa, pravzaprav je iz poročila poljedelskega podtajnika McCor-micka razvidno, da daje po modernih metodah pridelovanja aker zemlje 38 bušljev pridelka namesto prejšnjih 26. Mehanizacija farmskega dela je glavni vzrok nižanja našega farmske ga prebivalstva in večanja farm v koruznem pasu, kot tudi v nekaterih drugih predeljih.
Okrog 80% skupnega pridelka koruze v Zedinjenih državah ostane na farmah za krmo živini oziroma živemu blagu v splošnem. Ostalih 20%, kar znaša 600 milijonov bušljev čistega zrnja, gre v mline, predeloval-nice živil, žgan jame, čistilnice za sladkor itd. Iz koruze namreč izdelujejo koruzni škrob, (cornstarch) sladkor, olje, sirup in mnoge druge produkte.
(Common Council for American Unity)
helskih zvezdnic. Ta greda je bila pokojnemu Heskethu Vinerju najljubša: visoki šopi zelenja, kipeči od rožnatih, belih in lilastih zvezd. To pot se je bila znesla nad njimi septembrska burja in potrgala zanikarne ličnate vezi, s katerimi jih je bil ovil Mary-jin dninar, kakor da bi jim vezal predpasnike. Na vse strani so mahale, vlačile svoje barve po tleh in klicale na pomoč. Njih klicanje ni bilo zaman: uboi/i Coode, tisti, ki je tako rad slonel na plotu, je bil prišel s prgiščem ličja in butaro fižolovih prekelj ter se lotil dela s cvetlicami.
Tako ga je zalotila, z ličino med zobmi in z rokami iztegnjenimi okoli ene izmed visokih cvetnih gruč. Nekaj trenutkov je stala pri miru in ga opazovala. Obhodila je bila vrt, še pfeden je stopila v hišo. Deževen dan je bil, in črn dežni plašč ji je visel čez komolec; njeni čevlji so bili blatni.
"To je sosedsko," je izprego-vorila.
Zdrznil se je in vzel ličino iz ust; nato jo je pogledal s svojim sinjim očesom, ki je bilo zraven slepega zrkla kaj živo videti.
• "Nisem vedel--"
"Nihče ni vedel. Kako bi tudi? Moje reči pridejo z odpravniko-vim vozom."
Oko se mu je zasvetilo.
"Reči--! Torej mislite —
ostati--?"
"Da — ostati — za zmerom."
Ozrla se je po vrtu, med tem ko je Coode sukal ličino med prsti, ne da bi kaj napravil z njo, in vdano strmel vanjo. Zdela se mu je izpremenjena: a seveda — kdo se po taki žaloigri in takem neusmilijenem udarcu usode ne bi izpremenil? Nosila je črnino in puščala lase, da so rasli. Nje-
ne oči so zrle nanj z mehkim, čudno širokim pogledom, in njen obraz je bil zelo resen in bled; toda izpremembo v njej je opažal po tem, kako je stala in govorila in gledala na stvari. Bila je zelo zbrana in samozavestnej-ša, molčečnejša in bolj premišljena kakor nekdanje dni.
"Plevel," je dejala; "vse polno ga je."
"Ta vaš vrtnar," je pričel, nato pa začutil, da gobezda tja v en dan.
Opazil je njen smehljaj — še ta se mu je zdel drugačen.
"Kdo pa res rad dela — prav za prav? Ali so sploh takšni ljudje na svetu?"
"Vse je na tem, za koga delate . . . Ako na primer zase—
(Dalje prmodnjiC)
MLADA ŽENA ALI DEKLE
dobi' dobro d€lo v gostilni od 9. zjutraj do 5. popoldne. Plača po dogovoru.
Vpraša se na 7513 ST. CLAIR AVE. EN 1-9060
ALI KASUATE?
Pri na* imamo ixborno sdrarilo. da vam uslayi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
REVMATIZEM ARTRITIS
hrblobol in boleče mišičevje vam olajša
Dr. A. J. Sylvester, D.M.M.
v SLOV. DEL. DOMU. . 15335 Waterloo Rd.. IV 1-5555 na domu: Hlllcrest 2-1837 Urad odprt: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 9. zvečer v loboto od 2.30 do 5. pop. Obiščemo bolnike na domu in masiramo.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Ni še prepozno!
Ako niste ob Novemu letu napravili sklep, da boste sistematično hranili del vašega zaslužka ali dohodka, pričnite z hranilno vlogo pri nas SEDAJ, in bodite pripravljeni za morebitne nujnosti ali potrebe v bodočnosti.
ŠE VEDNO IMATE ČAS!
Okoristite se lepil) obresti na vaših prihrankih s tem, da pričnete s hranilno vlogo ali pa dodate k vaši vlogi pri nas.
Vloge, ki so napravljene na ali pred 12. januarjem, bodo dobile obresti od 1. januarja naprej.
DVA PRIROČNA URADA
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY
E. 185th URAD
813 E. 185 Si
Člani Federal Home Loan banke in Federal Savings & Loan Insurance korporacije
ST, CLAIR URAD
6235 St. Clair Ave.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, XI ЈШ
VI
DOLOČITE pokliči!#
A.GRDINAt!<SONS Funeral directors
DELO DOBIJO MOŠKI
DIE MAKERS
NA SREDNJE VELIKIH IN VELIKIH
DIES TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORJE MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Radi bi govorili tudi z mašinistl. Visoka plača od ure. čas in pol za nadurno delo. Dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere; poleg dodatka za življenjske stroške. Dela na razpolago v obeh naših tovarnah — na
E. 93 ST. in WOODLAND AVE.
in
1115 E. 152 ST.
Prosilci naj se zglasijo v naši
glavni tovarni št. 1 MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 ST.
CmCAGO, ILL. FOR BEST RESULTSШ ADVERTISING
CALL DEarbora 2-3179
ISLAND LOUNGE
Greets Its Friends and Customers on the New Year and Looks Forward to Your 1953
Business 6734 STONY ISLAND Hyde Park 3-8847
GO TO
H I G G I N & CONDOM
For BOILER REPAIRS We Extend Season's Greetings to All Our Friends and Customers Look Forward to Your 1953
Business 2290 BLUE ISLAND AVE. __Virginia 7-7770
HOLIDAY GREETINGS to Our Many Friends andCustomera "Yusay"
Pilsen Beer Brewed and Bottled by THE PILSEN BREWING CO. 26th and ALBANY _Bishop 7-5000_
A-1 EXPRESS MOVERS
Moving & Delivering Anytime
Trunks - Cartons - Furniture -Stoves - Refrigerators Reliable - Reasonable FREE ESTIMATE Also Buy Furniture and Rugs OPEN EVENINGS 6337 Dorchester & 1401 E. 75th SI. MUseum 4-4420 '
CHICAGO DECORATOR'S SUPPLY CO.
Greets All Friends and Partons on the New Year and Anticipates Your 1953 Business 1819 W. CHICAGO AVE. HAymarket 1-0580
BLUE MOON LOUNGE
Extends New Year's Greetings to All Its Friends and Customers Looks Forward to Your 1953 Business 3329 W. ARMITAGE ALbany 2-9098
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy GROCERY— $6500. Yearly sales $60,000. See to appreciate.
3302 FOSTER JUniper 8-6398
HELP WANTED
NICE WILMETTE HOME — Just adult couple need responsible woman or couple. Men to drive. General housework and cooking. Top salary. Stay.
Wilmette 3026