Glasilo koroških Slooenceo
Velja
zn. celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravnistvu lista „Mlr“ v Celovca,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se naprej.
plačuje
Za Inserate se plačuje po 20 vin. od sanamd-vrste vsakokrat
Ixliaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se fraakujejo in po-Uljajo uredništvu lista »Min v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pofovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta aapttejo, drusa stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor pri-MkI poktn#
Leto XXXII.
V blatu tičijo!
Glavno mesto koroške dežele je Celovec. Listi, ki izhajajo v tem mestu — samo z eno izjemo — dandanes poudarjajo in trobijo v ves svet, da ima to mesto pristno nemško narodno lice in »1'einrassig« nemško narodni občinski zastop. Kakor je prva trditev pretirana, zelo pretirana, je druga trditev resnična. Celovec ima popolnoma nemškonarodni občinski zastop; torej tudi čisto nemškonarodno gospodarstvo. Povsod, kjer imajo »čisti« narodovci oblast v rokah, gre gospodarstvo v »rak-galop«. V Celovcu pa se je prijela poveljnikov na rotovžu še vrbtega žabja lastnost.
Da je celovško mesto zadolženo,ve vsak Korošec in inozemec, ki se briga za nekoliko več kakor za to, kaj bo jedel in pil in je pri zdravi pameti. Saj je znano, da je najelo to mesto celih 18 milijonov kron na posodo, za katero vsoto garantira cela dežela — torej tudi mi Slovenci. A, ko bi Celovec ne imel še drugih dolgov, bi ta vsota ne pomenila skrajne nevarnosti. Vsekako pa nam je treba biti previdnim glede tega, kako. porabljajo celovški mogotci na rotovžu denar, za katerega jamčimo tudi koroški Slovenci; ker znano je, da se pri nemškonarodni stranki zastonj išče in pričakuje zmožnost za pametno gospodarstvo. Edine lastnosti te stranke so:	nestrpnost, strast, hinavščina
in neprevidnost. Te lastnosti pa gotovo noben razsoden človek ne more prištevati in smatrati za trdno podlago zdravemu gospodarstvu v nobeni deželi in panogi, najmanj pa v ubogi Koroški.
Pisati o gospodarstvu celovškega mesta pa nimamo Slovenci samo pravice, ampak smatramo to za svojo dolžnost kot sodeže-lani; kajti niso več časi, da bi zaveden Slovenec molčal.
Ko je celovški župan vitez pl. Metnitz utemeljeval svoja dva predloga glede deset-milijonskega in glede osemmilijonskega
Podlistek.
Gospod Štuc in njegov bik.
(Koroška povest. Priobčil dr. L. Lénard.)
(Konec.)
Vesela je bila samo Štucova dekla, da se pelje na državne stroške v trg k sodniji, namesto, da bi doma obrezavala repo.
Po trgu so imeli veliko zabavo, ko so videli korakati po cesti Štuca z bikom in so zvedeli, da je živinorejska žival klicana na zagovor radi veleizdaje. V sodnijsko hišo so pustili samo Štuca, bika je pa moral medtem dati v hlev k nekemu znancu.
Na advokatov ugovor, da je naslov bil narejen nepravilno, se sodnija ni ozirala, ampak se je takoj pričela obravnava.
Prva je bila zaslišana Štucova dekla, ki je izpovedala za svojega gospodarja obte-žilno. Potrdila je pod prisego, da je njen gospodar večkrat izgovarjal besede: srbi in srbijo, ne samo v hlevu, ampak tudi v veži in v hiši. Na sodnikovo vprašanje je potrdila, da je rabil tudi mnogo hujše besede. Ko je pa sodnik rekel, da naj pove najhujšo besedo, katero je Štuc rabil, je zarudela, zak a sijala, potem pa izpregovorila počasi in s težavo:
»Racabuzarona!«
Potem jo je sodnik vprašal, v kakšni zvezi je rabil gospod Štuc besedo Srbija, je
Celovec, 13. grudna 1913.
posojila (želeli so Celovčani drugokrat najeti posojilo 12 milijonov kron), si je bilo njegovo utemeljevanje zelo podobno. Oboje-krat se je skliceval na gospodarske potrebe mesta, na njegov razvoj, na vojaške zahteve, na dobrote, ki jih dežela uživa od napredka mesta, na okolnost, da plača mesto Celovec velik del deželnih doklad in tudi na to, da so tudi druga mesta, n. pr. Gradec, Dunaj, Praga in menda tudi Ljubljana zadolžena. Na vprašanje, zakaj sta si oba posojilna predloga podobna, n. pr. glede vojašnic, je vitez pl. Metnitz odgovoril, da so vojašnice sicer že zidane, a iz prvega posojila še niso' plačane. Razen elektrarne pa ni v Celovcu samem niti okoli njega videti takšnih naprav, da bi upravičile potrebo tega lOmilijonskega, še manj pa ISmilijonskega posojila.
Kontrola, pod katero je celovško mesto radi tega posojila, pa ne jamči za svojo nezmotljivost. V naših modernih časih je kaj takega tudi težko mogoče; saj imamo tak zgled že pri centralni kaši in bankirju Supanu v Celovcu.
Komaj pa, da se je posrečilo spraviti zadevo nemške centralne kaše v Celovcu blizu — recimo — prav ugodne rešitve, že se zopet zbirajo sivi oblaki nad tem mestom. Ako so govorice, ki postajajo vedno glasneje, in poročilo v »Slovencu« od dne 3. t. m. resnične, tiči mesto Celovec v blatu in sicer v blatu — Vrbskega jezera. Mesto Celovec je kupilo od grofice Westerhold velik kos blata ob Vrbskem jezeru za zelo visoko ceno in zdaj ne ve, kaj ž njim početi. Nemškonarodni očetje na magistratu so s tem činom gotovo in nepobitno dokazali svojo vsestransko gospodarsko sposobnost in prebrisanost. Polastila se jih je žabja lastnost in kupili so — blato za — stavbne prostore! »Hoher geht’s nimmer, tiefer aber immer!« Ker je pa drago, zelo drago kupljeno blato za vsako drugo stavbo nerabno, bi bilo mogoče pripravno kot stavbeni pro-
rekla, da včasih brez zveze, včasih pa z zvezo, in ko jo je sodnik prijel, naj bliže po|-jasni to zvezo, je odvrnila:
»Ker je bil bik privezan k jaslim.«
Sodnik jo je vprašal ostro, naj pove vse, kar ve o tej stvari, in dekla je odgovorila :
»Bika srbi med rogovi, krave pa na vimenih. pa tudi o otrokih je rekel, da jih srbi glava, ker so dobili uši od berača Hau-sa. Naročil ji je, naj izpere otrokom glave z vodo rožic, zvanih »ušivke«, da bodo otroci srbenja rešeni.«
Tolmač je prestavljal sodniku izpoved dekle in zapisalo se je v protokol, da je Štuc enkrat govoril o Srbih in o Srbiji, ter poudarjal, da bodo njegovi otroci od Srbov odrešeni.
Na vprašanje, kako je prišla v hišo slika kraljeviča Jurija, je odgovorila, da je to sliko ona kupila na semnju za šest grošev, ker predstavlja, kako rešuje sv. Jurij njeno patrono devico in mučenico Marjeto iz lint-verjevega žrela.
Druge priče so izpovedovale različno, najbolj obtežilno je govoril berač Hans, ki se je pridušil, da on ni v nobeni zvezi s Srbi.
Slednjič je izrekel sodnik, da se iz teh in teh razlogov odlaga obravnava do prihodnjič in naj se pripravijo, da bodo klicani na novo. Ljudje so se razšli jezni, da so izgubili dan in bodo izgubili najbrže še enega.
Št. 50.
štor za novi nemško-narodni — magistrat. Tja spada!
A ta zadeva ima tudi za slovenske kmete svojo resno stran. Deželni kult ur n i s v e t je zadnjič obravnaval, kako bi se dalo osuševati to močvirje in ima po poročilih proračunjene stroške na 30 tisoč kron. Kdor celovško okolico pozna, bo pritrdil, daje takoporočilo gola hinavščina in sleparija, s katero hočejo nemškonacionalci speljati državo in deželo v grozne stroške, samo da sebi podaljšajo politično m o č z a n e k a j let.
Osuševanje vrbskega močvirja — ako bi bilo v meri, kakor jo ta slučaj zahteva, sploh mogoče —- bi stalo vsaj desetkrat toliko, kakor pravi poročilo. Kaj in kako bi vplivalo tako osuševanje vrbskega močvirja na kopališča in na »Lendkanal«, ni naša stvar razmotrivati. Odločno pa je treba poudarjati, da je nakup blata vrbskega jezera stavbna špekulacija celovških magistratovcev in nič drugega! In tudi, ako se pritegne sedaj nekaj posestni kov sosedov, ne izpremeni se značaj tega podj-jetjapravnič; pač pa bi bila to past, v katero upajo vjeti nemški nacionalci državo in deželo. To je naravnost brezvestno! Mi opozarjamo vlado in deželo, da se ne vsedeta na te limanice.
Vrhutega ima vlada neoporekljivo pravico in celo dolžnost, paziti na to, k a k o in kam porablja deželni kulturni svet denar, ki ga vsako leto dobi izplačan od poljedelskega ministrstva za po-vzdigo živinoreje na Koroškem in katera vsota znaša od 120 do 130 tisoč kron na leto. Mi vemo, kako prozorno se je ta vsota od strani deželnega kulturnega sveta v zadnjih letih porabila in tudi vladi to ne more biti neznano. Nemškonarodna stranka pozna besedo »šparaj « samo takrat, kadar pride v položaj, rešiti prošnje
K sodniji je bilo treba iti res še enkrat vsem skupaj, samo bik je ostal doma. Slednjič je pa cela zadeva utonila v aktih.
Rekurz radi kazni vsled napeljanja studenca na zelnik je romal počasi od kan-clije do kanclije. Prišel je komisjon, ki je pogledal zelnik in studenec ter grapo; potem se je pa šel pokrepčat v oštarijo. Štucu so pa rekli, da mora plačati stroške za ta komisjon. Seveda je bil tudi zoper to razsodbo takoj zopet uložen novi rekurz, ki je istotako' nastopil za svojim tovarišem počasno kanclijsko pot. Advokat se je pri neki priliki spomnil na prvi rekurz v zadevi studenca in vprašal po njegovi usodi. Zvedel je, da je že srečno prijadral gori do ministrstva, kjer imajo za take papirje na policah še mnogo prostora.
Medtem sta pa že dva nova rekurza nastopila uradno pot. Drugi je bil v zadevi nekih plank. Štucu se je reklo, da mora plačati kazen, ker vise neke planke na občinsko pot, on je pa po advokatu vložil rekurz, češ, da dotične planke ne stoje na njegovem svetu in jih ni on postavil. Zopet je prišel komisjon in v zadevi tega rekurza je bil zopet uložen nov rekurz. Druga, še bolj zamotana zadeva se je pa tikala sekanja lesa gori na hribu. Tudi v tej zadevi so bili zaporedoma uloženi trije rekurzi.
Radi dotičnih plank se je Štuc sporekel z nekim članom komisije, ki ga je tožil radi žaljenja časti in štuc je bil z ozirom na vse polajsevalne okoliščine obsojen, da mora
slovenskih kmetov in deželni kulturni svet na Koroškem je nemškonorodno kopito, po katerem se naj edino delajo gospodarski čevlji na Koroškem. Ako vlada tega še ne ve, potem noče tega vedeti in videti, in poskrbeli bomo, da se ji spomin utrdi in oči odprejo. Priliznjenih pogledov smo koroški Slovenci prenasičeni, in naj pridejo od katere strani hočejo.
