Nov nemški program.
Sedanja uredba naše države malokateremu ugaja. Celo Nemci niso zadovoljni. Ko so pred petindvajsetimi leti sklenili pogodbo z Ogersko, so mislili, da so si za večne čase zagotovili prvenstvo v Avstriji. Mislili so, da ne bodo le prvi narod v naši državni polovici, temveč sploh prvi narod v monarhiji. S svojo višjo kulturo bodo vplivali celo na ogersko državno polovico in bodo zlasti odločevali sami v vnanji politiki.
V resnici je pa prišlo drugače. Madjari niso postali le gospodarji v svoji državni polovici, temveč odločujejo v vnanji politiki in celo močno vplivajo na našo državno polovico. Ta vpliv je vedno večji, kolikor bolj se razvija ogerska država. Nemci sami postali so nekako odvisni od Madjarov. Sprva ta vpliv ni bil tako silen, ko Madjari niso bili še tako omikani, nego so že sedaj. Kolikor bolj bode rasla madjarska kultura, toliko bolj bodo Madjari pritiskali s svojim vplivom na \so našo državno polovico.
Da so pa Madjari prišli do tacega vpliva in veljave, temu je več vzrokov. Jeden glavnih uzrokov so pa tudi narodni boji v naši državi. Vsi avstrijski narodi, tudi Nemci porabijo najboljše svoje moči v teh narodnih bojih. Zategadel se pa ne morejo braniti madjarskemu pritisku. Da bi se pa bili Nemci za časa sporazumeli z drugimi avstrijskimi narodi, kakor so se Madjari s Hrvati, pa bi bili faktično, ne pa le navidezno ohranili prvenstvo v državi, če tudi bi to prvenstvo ne bilo tako oviralo razvoja druzih avstrijskih narodnostij.
Nemci so se posmehovali drugim narodnostim in njih razvijajočemu se novemu slovstvu. Zanašajoč se na svojo veliko kulturo, so mislili, da ni mogoče, da bi kako drugo slovstvo jelo nemško izpodrivati. Toda povsod je domače slovstvo jelo premagovati pricepljeno nemško kulturo.    S   svojim   preziranjem   druzih   narodnostij   so
Nemci le to dosegli, da jih mrze vse nenemške narodnosti v naši državi. Sedaj že bolj pametni Nemci spoznajo, da ne bode lahko ponemčiti nobenega slovanskega naroda, ali da se narodne meje brez velike sile ne bodo dale več premeniti. Zategadel pa nekateri Nemci že premišljajo, da dosedanja nemška politika ni bila prava.
Berolinski list „Gegenwarta je te dni objavil članek, v katerem obsoja z vso ostrostjo dosedanjo politiko avstrijskih Nemcev. Posebno ta list obsoja politično delovanje Herbstovo in Plenerjevo. Herbst je bil dober govornik ali slab politik, ravno tako tudi Plener.
V tem članku se priporoča, da naj bi se Nemci skušali sporazumeti z drugimi avstrijskimi narodnostmi, tudi s Čehi in Jugoslovani in da bi povsod delali za večjo samostojnost manjših narodnostij. Mnogo so Nemci v tem oziru že zamudili, ker njih naloga bi bila morala biti, delati za osvobodenje južnih Slovanov. Člankar priporoča odprava dualizraa in razdelitev Avstrije po narodnostih.
Ta misel ni nova. Pred dobrimi štiridesetimi leti zagovarjal jo je Čeh Palackv. Pozneje jo je opustil zaradi neugodnih političnih razmer. Postavil se je bil na stališče češkega državnega prava, največ iz ozira na konservativno plemstvo, ki bi tako ne bilo maralo podpirati čeških teženj.
Boj za češko državno pravo traja že trideset let, ali je še dandanes brezvspešen. Težko je reči, če so se Čehi kaj v tem času približali svojemu smotru. Ta velik političen boj imel je le to dobro stran, da je oživel češko narodno zavest. Vprašanje je pa, če bi ne bilo dobro, da se Čehi polagoma povrnejo k staremu programu pokojnega Palackega, ako se Nemci poprimejo tega programa. Slovenci smo pa tako vedno stali na narodnem stališči in zatorej program, katerega priporoča berolinski list po svojem načelu, nam ni nasproten in ga torej lahko podpišemo. Naša zjedinjena Slovenija najde prav lahko mesto v tem programu.
Kdo poreče morda, da je to, kar piše berolinski list, le prazna fantazija. Mi ne sodimo tako. Mej avstrij-
Politiški oddelek.
348
skimi Nemci pripravlja se neki prevrat. Nemški liberalci zgubljajo veljavo in nemški nacijonalci gredo na površje in ti pa stoje odločno na narodnem stališči. Ti bi se torej lahko sprijaznili s tako idejo. Mi celo sodimo, da ta članek prihaja iz nemško-narodnih krogov.
Kakor se mi v načelu strinjamo z berolinskim listom, tako se pa ne moremo v podrobnostih. Ta list priporoča, da bi se osnovala v sredi države, katera bi se federativno preosnovala nemško-avstrijska kraljevina. To je vse prav lepo, ali člankar za to kraljevino ne zahteva le vse Koroške in Štajerske, temveč tudi celo naše Gorenjsko. Mi ne vemo, je li pisatelj napak poučen o narodnih razmerah v teh krajih, ali je pa le odkrito povedal, po čim da Nemci teže. Bodi temu kakor koli, vsekako moramo Slovenci z vso silo se upirati taki razdelitvi, ko bi se kedaj nameravala.
v
Ze sedaj za nas Slovence nastaja dolžnost, da vse storimo, da se izognemo kaki bodoči nevarnosti v tem oziru. To pa moremo le s tem, če pospešujemo slovensko narodno zavest na Koroškem in Štajerskem in skrbimo, da se ta narodna zavest pri vsaki priliki pokaže, da vsi Nemci izvedo, do kje seže slovenska zemlja. Vse naše narodne sile je treba zbirati v ta namen. Posebno se pa moramo tudi poganjati za slovenske šole in pri občinskih in drugih volitvah delati, da bodo izvoljeni naši narodni možje. Bati se je treba, da bodo pri preorgani-zovanju naše države Nemci skušali vse tiste kraje obdržati, kjer so nemške šole ali pa nemški občinski ali okrajni zastopi. Koroški in štajerski Nemci bodo tem huje ponemčevali, čimbolj se bode približevala taka pre-osnova države, da tako več zemlje pridobe za nemštvo. Mi Slovenci pa moramo za časa se z vso silo postaviti v bran, da ne bode prepozno. Ob takem času, ko se pojavljajo take ideje, kakor je omenjeni nemški narodni program, se pa morajo obsojati vsaka prizadevanja, ki hočejo naše narodno vprašanje potisniti nekako v ozadje, bodisi že pod to ali ono pretvezo. Pravih rodoljubov dolžnost je pa tembolj naglašati naše narodno stališče, čimbolj nekateri drugi v narodnih ozirih mlačni postajajo.