Pri denarju pa, ki ga vlada izplačuje vsako leto za povzdigo živinoreje na Koroškem, nima mesto Celovec ničesar iskati, razen če je celovški magistrat gospodarska zadruga, ki redi bike, krave in teleta. Da bi pa rešili država in dežela celovško mesto iz blata, v katerem tiči, za to nevarno igro np ma nobena kake legitimacije, še manj pa kako dolžnost. »Pristno nemškonarodni« Celovec naj plača svoje dolgove sam in kuri-ran bo.
Mi dobrodušni Slovenci tudi nič ne ugovarjamo, ako priskočijo pri saniranju dolgov mestu Celovec oni činitelji na pomoč, katerih denarna sila po njihovem lastnem zatrdilu služi »utrjenju nemštva« na Koroškem, namreč: dr. Metnic, dr. Lemiš, Sudmarka in Rosseggerjev zaklad. To so rudniki, iz katerih zadolženo, bankerotno mesto Celovec brez našega ugovora lahko črpa svojo pomoč, in veliki nemški narod bo s to akcijo udejstvil svoje geslo:	»Deh
Briidern im bedrohten Land warmfùhlend’ Herz, hilfreiche Hand!« Državi in deželi pa z vso pravico že danes zakličemo v tej zadevi: Roke kvišku!
Grafenauer, poslanec.
Za čebelarje.
Naznanjamo tu, da se je ustanovilo za slovenske čebelarje na Koroškem deželno čebelarsko društvo in da je vlada pravila kakor tudi društvo že potrdila. Društvo se imenuje: Slovensko čebelarsko društvo. Sedež ima v Celovcu. V odbor so bili izvoljeni ti-le gospodje: predsednik Josip Jeki. vodja šole, Apače, p. Galicija, Koroško; podpredsednik Gregor Arnejc, posestnik in'mizarski mojster; odborniki Mart. Černut, posestnik in trgovec, Loče pri Beljaku, Rožek: Matej Hafner, župnik, Melviče, Ziljska dol.; Lovro Horvat, nadučitelj, Globasnica; Jos. Miil-ler, posestnik, Št. Janž v Rožu; Janez Piček, posestnik, Otoče, p. Vrba; namestnika: Jos. Vošpernik, gostilničar v Podravljah; Josip Paul, župan v Dolinčicah.
Društvu pristopi lahko vsak posameznik, kakor tudi podružnice. Udnina znaša za leto 1914. 3 krone. Udje pa dobijo zastonj list »Slovenski Čebelar«, kateri sicer že sam stane 3 krone. Društvo bode skrbelo tudi drugače vsestransko za ude: preskrbelo jim bode neobdačen sladkor, skrbelo bode za pouk v čebelarstvu, dajalo brezplačno čebe-
plačati dvajset kron kazni in sodnijske stroške.
Kmalu potem je prišlo do druge prav;-de, ki je vzbudila mnogo govorjenj a po celem Brezovem grabnu:
Prišlo je do hudega prepira med Štuco-vo deklo in beračem Hausem. Berač je očital dekli »srbijo«, dekla pa je njemu rekla, da je- pijanec in ušivec. Berač je šel tožit deklo radi razžaljenja časti in sodniki so priznali, da je beračeva čast vredna, da dekla zanjo tri dni sedi na ričetu. Štuc je moral plačati za deklo sodnij ske stroške in doma ni imel kdo delati, ker je bila dekla v kejhi.
Tako so radi bikove nagrade rasile pravde iz pravde in rekurzi -so se kopičili na rekurze ter romali počasi svojo uradno pot gori proti ministrstvom.
Advokat je dregal in porival neprestano rekurz za rekurzem, ter čakal potrpežljivo, da bodo po drugi poti začeli zopet prihajati ven.
Po dolgelm dreganju in čakanju je priromal prvi rekurz v zadevi bikove nagrade od ministrstva nazaj. Bil je rešen ugodno, in cela Slovenija je zavriskala, a listi so prinesli novico o tej slovenski zmagi z razprtimi črkami. Samo gospod Štuc se je popra;-skal za ušesi:
»Biku je prisojena nagrada v znesku 25 kron in kovinasta medalja, bika so pa med tem že snedli vojaki. Ker se je postaral in ni bil več za rabo, ga je prodal vojakom. Kaj naj zdaj počne z medaljo?
larsko orodje, posredovalo pri prodaji čebel in storilo sploh vse, kar bo v prid čebelarstvu in čebelarjem. Kdor želi društvu pristopiti, naj napiše karto. Na prvo stran napiši: Na gosp. Jos. Jeki, p. Galicija na Koroškem. Na drugo stran pa: Želim pristopiti k Slov. čebelarskemu društvu za Koroško. — Ime in naslov. Udnina se plača lahko pozneje po položnici, katera se Vam bode poslala s »Slov. Čebelarjem« vred. Bolle pa je, da se plača obenem s priglasitvijo po poštni nakaznici. (Na odrezek se napiše naslov in drugo.)
Obenem naznanjamo, da dobijo udje že to vigred neobdačen cuker. kateri bode približno za 30 vin. (kila) boliši kup, kakor pa je navadni. Kdor takega želi, naj napiše obenem s priglasitvijo na karto ali odrezek: 1. koliko kil ga želi; 2. koliko panjev ima po zimi; 3. pod katero davkarijo spada.
Slovenci! Ustanovitev društva pomeni za nas korak naprej. Prosimo Vas zato, da vzpodbudite prijatelje, sosede in znance. Ker naši ljudje navadno ne pišejo radi. zato bi bilo dobro, da bi pobrali pri vas udnino vi, bi napisali naslove ter podatke za cuker ter poslali vse to društvu.
Cuker bode doposlan svoj čas po povzetju, in sicer manjše množine po pošti, večja pa po železnici. Najceneje pride, če ga dobijo vsi čebelarji vkup pod enim naslovom po železnici in si ga tam razdelijo. Zato tudi: ime postaje!
Opomba: Če je v vašem kraju (pa bodi tudi. uro-, dve ali še dalje narazen) kakih šest do osem udov, tedaj se ustanovi lahko podružnica. Podružnica plača 2 K 50 vin. od uda ali pa se ji bode vrnilo pozneje po 50 vin. od uda. Za ustanovitev podružnice preskrbi vse potrebno vodstvo deželnega čebelarskega društva. Pošlje tudi potovalnega učitelja. Pišite društvu radi podružnice v vašem kraju!
Nesreča v britofskem rudniku.
V »Adrijin« premogovnik v Britofu-Vremah je dne 8. t. m. udrla voda. Ko se je ob 4. uri popoldne peljal v jamo obratni ravnatelj, da bi pregledal položaj, ni mog-ol
prodreti do konca, ker je voda previsoko stala. Kakih pet delavcev je delalo na višjem mestu in so se rešili, ostalih 10 ali 11 delavcev je pa delalo globlje, nego je mesto, kjer je udrla voda. Le-ti so se rešili samo v slučaju, ako so imeli dovolj zbranega duha, da so nemudoma pobegnili na varno mesto; toda za to naj hrže niti niso imeli časa, ker je voda takoj z vso- silo izbruhnila. Bati se je, da je vseh 10 ali 11 rudarjev utonilo. Med ponesrečenci je bilo 5 domačih delavcev, 1 Hrvat in 2 Ogra, ostali so Nemci. Doslej je znano samo toliko, da voda upada; dela neprestano 7 črpalnic. Ravnatelj je mnenja, da bo danes popoldne voda popolnoma izčrpana. — Popoldne smo dobili brzojavko: Voda je v rudokopu v Vremah zalila 12 delavcev, 6 je domačinov. Upanja na rešitev malo. Vzrok po splošnem mnenju premala skrb za varnost.
O nesreči v rudniku Britofu blizu Vre-ma se še poroča: Premogovni rudniki pohajajo od napoleonskih časov. V zadnjem času so last Riharda Levija z Dunaja, ima jih pa v najemu profesor Avgust Prister iz Trsta, ki jih v družbi z »Eibiswalder Glanz-kohlenwerke« v Gradcu izrablja. Imenujejo se »Adrija« in imajo precej premoga. Rudarjev je okoli 60, tehnični vodja je Avgust Schmidt iz Nemčije. Dela se noč in dan. V ponedeljek ob dveh popoldne je šel oddelek rudarjev pod vodstvom Visočnika v edini rov, ki se sedaj uporablja in ki je 80 metrov globok. Iz rova gredo galerije v različne smeri pod zemljo. Delavci so bili sledeči: Andrej Cevna, Franc Cerkvenik, Jožef Zwayner, Nikolaj Barzak, Nikolaj Diku, Ivan Grbec, Jožef Tuk, Franc Semror, Matej Kosmač, Andrej Vatovac in Ivan Sušnik. Na dnu rova funkcionirata dve sesalki. Okoli 5. ure, ko je mislil profesor Prister podati se v rov na inšpekcijo, je delavec, ki je nadziral sesalki, po stopnicah prihitel navzgor in naznanil, da je udrla v rov voda. Culo se je šumenje in bobnenje. Sesalki sta se ustavili. Vse je seveda mislilo najprej na delavce, ki so se nahajali pod zemljo. Ob 3. ali 4. se ve, da so delali v neki galeriji, ki leži 30 metrov nad dnom rova in ti bi se dali najlažje rešiti, ostali pa so se nahajali v
koridorju, ki leži 100 metrov pod zemelj;-sko površino, voda pa stoji v rovu 7 metrov visoko. Spravili so v rov kovinasto sesalno cev in sesajo zdaj vodo s pomočjo manjših sesalk, kolikor pač morejo, dokler ne dobe velike. Drugi delavci so se pa podali v nek zapuščen rov, odkoder mislijo, da bi prišli lahko vsaj do onih treh, ki so. v omenjeni zgornji galeriji. Skala, ki jo je treba prebiti, je debela 20 metrov, do zdaj so jo prebili s pomočjo dinamita 8 metrov. O onih delavcih, ki se nahajajo še pod dnom rovovih tal, je pa težko misliti, da so še živi. Včeraj je prišel v Vrem rudarski svetnik dr. Strgar iz Ljubljane. Voda še vedno narašča.
Ifeliki uspeh
ki traja že od preteklega stoletja, ki so ga dosegli pač zasluženo Fellerjevi Elza-prepa-rati, napravi umevno, da pridejo razna ničvredna posnemanja mnogokrat pod čisto podobnimi imeni na trg.
Le ta vzrok, torej le, da cenj. čitatelje svarimo, da se ne dajo zapeljati po
nobeni kričeči reklami
po nobenem tudi podobno imenovanem posnemanju, nas napoti, danes tukaj zopet, kakor je primerno za dobro stvar, popolnoma ponižno in brez vsake reklame na dve sredstvi opozarjati, ki sta po merodajnih zdravniških kapacitetah preizkušeni, v tisočerih krasnih zahvalnih pismih pohvaljeni, ki sta se skoz desetletja kot popolnoma zanesljivi obnesli, in sicer:
1.	Izborni Fellerjev zeliščni fluid z znamko „Elza-fluid“, ki, kakor smo se sami prepričali, odpravi bolečine, ozdravi, osveži, okrepča mišice in kite, vpliva osvežujoče in poveča odpornost, prepreči prav mnogo revmatičnih in drugih takih bolezni, ki jih povzroča prepih ali prehlajenje. 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 Specialni steklenici Iranko 5 kron.
2.	Vam hočemo povedati, da tisočero ljudi proti pomanjkanju apetita, pečenju (sodbrennen), teži v želodcu, bljuvanju, slabosti, kolcanju, napenjanju in proti raznemu motenju prebave s posebnim uspehom rabi Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“, 6 škatlic za 4 krone Iranko.
Malo poizkusno naročilo Vas bolje pre-nriča nego mnogo besed. Da dobite pristne preparate, naslovite svoje naročilno pismo natanko na E. V. Feller, lekarnar v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
to je in ostane najboljše!
SLOVESNA INTRONIZACIJA POREŠKO-PULJSKEGA ŠKOFA V PULJU.
Iz Pulja pišejo: V ponedeljek, dne 8. decembra se je vršila v puljski stolnici slovesna intronizacija novoimenovanega poreško-puljskega škofa dr. Trifona Pederzollija. K tej cerkveni slovesnosti je došel imenovani cerkveni knez že v nedeljo popoldne na krovu vojne ladje »Panther«, katero mu je dalo poveljstvo vojne mornarice na razpolago. Za četrto uro popoldne je bil napovedan prihod vojne ladje. Že kmalu po treh popoldne so se začele zbirati ljudske množice ob mor lu »Elisabeth«, kjer se je imela usidrati vojna ladja »Panther«. Nato se je začela zbirati duhovščina, vojaški in civilni dostojanstveniki. Malo pred četrto uro je priplul ob pomolu »gig« poveljnika vojne luke, pod-admirala Chmelafa z njim na krovu. Med dostojanstveniki je bilo videti kanonika tukajšnje stolice z vso duhovščino, vodjo okr. glavarstva barona Schonfelda, generalnega majorja Hlavačka, deželnega glavarja dr. Rizzija, mestnega gerenta barona Gorizut-tija, predstojnike vseh civilnih uradov in častniško deputacijo. Malo pred četrto uro so se oglasili streli sjražne ladje vojne luke, znamenje, da je priplul »Panther« v vojno luko. Nato so se že tudi oglasili zvonovi vseh cerkva. Ob zvonenju zvonov je plul »Panther« skozi luko proti molu »Elisabeth«, kjer se je usidral. Nato se je cerkveni knez s vojim spremstvom izkrcal, nakar se je oddalo iz »Pantherjevih« topov zopet 14
strelov. Na molu se je vršil oficielni pozdrav. Po tem pozdravu se je podal sko , na katerega strani je stopal poveljnik J0!11® lu* ke podadmiral Chmelaf, naravnost v hotel »Riviera«. Na potu je blagoslavljal tisoč-glavo ljudsko množico. Dospevsi pred hotel »Riviera«, se je poveljnik vojne luke podadmiral Chmelaf z drugimi dostojanstveni-ki poslovil od. cerkvenega kneza, dnhovšči-na ga je pa spremila v njegove stanovanj-
ske prostore. Gori je bila duhovščina predstavljena svojemu novemu nadpastirju. Škof je menjal z vsakim duhovnikom par prijaznih besedi, z vsakim v njegovem ma-teidnem jeziku. Pri tej priliki se je pokazalo, da obvlada novi cerkveni knez vse glavne jezike svoje nove škofije. Z nekim duhovnikom je govoril tudi slovensko. — V ponedeljek, nekaj pred 9. uro se je škof odpeljal iz hotela »Riviera« v malo cerkvico žalostne Matere božje, kjer so ga pričakovali duhovščina, civilni dostojanstveniki, razne bratovščine, deputacije tukajšnjih redovnic in momarična godba. Nato se je začela zbirati procesija. Ko je bilo vse uvrščeno, se je začela ob zvokih mornarične godbe pomikati procesija proti stolici. Po celi poti, kjer se je imela pomikati slovesna procesija, so čakale velike množice ljudstva, da vidijo svojega dušnega nadpastirja. Med tem je dospela procesija z nebom, pod ka.-terim je stopal novi vladika, pred stolico, kjer je bilo zbrano častništvo, na čelu mu poveljnik luke podadmiral Chmelaf. Do-spevši v cerkev, je zapel novi vladika z veličastnim glasom »Te Deum«, nakar se je podal z vso duhovščino pred Najsvetejše. Po končani kratki molitvi pred Najsvetejšim se je podal pred veliki oltar. Nato je prečital en duhovnik raz lečo dekrete imenovanega monsignora dr. Tritona Peder-zollija škofom poreško - puljske škofije. Nato je prečital pred velikim oltarjem kanonik pozdravni govor na novega škofa, in sicer v latinskem jeziku. Potem se je pričela pontifikalna sveta maša. Po končani sveti maši je podelil škof vernikom papežev blagoslov. Nato se je podal z velikim spremstvom iz cerkve ter se odpeljal v hotel »Riviera«. — Za popoldne ob 1. uri je napovedan v hotelu »Riviera« slavnostni banket, h kateremu je povabljenih preko 40 oseb. Ob štirih popoldne bodo slovesne litanije, nakar bo imel novi škof svojo prvo pridigo v puljski stolici. Cerkveni knez se bo že zvečer zopet odpeljal na krovu vojne ladje »Panther« v Poreč. — Novoimenovani dušni nadpastir je napravil s svojim prvim oficielnim nastopom v Pulju na vernike in sploh na vse sloje najboljši vtis. Zlasti so naredili vsi oficielni nagovori v cerkvi jako dober vtis, ker so se vršili v latinskem jeziku. Tako se na ta način nobena narodnost ni mogla čutiti zapostavljeno.
Politične vesti.
Dobernigove bolečine v parlamentu.
Litografični zavod generalnega ravnateljstva za zemljiškodavčni kataster je napravil nanovo katastralne mape nekaterih občin na Koroškem dvojezično, kar je seveda popolnoma pravilno in v redu in kar je bila že res skrajna potreba, ker so bila ponemčena imena v slovenskih krajih skrajno popačena in prebivalstvu takorekoč — nerazumljiva. To pravilno postopanje litografič-nega zavoda je pa Doberniga, Nage-leta, dr. Waldnerja in druge njim vredne tovariše tako razburilo, da so vložili v državnem zboru dne 3. t. m. tozadevno interpelacijo. Ti ljudje si že res domišljujejo, da so na Pruskem.
Sijajna zmaga S. L. S. na Kranjskem.
Pri deželnozborskih volitvah na Kranjskem je v kmetski kuriji v torek, 9. t. m., sijajno na celi črti zmagala s svojimi kandidati »Slov. Ljudska Stranka«. Dr. Krek, zoper katerega so liberalci strastno agitirali, je izvoljen z ogromno večino. Ves tamtam po slovenskih in — nemških liberalnih listih ni nič izdal, niti Kamila Theimer niti vodiška »sveta Johanca«. Take vrste agitacija, kakršno so — ne v čast slovenskemu narodu — pri teh volitvah uprizorili liberalci na Kranjskem, se je na dan volitve sama obsodila. Naj bi se ne ponovila več!
Volitve na Bolgarskem.
Bolgarska vlada ministrskega predsednika Radoslavova je pri nedeljskih volitvah v sobranje doživela popolen poraz. Le 95 njenih kandidatov je izvoljenih. Dalje je izvoljenih 47 socialistov, 37 agrarcev. 14 demokratov, 5 narodnjakov (stranka prejšnjega ministrskega predsednika Gešova), 5 radikalcev in 1 progresist (dr. Danevl. Vlada sama je torej v manjšini in se bo morala naslanjati še na eno ali drugo stranko.
Miklavžev večer
celovških Slovencev se vrši letos
v nedeljo 14. decembra
v veliki dvorani hotela Trabesinger
ob ' 28. ari zvečer.
Na sporedu je petje moškega zbora, tamburanje, igrokaz „Sv. Miklavž“, nastop Miklavža s spremstvom, obdarovanje revnih otrok in razdelitev drugih Miklavževih darov.
Vstopnina v pokritje stroškov je za odrasle 20 vin., otroci prosti. Ker se uporabi eventuelni prebitek za revne slovenske otroke, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Dnevne novice in dopisi.
Narodna Čitalnica v Celovcu priredi dne 18. januarja 1914 veliko predpustno veselico s plesom.
To je pa nekaj drugega! Koroški »Orli«, ta izborna organizacija moške mladine proti alkoholu in nečistovanju ter »Sokoli« v Borovljah še do danes nimajo dovoljenja nositi telovadnega kroja. Na Jesenicah — na Kranjskem — so pa telovadili nemški tur-narji. Na Jesenicah je priredilo pevsko društvo tamošnjih nemških »privandrancev« dne 7. t. m. veselico, na katero so kranjski Nemci vabili k ogromni udeležbi koroške nemške rojake. Bratec, to je pa kaj drugega, kakor če vabimo koroški Slovenci k svojim prireditvam kranjske rojake, ker na Kranjskem takih nemških prireditev ne prepove noben okrajni glavar, kakor na Koroškem take slovenske. Na Koroškem imamo pač prave specialitete!
Celovška občinska svetnika pred sodiščem. Občinski svetnik Worliczck ie tožil zavoljo razžaljenja časti občinskega svetnika Rubika, ker mu je ta očital, da dela »komedijo«, ker je Worliczek najprej odložil mandat, potem pa je to zopet preklical. Obravnava je bila preložena.
Od poštnega ravnateljstva za Koroško. Trgovinski minister je imenoval za poštnega svetnika dr. Antona Wresouniga v Inomo-stu, za poštnega tajnika Adolfa Daurerja v Gradcu, za poštnega nadkomisarja dr. Ad. Lockerja v Gradcu in za stavbnega nadkomisarja Alberta Pirkherta v Gradcu.
»Lovski strah« ni zmrznil, pravijo nemški Štajerci. Hlapec grašč. dr. Klugemana v Rajheneku je pravil, da je videl nar korakov oddaljeno leva, ki da je — zbežal in pri tem strašno rjovel. Pogrešajo tudi neko deklo in se bojijo, da jo je lev požrl. Pri Mooskirchen so našli sled zveri. Dne 4. t. m je v Stògersdorfu pri Voitsbergu videla neka šolarka neznano žival. Drugi dan ie neki 21 let stari kmetski fant videl zver v gozdu pri Mooskirchen. Zver je začela tuliti in je — zbežala. Lovci so jo zasledovali, pa so se vrnili. Ni res, da bi se je bili bali, ampak — sneg je naletaval prehudo. Dne 6. t. m. so zasledovali zver štirje junaki. Sled je bila 10-5 m dolga in 10 cm široka. Sled ie vodila mimo nekega svinjaka, kjer je zver najbrž dalje časa vohala živo pečenko, pa ni mogla do nje. V gozdu, kjer je sneg že skopnel, se je sled izgubila. Prebivalstvo je zelo razburjeno. zlasti se boji za šolarje, ki hodijo v šolo po dolgih in samotnih potih.
Kako se laški zavezniki za Avstrijo navdušujejo. Lahi v laški državi hočeio našo državo prisiliti, da ustanovi Lahom v Trstu visoko šolo. V ta namen demonstrirajo po laških mestih. Pri demonstracijah v Palermu pred par dnevi so demonstranti e hoteli udreti pred avstrijski konzulat, katerega sta stražili dve stotniji infanterije. Vse ulice je moralo stražiti vojaštvo. Množica je bila zelo divja, da se je zagnala v vojaški kordon. Vsledtega je bilo več oseb ranjenih, veliko zaprtih. Lepi zavezniki to!
C. kr. mornarica. Veliko bojno ladjo z mažarskim imenom »Szent Jstvan« bodo spustili v morje dne 17. januarja.
Drobnè novice. V gozdu pri Dambrowi v Galiciji je prišlo med dvema roparjema in orožnikom Kazakom do srditega spopada. Kazak je slišal, da sta v lesu dva roparja in
I se je z delavci podal v gozd ter je res naletel j na nju. Ko ju je hotel aretirati, sta se po-I dala v beg in streljala na Kazaka z revolverji. Ena kr oglja je ranila orožnika na roki. Kljubtemu je Kazak potegnil revolver in oddal za roparjema več strelov. Enega ropai’ja je zadel v srce. Drugi je bil najbrž tudi ranjen, pa se mu je posrečilo pobegniti. — V pisarno tvrdke za nafto so vlomili tatovi, razbili železno blagajno in ukradli 27.000 K. Blagajničnega trezorja, v katerem je bilo 40.000 K gotovine, niso mogli odpreti. — Prokurist pri tvrdki Bamberger v Kolinu, Hiilshoff, je poneveril 100.000 mark in so ga zaprli. — V Ameriki so roparji udrli v neko banko, pomorili uradnike in odnesli 10.000 dolarjev. Nato so se odpeljali z avtomobilom. — Kardinal Oreglia v Rimu ie umrl dne 6. decembra. Po smrti papeža Leona XIII. je začasno vodil cerkvene zadeve. — V Ameriki je padlo veliko snega.
Borovlje. (Pošt a.) Čez našo pošto se mora vedno kdo pritoževati. Glavni vzrok je seveda ta, da nihče_ ne zna slovenskega jezika in se zato ne mòre razumeti s strankami. Kdo pa trpi pri tem? Mi seveda. Kaj pa je tistim z vso umetnostjo sfriziranim ženskam, če ne zadovoljijo strank? Nič. Okno se zaloputne in vsega je konec. Tako se je pred nekaj dnevi zgodilo tudi nekemu delavcu; ta bi s čeki rad denar odposlal. Eden je bil nemški, ta je srečno prišel skozi okno, drugi pa je bil češki in ogrski, temu so pa zaprli vrata. Nič ni pomagalo možu, da je trdil, da je s takim čekom že dvakrat plačal v Podgori. Naenkrat se zopet okno odpre in prvi ček je tudi priletel nazaj. Moža, ki je tričetrt ure daleč prišel na pošto, nihče več ne pogleda, denarja pa vendar sam ne more nesti, zato mu ne preostaja drugega, nego iti v Podgoro, kjer mu brez vsakih težkoč olajšajo žepe. Mi vprašamo tu g. nadpoštarja: Ali imate Vi druge postave nego gospod Janz v Podgori? Zakaj nimate vsaj enega človeka na pošti, ki bi se razumel s strankami? Dalje pa prosimo, da naj tiste frajlice ne bagatelizirajo naših ljudi, one so zavoljo nas tukaj, ne mi zavoljo njih. Nismo zato tukaj, da bi vsak nos obrisal v nas.
na 18. slavnostno
BOŽIČNICO
ki se ppipedi
v „^aPodni šoli“ v Št. l^upejptu pt»i Velikovcu
na kvarimo sredo, dne 17. de* eembra 1913, ob 2. uri popoldne.
SPORED:
1.	Petje: „Qožična“. P. R.SattnepjeVa.
2.	Slavnostni govor. (Janez Vajdlič.)
3.	Božični prizorček: „Ubožee“. (Uprizori 6 otrok.)
4.	Šaljivi prizor: „flvtomat“.
(Uprizori S dečkov.)
5.	Petje: „Božji svet“. (Pojo dečki.)
6.	Slavna igra: „Sv. Tilomena". Ža~ loigra v petih dejanjih.
7.	Petje: „Narodne".
8.	kQZ<Jelitev božičnih daril.
H obilni udeležbi vabi Sastite rodoljube in prijatelje slovenske Šolske mladine
vodstvo «Narodne šole“.
V.....-	----------------D
št. Rupert pri Velikovcu. (P r i d i t e n a
»božičnico« !) Na kvatrno sredo, 17. t. m., pa tudi, kakor običajno vsako leto. že dan poprej, v torek, dne 16. t. m., napravi naša »Narodna šola« slavnostno božičnico, ki bode gotovo vsestransko zadovoljila. Obsežne priprave se že vršijo. Dečki bodo uprizorili šalo-igro »Avtomat« in bodo sploh tudi kot spretni pevci nastopili. Glavno mesto bo pa zavzela krasna žaloigra »Sv. Filomena« v pe tih dejanjih, katero bodo deklice predstavljale. Take krasne igre pač naša šola še ni uprizorila. Ta igra se predstavlja, da s tem
naše čč. šolske sestre poklonijo čin hvaležnosti mogočni priprošnjici sv. Filomeni, ker so prepričane, da se imajo sosebno priprošnji te velike svetnice zahvaliti, da se ie letos naše šolsko vprašanje tako ugodno rešilo, da morejo sestre še nadalje v naši »Narodni šoli« delovati. Igra se vrši v času rimskega cesarja Dioklecijana, ki je uprizoril zadnje in naj hujše preganjanje kristjanov. Prav primerna je ta igra ravno za letošnje leto, ko se obhaja Konštantinova slavnost, ker nam živo predstavlja strašno trpljenje krščanskih mučencev. Oče sv. Filomene je knez na Grškem, pa on kakor tudi njegova žena sta še pogana. V veliko žalost njima služi, ker nimata potomcev. Njun dvorni zdravnik Publicij, vnet kristjan, svetuje knezu, da naj se pokristjani, in Bog kristjanov mu bo dal potomcev. To se zgodi, knezu se rodi hčerka. Filomena po imenu. Ko je Filomena 13 let stara, izbruhne vojska med njenim očetom in cesarjem Dioklecijanom. Knez hiti s celo družino v Rim, da bi se s cesarjem mirnim potom pobotal. Vpliv kristjanov je v Rimu že tolik, da sta celo cesarica Serena in cesarjeva hči Priska tudi kristjanki. Cesar zavrže svojo ženo cesarico Sereno, knezu se posreči cesarja pomiriti, ali zahteva odločno hčerko Filomeno za ženo. Filomena se temu odločno protivi. ker je Bogu obljubila vedno devištvo. Dioklecijan pusti Filomeno v verige vklenjeno v ječo vreči, ali ona ostane stanovitna. Zdaj sledi muka za muko. Filomeno do krvi bičajo, ali angela jo zopet ozdravita, s težkim sidrom okoli vratu ukaže jo cesar v reko Tibero potopiti, zopet jo angeli rešijo. Na steber privezano mučenico naj jo strelci s puščicami prestrele, ali puščice odškočijo in umore strelce. Konečno, da ne manjka mučeniške krone, jo pusti kruti cesar z mečem ob glavo d j ati. — Prihitite tedaj Slovenci in Slovenke dne 16. in 17. t. m. iz cele slovenske Koroške, sosebno pa iz bližnje podjunske doline v prav velikem številu na našo lepo narodno slavnost! Tukaj se bodo vaša srca zopet ogrela in se boste z novim pogumom navdušili za vztrajnost v težki borbi za svetinje našega milega slovenskega naroda.
Dobrlavas. (Prijatelj kmečkih otrok.) Vedno bolj in bolj se zopet množijo tožbe proti našemu g. nadučitelju, tako da ne moremo več molčati. Ali je menda že pozabil, da so se že enkrat kmečki starši tako pritožili čez njega, da je celo širša javnost zvedela?! Pač pričakovati bi bilo od vsakega učitelja, najbolj pa od nadučitelja, da šole otrokom in staršem ne pristudi. Od kmečkih žuljev dobiva svojo plačo, zato pač ni lepo, da se kaže tako hudega ravno proti kmečkim otrokom. Omenimo samo zadnji slučaj. V petek, dne 5. grudna, je snežilo cel dan. Skoraj vsi šolarji so ostali doma. Za silo je bila v soboto že pot, a nadučitelj zapre vse, ki so prejšnji dan izostali iz šole, in celo zagrozi, da bo vsakokrat tak. To so imeli otroci zato, da so drugi dan po celo uro daleč gazili v šolo. G. nadučitelj gotovo ne pozna šolskih postav, zato kmečki starši iz okolice, naberite 70 vinarjev in kupite g. nadučitelju šolsko postavo, da bo vedel, kdaj in kako sme vaše otroke kaznovati! Tam namreč stoji v § 66. črno na belem, da smejo otroci od šole izostati, če je slabo vreme ali če je pot nehodna (§ 66. e. f.), kar je gotovo, če cel dan sneži.
Dobrlavas. (Naša pošt a.) Veliko ne-prilik in škode napravlja naša poštarica okolici s tem, da noče šolarjem dajati pošte, če jih tudi starši izrecno pošiljajo po njo. Ljudje govorijo, da včasi sama pozabi — drugi so rekli zakrivi — kaj, potem se pa huduje nad šolarji in jim noče več izroče-vati pošte, tako da nujne reči leže na pošti po cel teden, škodo pa trpe kmetje. Čudno! Drugod mora uradnik kolikor mogoče postreči ljudem, ker je zato nastavljen, na Koroškem pa si morajo ljudje od najnižjega uradnika dati vse dopasti.
Strmec. (V e 1 i k a n e s r e č a) je zadela Premišljenikovo družino. Šele pred kratkem so umrli oče; dne 19. t. m. pa se je sam usmrtil njihov edini sin, šele 36 let star. Dobili so ga ustreljenega v mlinu. Vzrok samomora ni znan. Najbrž se mu je hipno omračil um. Blagi Premišljenikovi materi naše najglobokejše sožalje!
Velikovec. (Vscnemška kultura) se kaže pri nas v vedno lepši luči. Vse, kar se ne pusti stlačiti v nemškonacionalni lonec, mora trpeti preganjanje. Tako so na
praznik, dne 8. decembra popoldne nekateri zarobljeni meščani - obrtniki, ki prav radi pobirajo groše, še raje pa kronce, od Slovencev, kar na cesti zasmehovali enega meščana, ki ne trobi v njihov rog, na prav nesramen način. Le tako naprej, dokler je še »cvenka« kej. Mi si take reči dobro zapomnimo, čez sedem let ali še prej, vse prav pride!
Velikovec. (Dvojni sklep sv. leta) smo imeli, dne 8. t. m., pri nas. Verni in dobri meščani in okoličani so zaključili pomenljivi letošnji jubilej na dostojen način v cerkvi, napredni »bogaboječi« purgarji pa v telovadnici, kjer so zvečer, dne 7. t. m., po pevski slavnosti veselo plesali do ranega jutra. In taki »vzor-katoličani« še hočejo v cerkvi zapovedovati! Pač višek vsenemške predrznosti in ohole ošabnosti!
Sinčaves. (Žrtev alkohol a.) Splošno znani ljubitelj žganjskega glažka. v Vogelj ah stanujoči FI. T. se ga je povodom smrti g. Kapusa v Sinčivesi zopet dodobra nalezel tako, da je pijan zunaj obležal. Ob tem se je bil močno prehladil ter zabolehal na vnetju pljuč. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico, kjer je pa že drugi dan umrl kot — žrtev prekletega žganja. Koga še ne strašijo sadovi »brent«?
Lese pri Prevaljah. Tri tedne je potrebovalo uredništvo »Rudarja«, da je po Srebotnikovem naročilu sklanfalo odgovor na konštatiranje v »Miru«. Seveda piše omenjeni list, da »Mirova« notica ni resnična. Ne odgovarjal bi temu lističu, ki ima par sto naročnikov in umira na vseh krajih, a pišem zato, da izvedo delavci, kake voditelje in sodruge ima socialna demokracija. Tukaj na Lešah taki voditelji klečeplazijo okrog uradnikov za mesto paznika. »Rudar« piše med drugim: »da so ravno klerikalci poleg druzega za razne večinoma osebne koristi slovensko ljudsko šolstvo na Koroškem zafurali. Da bi mi socialistični delavci klerikalcem pobirali kostanj iz žerjavice, za to bi bili dobri, da bi ti slovenski klerikalci storili vsaj tam. kjer imajo moč, vsaj nekaj, recimo za slovenskega delavca, jim niti na misel ne pride, itd.« Vprašam, kdaj ste vižestorili kaj za slovenskega d e 1 a v c a ?Gotovo tudi tedaj, ko ste našo bratsko skladnico po domače zafurali. Nacedili ste namreč, da noben delavec ne dobi izplačano, ako gre od rudnika proč, kar je vplačal v bratsko skladnico. Več delavcev je že hotelo iti na boljša mesta, a čemu zastonj vplačevati po več sto kron, da v svoji starosti ne dobi pokojnine! Tedaj ste kimali in spravljali slovenskega delavca le na beraško palico. Tako so pobirali tedaj slovenskemu delavcu kostanj iz žerjavice, nam re č na razne osebne koristi k 1 e č ep 1 az o č i h voditeljev. Pripomniti moram, da se je to z d a j nekoliko zboljšalo; kdor gre proč, dobi en d e 1 izplačan. Bogat dobitek ste nam dali ob času ožjih volitev v deželni zbor, ko ste iz ljubezni do slovenskega delavca volili »Reichsritterja« dr. Metnitza namesto slovenskega kmeta. In potem tožite v »Rudarju«, »da so klerikalci volilne okraje na Kranjskem prikrojili tako, da nimajo sociji nobenega zastopnika«. Da, Kranjci so si izvolili prave delavske zastopnike v četrti kuriji, ne pa »reichsritterjev«, kateri na Koroškem slovenske delavce zapirajo in trpinčijo. Trditev, da so klerikalni voditelji za osebne koristi slovensko šolstvo in še marsikaj drugega na Koroškem zafurali, je tako bedasta, da se ji morajo krave smejati. Kakšne »osebne koristi« neki imajo ti slov. klerikalci na Koroškem? Morda to, da njihovi govorniki zastonj in ne tako drago plačano kakor socialdemokratični poučujejo ljudstvo na shodih; morda to, da slovenska duhovščina žrtvuje za ljudstvo vse, kar ima: denar, čas, moči in mnogokrat tudi bodočnost. To je pač nesebičnost, kakršne bi pri socialdemokraških voditeljih zaman iskali! »Rudar« naj poda za svojo trditev le en dokaz! Če želijo sociji okrog »Rudarja«, da jim naštejemo še več slučajev, jim takoj postrežem. Pero je preslabo, da bi popisalo vse krivice in udarce, katere smo dobili slovenski delavci od socialdemoi-kraških alkoholikov, izdajalcev in grobo-kopov slovenskega ludstva.
Škocjan v Podjuni. (Tatvina — nesreča.) V noči od nedelje na praznik Brezmadežnega spočetja je izvrševal nepoklican »revizor« svoj uzmoviški posel na
naši pošti; pa naletel je le slabo, ker se po predletni izkušnji tam ne pušča več večjih vsot gotovega denarja. Boljše breme si je naložil v župnišču, kjer si je od nenavzočega hlapca izposodil obleko, ki jo bo pa najbrže pozabil vrniti. — Pid p. d. Volavčniku v Grabaljivesi je hišni hlapec pretekli teden padel iz »petra« na skedenj. Po posebni nesreči se je ob padcu še nasadil na spodaj ležeči krevelj. Fant bo težko okreval.
Lese pri Prevaljah. (Zdravnik gre.) Kakor slišimo iz zanesljivih virov, bo naš zdravnik dr. Mošic Prevalje zapustil. Da, skrajni čas je že. Kadar se je pripetila kakemu delavcu ali delavki kaka nezgoda, so morali zdravnika po vseh gostilnah iskati in ponesrečenec je moral po več ur čakati na zdravniško pomoč.
Bruca. (Smrtna kosa) je pokosila dne 1. decembra t. 1. SOletno Opanovo gospodinjo na Gornjem Bregu. Umrla je dve uri po porodu. Obupan mož je šel že ob 5. uri zjutraj v Beljak po zdravnika, iskal cel dopoldne, a nobeden ni — mogel priti ! Šele na večer so se spomnili novega zdravnika, dr. Detele, ki je res prišel, toda zaman! Treba je bilo po porodu še operacije, a na potu v mesto, komaj četrt ure od doma, je revica izdihnila. Žalostno je bilo gledati, ko smo položili mlado mater in dojenčka obenem v grob. Bog tolaži moža in stariše!
Bruca. (Naša fabrika) za impregnirani e brzojavnih in telefonskih drogov sko-rodane popolnoma stoji. Blaga je sicer veliko založenega, a kaj pomaga, ko odjemalcev ni! Nesrečna balkanska vojska je pač spravila avstrijske izdelke ob ves kredit. Pomilovanja vredni so delavci, zlasti tisti, ki so se s številnimi družinami tukaj naselili. Kam pojdejo sedaj na zimo?
Pliberk. (Napaden in oropan) je bil Tevž Hanin iz Grebinjske okolice. V svoji lahkomišljenosti je pripovedoval v gostilnah, da je bil gledat neko kočo, katero je hotel kupiti. To je slišal malopriden fant iz Možice in meneč, da ima Hanin precej denarja seboj, se mu je pridružil, ko j e odhajal zvečer proti Grebinju. Že kar blizu Pliberškega pokopališča ga je zvabil na polje, češ, da hočeta iti po bližnji poti. Tam ga je pobil s kamnom na tla in med tem. ko je nesrečneža da-vil, izpraznila mn je žepe vlačuga, ki jo je imel napadalec seboj. Po par urah je Hanin prišel zopet k sebi in grozno zdelan se privlekel še sam v Pliberk nazaj. Napadalca sta našla pri njem le 20 kron, a nista jih dolgo uživala. Že drugi dan so ju prijeli.
Pliberk. Nesreča v minolem tednu ni počivala. France Werluschnig, oskrbnik pri Metnicu, je poskušal nov domači mlin na motor. Premalo je pazil in mlin ga zgrabi za roko in mu tri prste omel j e prav do kosti. Le vesel naj bo, da jih ni popolnoma zgubil!
—	V ponedeljek, dne 1. t. m., je prišlo iz Beljaka žalostno poročilo, da se je tam ustrelil
—	menda zavoljo neke ženske — Jož. Ebner, sin železniškega delavca na Hombergu. Bil je drugo leto pri vojakih. Kot črevljarski pomočnik si je v Gradcu nasrkal toliko brezbožnega socialnodemokratičnega duha, da je mogel izvršiti ta žalostni čin. Ubogi sta-riši! — Dne 1. t. m. je Filip Janšek, najemnik Vitrnikove kmetije, padel raz voz tako nesrečno, da si je raztegnil hrbtični mozeg. Trpel je grozne bolečine. Umrl je v petek, dne 5. t. m. Kralj alkohol je zopet pokazal, kako zna osrečiti svoje častilce in njihove družine.
Goselnavas. V četrtek, dne 4. t. m., smo spremili k zadnjemu počitku p. d. Šajterni-kovega očeta Alojzija Kap. Domači pevci so mu v zadnje slovo zapeli doma in ob grobu dve ganljivi žalostinki. Bolehal ie že dalj časa. R. I. P.! — Pač hudo gospodari v naši vasi bela žena, kajti umrlo je v pičlo dveh letih deset oseb, med njimi štirje gospodarji, vrli narodnjaki, in dve skrbni gospodinji.
—	Precej smo že napredovali na katoliškem, slovenskem glasilu, kar je pač zasluga gospoda kaplana Krašne. Imamo zdaj že dvanajst »Mirov« (pred enim letom štirie), štirih »Domoljubov« in še nekaj drugih listov. (Nasprotnih hodijo v našo vas štirie izvodi, med njimi dva. »Štajerca«.) Ostanite še vsi zanaprej zvesti naročniki »Mira« in nagovorite tudi svoje znance, kateri ga še nimajo, da ga naročijo!
PUberk. (Ne iščite,) ker ne bodete našli več — podobarja in pozlataria Janeza Goleš. Umrl je v bolnišnici v Slov. Gradcu
in bil tam pokopan že pred tremi tedni. Bog mu daj dobro!
Bruca. (Zim a) j e prikimala tudi k nam. Ker je zunaj tako neprijetno mrzlo in megleno, smo se zapredli za peči in pridno či-tamo knjige, ki nam jih posojuje g. župnik. Želeti je le, da bi tudi ti, ljubi »Mir«, pridobil k novemu letu nekaj več naročnikov, ker v tem oziru nas drugod po slovenskem Korotanu precej presegajo. Vendar brez dobrega slovenskega političnega časopisa dandanes nobeden slovenski gospodar ne bi smel biti. Upajmo, da bode polagoma bolje!
Bruca. (Socialni demokratje) so zborovali v nedeljo, 23. novembra, pri Prangarju v Imotičah. Govoril je državni poslanec G r ò g e r. Mož se moti. če misli, da bo spravil naše slovenske kmete v svoj tabor. Dobil je sicer pri zadnjih volitvah precej naših glasov, vendar ne sme misliti, da smo zavoljo tega socialnodemokratične-ga mišljenja. Dobro vemo, da je in ostane socialna demokracija naš verski in gospodarski sovražnik. Prisiljeni smo bili ž njimi voliti le vsled krutega nemškonacionalnega sistema, ki nam je s prav ostudnimi sredstvi hotel vsiliti odpadnika — Angererja kot poslanca. Sicer pa gredo, g. Groger, naša pota daleko vsaksebi!
Št. Peter na Vašinjah. (Žalostnano-v i c a.) Pretužno novico je dobil naš ljubljeni pevovodja g. nadučitelj Peter Močnik, namreč o smrti svojega že precej starega očeta. Smrt pač ne izbira. Naše iskreno sožalje!
Iskrena prošnja.
Bliža se zopet zima, mraz. Naši našo »Narodno šolo« obiskujoči otroci, ki potrebujejo za zimski čas obuvala in tople obleke, pa so povečini otroci ubogih starišev. V korist našim ubogim otrokom nameravamo tudi letos napraviti, in sicer na kvaterno sredo dne 17. decembra t. 1., v naši šoli običajno božično slavnost. Obračamo se tedaj tudi letos zaupljivo do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj milo proseči da bi nam prihiteli v ta namen na pomoč z darovi v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je do naše slavnosti le kratek čas in ker imajo čč. šolske sestre s prireditvijo darov za otroke zelo veliko posla, tedaj si uso j amo dostaviti še ponižno prošnjo, da bi se nam blagovolili blagohotni darovi prav kmalo poslati. Za vso dobrotljivost se že v naprej zahvaljujemo in kličemo: Bog plačaj!
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 18. novembra 1913.
Vodstvo »Narodne šole«.
Porotna sodišče.
Tat po poklicu. Obtoženi, 22 let stari, v Weidegg pristojni in že večkrat predkazno-vani potepuh Julij Bader se je moral zagovarjati zavoljo tatvine, napačne napovedbe in potepuštva. Dne 19. majnika je bil izpuščen iz zapora v Šmohorju. Podal se je v svojo občino, ki mu je bila odkazana za bivališče, ker je bil pod policijskim nadzorstvom. Pa že dne 23. majnika jo je popihal naprej in se potepal po Koroškem in Štajert-skem, dokler ga niso dne 23. avgusta aretirali. Med tem časom je kradel kakor sraka. Župniku Tomažu Klampfererju v Št. Rupertu pri Beljaku je ukradel nad 500 K, citre in srebrno žepno uro. Ker se je bal, da ne bi razžalil verskega čuta protestantov, je počastil s svojim ponočnim obiskom še tamošnjega lutrovskega pastorja Kaufmana in mu ukradel srebrno žensko uro s peterimi naveski, zlat prstan z biseri, poročni prstan, živeža in obleke. Kuharici Ani Castu-lik v Unzmarktu je ukradel zlato uro z zlato verižico, zlat prstan in drugo lepotičje ter 30 kron gotovine. Kradel je še drugod. Povsod je obračal posebno pozornost na zlatnino. Vse ukradene reči imajo skupno vrednost 2468 K. Slovencem se je hotel ustreči s tem, da je v Lieserbrticku navrtal »Sudmarkino« pušico; Nemcem pa v tem o; iru ni mogel ustreči, ker ni dobil pred oči in pod dolge prste nobene »Stražine« pušice. Bader je priznal vse tatvine. Obsojen je bil na sedem let ječe in v policijsko nadzorstvo.
Rop. V Libuče pristojni rudar Ferdo Filip, star šele 22 let, je stal pred porotniki zavoljo ropa. Dne 6. oktobra bi bil moral iti
k vojakom. Dne 4. oktobra se je sešel z rekrutom Petrom Zablatnikom in je popival z njim po gostilnah. Ne več treznega tovariša je peljal na samoten kraj, ga vrgel ob tla in mu izvlekel denarnico, v kateri je bilo najmanj 15 K, potem pa jo je popihal. Filip je bil obsojen na štiri leta ječe.
Zaradi posilstva je bil obsojen na eno leto ječe 28 let stari hlapec Konrad Seiser iz Zabersdorfa.
Huda telesna poškodba. 28 let stari, v Pisweg pristojni kmetski fant Janez Kogler iz Št. Ožbolta pri Svincu je bil obtožen, da je dne 12. oktobra ubil Ambroža Petučnika. Karel Kogler in Petučnik sta se stepla. Iz hiše je prišel Karlov brat Janez in je s cepinom ubil Petučnika. Karel taji, da bi se bil pretepal, bil je dne 20. novembra obsojen na dva dni zapora, Janez je pa moral pred poroto, kjer je tajil uboj in pripovedoval, da je nekdo drug zalučal v Petučnika kamen. Obsojen je bil zaradi zločina hude telesne poškodbe na osem mescev ječe.
Nacionalen pretepač. V Brežah je rad razsajal, kadar se ga je nalezel, 27 let stari drvar Jožef Lichtenegger, ki je živel z neko Barbaro Brandstàtter v divjem zakonu. Dne 18. novembra se ga je tudi nalezel in je doma razsajal. V hiši je stanovalo več ljudi; tudi nekaj Lahov, ki so jih že ušesa bolela. Lichtenegger je imel posebno korajžo na Lahe in jim je klical v klasični nemščini: Welsche Bagage, geht's aufa, bon Ihr Schneid hobt’s! Zu feig seid’s! Do bin i! (Laška sodrga, pojdite gori, če imate korajžo! Ste prestrahopetni! Tu sem!) To je Laha Da Colla tako ujezilo, da ga je z nožem dvakrat nekoliko ranil. Razgrajajoč je šel nato v sobo in se s kuhinjskim nožem zopet prikazal. Zasadil je Da Collu nož v ramo, da jo je prebodel; nato je nož v rami še zasukal. Ko je to storil, se je še pobahal:	»Tu
imaš sedaj svoj del, Lah!« Kljub zdravniški pomoči je Da Coli že v naslednji noči umrl. Porotniki so glavno vprašanje glede uboja zanikali in je bil Lichtenegger zavoljo prestopka proti varnosti življenja obsojen na pet mesecev strogega zapora.
Obravnava proti uradnikom puljske občine. Laški obtoženci, deset po številu, so se zagovarjali že, kakor znano, v Pulju, kjer so jih laški porotniki oprostili. Najvišji sodni dvor je pa ugodil ničnostni pritožbi državnega pravdništva in odkazal novo obravnavo pred celovško poroto. Obtoženi so zločina goljufije, uradne poneverbe in zlorabe uradne oblasti. Obravnava bo trajala ves teden. Od deset obtožencev jih je v celovškem preiskovalnem zaporu sedem, trije pa so prej pobegnili. Obtoženi so: Tomaž Galante, občinski blagajnik; Lino Privilaggio, občinski knjigovodja; Franc Bigatto, Lino Quarantotto, Gustav Horrak, Kamil Desko-vich, Attilio Juch, Gordon Negri, Viktor Vittori in Jakob Fillinich, vsi občinski uradniki v Pulju. V 14 letih so poneverili najmanj 150.000 K. Obravnavi je prideljen tolmač za laščino.
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
Št. Lipš.
Shod, ki se je vršil 30. m. m., se je prav povoljno obnesel. Gospod dr. Božič iz Celovca je v izbranih besedah orisal glavne rak-rane avstrijskega gospodarstva. Propad kmečkih posestev v zadnjih letih vsled visokih davkov in življenskih potreb. Širjenje veleposestva in kapitalistov na škodo agrarnih postav. —- K besedi sta se oglasila tudi g. Rutar in g. župnik, ki sta povdariala edinost in združitev kmečkega stanu. Udeleženci so bili s predavanjem vsi zadovoljni in želimo večkrat tako praktičnega pouka.
Gospodarski shod na Želinjah.
Eden najlepših shodov, kar jih je priredilo naše društvo letošnje leto, je bil gospodarski shod dne 8. t. m. Impozanten glede na številno udeležbo, kakor tudi glede na izborna izvajanja g. župnika Pollanca. Po dopoldanski službi božji se ie zbralo v prostorih gostoljubne in prijazne gostilne »Pri Petru« lepo število gospodarjev. Društveni predsednik je z veseljem prisrčno pozdravil zborovalce in posebej še g. referenta; g. Poljanec, ki je sam izboren in napreden gospodar, ki se mu imamo kmetje že za marsikatero pridobitev zahvaliti, je žel za svoja
izvajanja toplo pohvalo; zlasti o prašičjereji in konjereji, kakor tudi o drugih važnih, gospodarstva se tikajočih stvareh. Med drugim je tudi razložil, zakaj da kmetski pridelki in zlasti živina nima letos nobene cene. Naši »kunštni« državniki so našo politiko na zunaj tako zavozili, da naših pridelkov na Balkanu prav nič ne marajo; zdravili so »starega deda« — Turka, medtem ko se mladim, čilim, življenja polnim fantom — Jugoslovanom na Balkanu — niso bali zameriti. Da, da, našim ministrom se bomo morali kmetje pokloniti in zahvaliti, da sedaj v teh za kmeta težkih časih nihče naše živine ne mara in da nam za žito zlasti za oves, ponujajo take sramotno nizke cene. Davke nam znajo nalagati vedno višje, medtem ko nam pa pri vnovčevanju naših izdelkov sta-1 vijo ovire! Kako dolgo še? Sedaj pa par besedi naši podružnici deželnega kulturnega sveta; tudi ona namreč tupatam priredi kak poučen shod, toda žalibog vse v nemškem jeziku, tako da za podružnična predavanja ni skoraj prav nobenega zanimanja, in to v škodo našega tako potrebnega gospodarskega napredka! Slovenski govorniki delajo za »Bog lonaj«, pri deželnem kulturnem svetu pa plačani ljudje pridejo govorit praznim prostorom! Kje je metla?! — (Metlo imajo kmetje sami v roki pri volitvah, pa se je žal nočejo posluževati v pravi meri, ker še dobršen del slepih slovenskih kmetov drvi za nemškutarstvom. Op. ured.)
Dobrlavas.
Mesečno zborovanje tukajšnjega katol. slov. izobraževalnega društva na nraznik Brezmadežnega spočetja Dev. Marije je bilo zelo dobro obiskano. Društveni prostor v »Narodnem domu« je bil napolnjen do zadnjega kotička. Govornik g. Franc Krigl iz Celovca je v jako poljudnem govoru primerjal domači vrt s slovenskim narodom. Na podlagi te primere je govoril o dobri in slabi vzgoji mladine. Nato je sledila veseloigra »Kmet Herod«_. ki je med poslušalci povzročila mnogo smeha. Igralcem, ki so svoje vloge jako spretno igrali in zato tudi želi vsestransko odobravanje, pa kličemo: Na svidenje na praznik Sv. treh kraljev!-.
Društvena naznanila.
Ustanovni shod pevskega društva »Liana« za Sv. Peter pri Vašinjah, ki je bil napovedan na 14. t. m., se vsled nastalih zaprek preloži na poznejši čas. — Odbor.
Slov. katol. izobraž. društvo »Straža« na Dunaju, VI., Webgasse 17. Slovenska služba : božja se vrši v cerkvi sv. Antona, XV., Pou-thongasse 16, vsako drugo nedeljo v mesecu, in sicer: 14. decembra, 11. januarja, 7. februarja. — Uljudno vabimo na Miklavžev večer, ki ga priredi Slov. katol. izobraževalno društvo »Straža« dne 14. decembra 1913 v dvorani »Zur schònen Schàferin«, VI., Gum-pendorferstraBe 101. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina za nečlane 60 h. — Otroci prosti.
št. Tomaž. Društvo »Edinost« priredi na kvaterno nedeljo, dne 21. decembra, popoldne ob pol 3. uri v Št. Tomažu v društvenih prostorih. Na sporedu je zelo zanimiv in poučen govor: o lurških čudežih in njihovih nasprotnikih. Govornik pride iz Celovca. — Odbor.
Prevalje. Slov. katol. delavsko društvo ima svoje mesečno zborovanje prihodnjo nedeljo, dne 14. decembra, v društvenih prostorih pri Šteklju. — Odbor.
Šmihel nad Pliberkom. Tukajšnja podružnica kulturnega sveta za občino Bistrico ima v nedeljo, dne 14. decembra 1913, po*-poldne po blagoslovu svoje zborovanje, in cer v gostilni pri Šercarju. Sprejemala se bodo naročila za sadne drevesca za prihodnje leto 1914 in obenem pobirala letna udni-na od posameznih članov.
Guštanj. Slovensko izobraževalno društvo priredi na tretjo nedeljo v adventu (14. decembra) ob 3. uri popoldne v svojem društvenem prostoru pri Kleinlecherju shod s poučnimi govori.
št. Jakob v Rožu. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. decembra, po blagoslovu v svoji dvorani v Narodnem domu gospodarsko zborovanje. Govoril bo nam že dobro znani gospod Krištof iz Ljubljane o prešičereji. Po govoru se vrši razgovor o gospodarskih stvareh in vsak lahko vpraša gospoda govornika za svet ali pojas-
ailo. Gospod Štikar bo sprejemal naročila na mlada drevesca. -— Gospodarji in gospodinje, mladeniči, dekleta, pridite!
Izobraževalno društvo v Borovljah priredi dne 14. decembra v Delavskem domu v Podljubelju »Miklavžev večer«. Spored, igra »Dva gluha«, prihod Miklavža. Miklavževa darila se oddajo v Delavskem domu pred igro. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Odbor.
Pevsko društvo »Lisna« za Sv. Peter pri Vašinjah vabi na ustanovni shod, ki se vrši v nedeljo, dne 14. decembra t. L, v gostilni pri Kroni v Velikovcu. Prijatelji slovenskega petja, kakor sploh vsi zavedni Slovenci, udeležite se slavnosti v prav obilnem številu! — Odbor.
Cerkvene vesti.
Slovensko katehetsko društvo priredi v četrtek, dne 18. t. m., ob 1. uri popoldne pri Trabesingerju sestanek, na katerem se bo razpravljalo o dveh zelo aktuelnih zadevah.
Djekše. (T r i d n e v n i c a.) Konstantinov jubilej smo pri nas opravljali in sveto leto zaključili s slovesno tridnevnico 6., 7. in 8. t. m. Vsak dan je bila pri obojnih službah božjih cerkev polna. Posebno mnogo vernega ljudstva, tudi iz sosednih župnij, je pidšlo na Marijin praznik. Spovedancev je bilo te dneve šest sto. Pri tej tridnevnici se je prvikrat rabila nova spovednica. Je zelo pripravna, stoji v križni kapeli in je res lep kras cerkve. Spovednico je natančno po načrtu napravil iz hrastovega lesa tukajšnji domači mizar Anton Kasl, ki je lahko ponosen na svoje delo.
Č. g. Rok Tojnko, provizor v Lipi, je prestavljen za župnega upravitelja v Sveče. Župnijo Lipo bo oskrboval č. g. župnik Valentin Mòrti na Strmcu.
Pliberk. (Sklep jubilejnega leta) je bil prav časten za našo župnijo. Obhajala se je tridnevnica z blagoslovom vsak večer in s kratkim nagovorom. Žalibog je bil nemški. Seveda tudi ni drugače mogoče, ker se večernih pobožnosti slovenski okoličani zaradi velike oddaljenosti ne moremo udeleževati. Zato pa nimamo ničesar proti temu, da so namenjene le bolj nemškim Priberča-nom. Da bi jih le tudi več prišlo, potem bi videli, da se brez vzroka pritožujejo, češ, premalo se skrbi za nje v cerkvi! Naravnost ginljiv je bil obilni sprejem sv. zakramentov. Kakor smo čuli, je bilo samo v nedeljo in ponedeljek obhajanih nad 700. Tudi izobraževalno društvp se je slavlju dostojno pridružilo. Člani in'članice so na nraznik Brezmadežne skupno pristopili k mizi Gospodovi. Popoldne pa smo se z dragimi nam gosti v društveni dvorani ob krasnih skiop-tičnih slikah živo spominjali čudovite neupogljive ljubezni in zvestobe prvih kristjanov do sv. križa in mu isto prisegli tudi mi za celo svoje življenje.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Marijina d r u ž b a) je god svoje patrone brezmadežno spočete Device Marije dne 8. t. mes. naj-slovesneje obhajala pri dopoldanski božji službi 9 skupnim sv. obhajilom, h kateremu so vsi Marijini otroci, dečki in deklice, pristopili. Ta dan se je obhajal tudi sklep Konstantinovega jubileja. Bil je to krasen pri-zor, ko so skoraj vsi v cerkvi navzoči verniki pristopili k mizi Gospodovi. Pri popoldanski božji službi je imel slavni cerkveni govornik č. g. kanonik Ivan Žel iz Velikovca do pr c a segajoči govor, v katerem je popisa-val lastnosti Marijinih otrok in fante in dekleta vzpodbujal k stanovitnosti. Na novo je bilo v dekliško Marijino družbo sprejetih sedem deklet. Naša dekliška Marijina družba šteje zdaj že 57 članic, od teh jih tukaj stanuje 45, ostale pa so vsled preseljevanja raztresene po celi deželi. Poleg tega se pripravlja deset kandidatinj za prihodnji sprejem, v deškem Marijinem vrtcu je 16 dečkov, v dekliškem Marijinem vrtcu pa je 26 deklic. Ako se do prihodnjega slovesnega sprejemanja na nedeljo sv. Alojzija leta 1914. oglasi zadostno število 14 let starih fantov, tedaj se bo tukaj ustanovila tudi mladeniška Marijina družba. Za tukajšnje razmere pome-nja Marijina družba zelen otok v sredi velike puščave. Naj bi se še na prav mnogih krajih po slovenskem Koroškem vpeljale Marijine družbe, truda je sicer veliko, ali tudi uspehi in duhovnega veselja ni ravno malo.
Gospodarske stvari.
Mlekarstvo.
(Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.)
(Dalje.)
2.	Rdeče mleko.
Večkrat se zgodi, da se napravijo na površju mleka rdeče proge, bodisi na posameznih delih, kakor tudi na vsem površju. Ta napaka izvira od rastlin, ki so se kravam krmile. So namreč neke vrste škodljive rastline, ki se včasih nahajajo v posameznih krajih, in se, ne da bi se opazilo, tudi pokrmijo. Te rastline pridelujejo neko rdečo barvo, ki zaide lahko tudi po vimenu med mleko. Gledati je na to, da se te škodljive rastline ne krmijo, in napaka je odpravljena. Take škodljive rastline so n. pr. volčje mleko, zlatica (vranjica), ki se jih lahko najde dovolj na zanemarjenih travnikih. Te škodljive rastline lahko mleko popolnoma pokvarijo in je napravijo neužitno.
Rdeče proge na površju mleka so tudi neka vrsta bakterij (bacillus prodigiosus), Te bakterije se hitro pomnožujejo in mleko popolnoma pokvarijo. Ako so rdečico na površju mleka povzročile bakterije, ima mleko zopern okus in razširja neprijeten duh.
Rdeče mleko lahko povzroča tudi kri in gnojni sluz bolnega vimena. Mogoče je, da se pri molži utrga krvna žleza in mleko postane rdeče. Kadar kri mleko rdeče barva, ne pa upliv krmskih rastlin ali bakterij, tedaj se ne napravijo proge na površju mleka, temveč ostane rdečina na dnu posode. Ta slednja povzročitev rdečine navadno sama po sebi odneha pri pravilni molži in tudi ni tako nevarna kot prva in druga.
3.	Sivo mleko.
Sivo ali modro mleko povzroča posebna vrsta glivic, katera napada posneto mleko in smetano, pinjenca pa ne. Napravijo se na površju kmalu po molži sive proge, ki se hitro razširijo tako, da polagoma vse mleko dobi isto barvo. Kakor hitro se mleko skiše, pa se razširjenje te napake ustavi. Povzro-čiteljite bolezni se najbolj razširjajo pri toploti 15 do 18 stopinj Ceizija. Pod deset in čez 35 stopinj Celzija se te vrste glivice ne morejo več razvijati. Iz tega je tudi razvidno, da lahko zabranimo razkroj teh škodljivih glivic s siila j en jem pod 10 stopinj ali pa z zagret jem mleka nad 35 stopinj C. Najlažje se ubranimo te napake, ako takoj sveže mleko porabimo. S snago in pridnim umivanjem posode, z lugom ali sodo se te glivice tudi uničijo. Strupeno ali škodljivo tako mleko ravno ni, vendar ni okusno in za-branjuje popolno posnemanje.
4.	Grenko mleko.
Grenak okus mleka povzročujejo navadno krmske rastline ali plesniva in nagnita krma. Tudi staromolzne krave dajejo večkrat grenko mleko, kar ni nič nenavadnega. Razen navedenih povzročiteljev napravi grenak okus nepravilno kisanje, kar moramo pripisovati uplivu raznih glivic, ki so na naveden način povzročile skisanje. Prav pogosto postane tudi kuhano mleko grenko. Tudi tu povzročajo grenkobo glivice, ki se pri kuhanju niso uničile ali pa so prišle šele pozneje v mleko.
5.	Peščeno mleko.
Peščeno mleko nastane iz fosforovoki-slega apna, ki se nahaja v krmi in pride v mleko. Napravljajo se majhni kristali, ki se izmolzejo, ako so majhni. Pri večjih je potrebno dati kravam v sesce cevi, da se odstranijo, drugače krava lahko zboli in vname se ji vime. To se sicer malokdaj pripeti, pogosteje v krajih, kjer vsebuje voda dosti apnenca. Gotovo bo to napako lahko odpraviti, ako se preišče krma in voda.
6.	Vodeno mleko.
Vodeno mleko dajejo navadno krave, ki uživajo vodeno klajo (repo in vodena zelišča). So pa tudi krave, ki pri krmljenju boljše, tečne j še klaje dajejo vedno vodeno mleko. Takšna napaka se pri kravah ne da odpraviti, ako je prirojena, oziroma je bil oviran razvoj mlečnih žlez pri izreji. Tudi pri slabi prebavi in ob času pojatve se pojavi ta napaka, ki sama zopet kmalu izgine.
Ali ste že pridobili „Miru“ -- novega naročnika? --
Sirup s sidrom SarsapariUae
compos.
Zdravilo za čiščenje krvi. Steklenica K 3t>0 in 7-60.
LINIMENT S SIDROM capsici compos. Nadomesti'o za Pain-Expeller s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo;
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. — Steklenica K —'80, 1-40 in 2'—.
ŽVEPLENO KAZILO S SIDROM
lajša srbenje pri lišajih itd. — Lonček K !•—
Dobiva se skero v vseh lekarnah ali naravnost v
( I j Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem levu*
Praga I, Elizabetina cesta 5.
Najmočnejšega človeka se lotijo lahko enkrat skrninaste in protinove bolečine, zobobol itd. in je potem tako brez moči kakor otrok. Izobražen človek pa si zna pomagati, ker vsak dan Cita v časniku, da Fellerjev bolečine pomirjujoči fluid z zn. „Elza-fluid“ te bolečine takoj odpravi, kakor tudi glavobol, migreno, migljanje pred očmi, bolečine v ušesih i. t. d. 12 steklenic pošilja franko za 5 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 67, Hrvatsko, kjer se dobiva tudi priznano, sigurno učinkujoče, nalahno odvajalno sredstvo, rabarbara-kroglice z zn. „Elza-krog-lice“, 6 škatlic za 4 krone franko.
Kmetijsko posestvo, ki obsega čez 7 oralov zemljišča, z dobro ohranjenimi hišnimi in gospodarskimi poslopji, dobičkanosnim sadnim vrtom, je z gospodarskimi potrebščinami vred po vredni ceni naprodaj. Naslov: Rupert Pallet v Kazezah (Harbach) št. 11 pri Celovcu.
Loterifske številke.
Trst, 3. decembra: 81 41 19 74 86 Dunaj, 6. decembra: 60 8 52 44 43
Tržne cene v Celovcu
4. grudna 1913 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				801	trov ■en)
			od		do		(bil	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica....			21	53	23		14	
Rž				19			20	48	11	40
Ječmen ....			19	69					10	40
Ajda				21	86	23	24	11	33
Oves				15	55	17	42	5	60
Proso ....			—	—	18	24	10	40
Pšeno ....			38	9	—			24		
Turščica . . .			18			20		9	82
Leča					—	—			—	
Fižola, rdeča. .							—	—
Repica (krompir)	, ,	s	4	44	5	- ’	2	—
Deteljno seme .	• ,	.	—		—	—	—	—
Seno, sladko . .			9	20	11	—	—	
„ kislo . .			8	—	9	50			—
Slama ....			5	50	7	50				
Zelnate glave po 100 kos.			6	—	8	—	—	—
Repa, ena vreča								—
Mleko, 1 liter			—	24			28		
Smetana, 1 „	. .		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	40		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	4	—		
Slanina (Špeh), po v. 1			2	10	2	30		
„	„	sur. 1			1	90	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	—	2	40		
Jajca, 1 par	.		—	20	—	27		
Piščeta, 1 par .	.		2	80	3	60		
Race										
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m».			3	—	3	60		
30	„	„ mehka, 1 „ .			2	50	3	20		
			100 kilogr.					
								
			živa		zaklana			
Živina							d	Ctì
	od	do	od|	do	od	do	^6p	T3 O
	v kronah						Ph	a,
Konji		_	_			_	_		
Biki		250						1	i
Voli, pitani . .	440	460	90	—	—	—	10	6
„ za vožnjo .	450	500			—	-	—	16	10
Junci		320	350			—					11	7
Krave ....	220	500	74	—	—			68	40
Telice ....	200	—								1	1
Svinje, pitane .	—	—	—	—	146	156	82	82
Praseta, plemena	18	60	—	—	—	—	240	200
Ovce							—	—		
Koze									
Denuln ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom 6 do 10 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na
Josip Batič, Ilirska Bistrica 23
(Kranjsko).
Stern^^Marke
(Vpisana varstvena znamka.)
..Zvezdna znamka»	Bi #111 $1P lì* W tl	"Z<e2dnil znamka“
kot dobro izkazano in ceno fosforovokislo gnojilo za
travnike, pašnike in klajna.polja.
Tudi ozimni setvi, po nobeni ali samo hlevni gnojitvi, se uspešno pognoji površno s
ThomasoDO moko.
Thomasova moka „Zvezdna znamka“ zajamčeno čisto in polnovredno blago, se vsekdar točno razpošilja v plombiranih vrečah z označbo vsebine in varstveno znamko.
Dobiva se v vseh po lepakih »Zvezdne znamke1' označenih prodajalnah ali pa v
Tovarnah Thomasovih fosfatov
D. z o. z.	Oe. m. 300.	Berolin W.
Svarimo pred manjvrednimi Izdelki.
Črno sladko dalmatinsko krvno vino, posebno priporočljivo za bolnike in bolehne ljudi, ima naprodaj gostilničar Jakób, Žrelski drevored pri Celovcu.
Dober zimski zaslužek za vsakogar. Pojasnila proti pošiljatvi K 1-20 v znamkah, kateri znesek se vrne pri sprejemu dela. — „Rentabel 33“, poštnoležeče, Trst.
u.k: čaji
- v w London
svetovnoslavni !
m
Posestvo
Glavna zaloga v Celovcu: Henrik Plahna,
Jos. Kosteinscheg, Franc Appe, Antonitsch & Karlbauer, Tom. Scholiesnig; v Borovljah: Josip Renko.
obsega 12% orala, od tega 3% orala ravnega polja v celoti pred hišo vidno, sadni vrt, drva za hišo dovolj iz gozda, planinska in srenjska paša, vodna pravica, 3 glave živine, gospodarske potrebščine in žetev je zaradi odpo-tovanja do srede decembra po dogovoru prav po ceni proti gotovini na prodaj. — Steinhauer, posestnik, pošta Ledenice, Koroško.
Pri revmatizmu, protinu, nevralgiji	
lu UZoullIIau zanesljivo učinkuje	od zdravniških f avtoritet	f priporočeni f
CONTRHEUMAN
Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga
LEKARNA B. FRAGNER-jJ,
c. in kr. dvorni dobavitelj, Praga 111-203
Proti predplačilu:
K 1-50, pošilja se 1 tuba ,, 5'—,	»	„ 5 tub
» —>	»	» 10 »
Iranko.
Pozor na Ime Izdelka In izdelovatalja. Zaloge v lekarnah.
Po Hajvišjeni naročilo Njep.	c. in kr. Apost. MičanMa
42. c. kr. drž. loterija
za zasebne dobrodelne namene tusiranske drž. polovice.
Ta denarna loterija
Ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 22. januarja 1914.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju HI., Vordere Zollamtsstrafle 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. -- Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Pletilni stroj (Wederman), še malo rabljen, dobro ohranjen, je naprodaj po znižani ceni. Franc Kapus, mežnar, Bilčovs, p. Bistrica v Rožu.
ssssssssssEsssssasššT
35-40 metrov ostankov K13 50.
Vsled balkanske vojske so velika množina zajamčeno prlstnobarvne, pralne, brezhibna tkanine po zelo znižani ceni proda, In sicer: Kanafasl, močni oksfordl, flaneli in cafirl za srajca, barbanti za bluzo In obleko za otroke, modrotlski, Sifoni, bela tkan'na za perilo In za balo, krlsetl, brlsalke itd. — Ostanki so dolgi 3—18 metrov. — Razpošilja se po povzetju.
Tkalnica Austria
GieBhnbel pri Novem Mestu na Metu]!.
(Pri naročilih dveh zavojev se pošlje franko.) Naročite, in zadovoljni boste !
iru
THYMOMEL
SCILLAE,
sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen.
Steklenica 2 K 20 vin.
Po posti proti predplačilu 2 K 90 v 1 steklenica, 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic, pošilja se franko. Ne dajte si usiliti potvorov!
Izdelovanje in glavna zaloga v
MBlIB-ja
c. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA IIL—203.
JT	X
Poztr na	Pnznr na
Ime	varstvena
Izdelka!	znamka!
CR0HTIH
Centrala:
ZAGREB, v lastni hiši, vogal Marovske In Preradovlčeve ulice.
zauaroualna zadruga = o ZAGREBU. ==
Edini domnd znoarovnlnl zavod.
Ustanovljena 1884. Glavna zastopstva:
Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo.
Podružnica: Trst, Via dei Lavatoio št. 1. n. nadstr. (t.,.,..
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
4 Ila NrinlipauiP • 1- Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
1.	lia ZlllIJBn]K. 2. Zavarovanje dote.
3. Zavarovanje živi jenske rente.
2.	Proti Škodi po požara:
gospodarskih strojev, blaga itd.).
3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.).
3.	ZaoaroDanje steklenita Sip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša....................... . K 3,013.332-60
Dohodek letne premije s pristojbinami................................... 1,486.297-50
Izplačane odškodnine.................................................... 5,624.162-96
Sposobni posredovalci in akviziterji *se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji.
Natančnejše Informacije daje GlaVDO ZflSlODSiVO „(11031136“ V LlUOljfllli {MU Kfflel & SIÌVAF).
Okrajni zastopnik za Celovec in okolico je g. ALOJZIJ TERČEK, knjigovez v tiskarni dražb«
sv. Mohorja v Celovcu.
Knjigoveznica Družbe sv. Mohorju v Celovcu
DeI° trpežno in okusno*	Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) 26	Cene zmerne.
opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave.


Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Hišica blizu letovišča §
s tremi lepimi sobami, kuhinjo, shrambo in S kletjo, z gospodarskim poslopjem, kuhinjskim q in sadnim vrtom ter zemljišči se da takoj v □ najem. Pripravno tudi za penzionista katerega- {3 koli stanu. — Več pove župni urad Javorje, g p. Črna, Koroško.
Kako se
pljnčne bolezni, dušljivi kašelj m naduho
popolnoma izleči, razodenem vsakomur zastonj. Pošljite franklran ovitek z naslovom za odgovor na gospo Kryzek, Vršovlce pri Pragi (Češko).
Priznano domače zdravilo iz učinkujočih zeliščnih snovi, skrbno pripravljeno, ki poživlja, pospešuje in urejuje prebavljanje in tek do jedi pospešuje ter
brezbolestno čiščenje in tako sledice nezmernosti,
učinkuje mirno in odstranjuje posledice nezmernosti, pogrešene diete, pre-hlajenja in neprijetne zapeke, n. pr. gorečico, napihovanje, povzročeno s preobilno kislino, krčne bolečine pomiruje in odstranjuje, je
Dl dose balzah n žulit
iz lekarne B. Bragnorja. Glavna zal. v lekarni
B. FRAGNER,
„Pri črnem orlu41, Praga, Kala Strana St. 203, vogel Nerudove ulloe. Naročila se izvršujejo z obratno pošto.
1 velika steklenica 2 K, 1 mala steklenica 1 K; po pošti proti predplačilu K 1 SO za malo steklenico, K 2*80 za veliko steklenico, »o, K 4 70 se pošljejo 2 veliki steklenici, za K 8 se pošljejo 4 velike steklenice, za K 22 pa 14 vel. steki, na vse postaje Avstro-Ogrske. Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji.
C VARILO I
Vsi deU zavoja so opremljeni z varstveno znamko "
! 500 Dirmi !
Vam plačam, če moj uničevalec korenin
.Ria-
ne odstrani brez bo-99i*su~~ lečin Vaših kurjih ffff jjniin** očes,bradavic,trde JDdfiši&filila kože v treh dneh.
Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Kasohau (Kassa), L, poštni predal (12/829). Ogrsko.
Mehlhoferjev
naslednik
EmeH
CelDoec,
Burggasse 12
se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled.
Paramenti!
L Mašna oblačila UlTltà
g j=	opremi, dobro blago	in	poceni.
Plašči za Cerkvenika in ministrante, g E	o vratni plaščki in štole zelo ceno.
” (mÌ70fD v različnih oblikah od 1 K £ Jllll2t.lt! naprej. — Komplet z ovrat-« Ja	nim trakom od K 2-— do K 2-80,
jg m	kakršen je izdelek.
3 = Diainéì v vsakršni obsežnosti po K 3-80, £ S Dii Bil K 4 -, K 4 80.
N g Rožaste svetilke za večno luč za paten-~,S	tovanl stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da — o	bodete stalen odjemalec
ss oddelka za paramente, knjigarne in trgovine
Jožefovega društva v Celovca.
co
o
o
Sr
— CD
O» -T-
i.s
rr
s
3
g
?
SL
N
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si narod zbirko vzorcev iz Ceike tkalnice
M^a r-ije Jirsové
v Novém Hradku p. Met. č. 210 (v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira, kanafasa, fla-neie, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K Iranko, tudi polovica zavoja za 9, ozir. 10 K.
Blago je stalnobarvno in moCne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci i Vzorci blaga zastonj in franko.
40 metrov dobrih ostankov za obleko 40	«	izvrstnih zimskih ostankov
30	»	modn. ostankov za obleko
6 komadov prav velikih rjuh . . 100 » prima žepnih robcev 1 tucat dobrih brisalk ....
1	» prav težkih brisalk . .
10 komadov toplih zimskih prtov

K18-„ 20-— » 18--,, io-— « 13 -» 290 » 4*80 » 5-—
OH Zucker v Plzna At. 508
(Češko).
Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne pošiljajo. Najboljši založnik za trgovce, krošnjarje in sejmarje.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
lUsMa razgišii B. Slanutti, Dalia lil.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto. ^
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—.
Denarne Tinje na kniiaice se iDre-stoli po
Dd dneva vloga de dneva vzdiga.
Rentni da vel piata banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjnje In eskomptaje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In ekspozitura v Gradeiu.
Denarne vloge ? tekočem računu obrestujeta se:
proli 30 tani KOI proli 60 tani Sil Dl onpoveni po » Id odpovem p d IHQ
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, drž. poslanec, — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.