1994- K§fi KRONIKA èM^ časopis za slovensko krajevno zgodovino -2/42 Jožef Košič, Življenje Slovencev med Muro in Rabo. Izbor del. Budimpešta, 1992,190 str. Dokaj neopažena je šla mimo slovenske jav- nosti objava izbranih del velikega slovenskega narodopisca Jožefa Košiča. Košič (živel 1788- 1867) je bil duhovnik, svojo službo je opravljal najprej v Beltincih, nato pa je bil do smrti žup- nik v Dolenjem in Gorenjem Seniku (Porabje). Kot pravi prof. dr. Vilko Novak, ki je v knjigo prispeval spremno študijo o Košičevem življenju in delu: "Košič ni bil navaden duhov- nik, ki bi se omejeval le na dušnopastirsko delo. Imel je naročene madžarske, nemške in sloven- ske časopise in časnike, vneto pa je prebiral naj- različnejše, predvsem zgodovinske knjige, tudi slovenske." Najbolj pa se je Košič zanimal za življenje in tudi preteklost svojih rojakov in "bil prvi Slovenec, ki je sestavno opisal ljudsko živ- ljenje in kulturo dela svojega naroda". Dela tega zanimivega pisca so bila do zdaj težko dostopna, nekatera hranita le nacionalni knjižnici ali redki posamezniki. Ob spremni štu- diji, ki smo jo že omenili, je v knjigi izšlo še šest Košičevih del, od tega sta dve objavljeni v celoti. Košičeva dela so v originalu pisana z madžarskim črkopisom, izbor pa jih prinaša v gajici, ohranil je le o, ü in gy, ki so značilni za prekmurski slovenski jezik. Za prvi spis O Slovencih na Ogrskem je Košiču dal pobudo Jan Čaplovič z leta 1819 objavljenim razpisom nagrade za opis kake narodnostne skupine na Ogrskem v listu Chronik der österreichischen Literatur. Čaplovič je s Košičevim spisom kasneje precej manipuliral in ga leta 1829 celo objavil pod svojim imenom. V pričujoči knjigi je ta obsežen spis prvič preveden v slovenščino. Gre za vsestransko etnološko, zgodovinsko in geografsko študijo, v kateri Košič opisuje kulturo svojega naroda. V izjeirmo bogatem spisu poda geografski opis pokrajine, v kateri žive Slovenci (pravi, da je najbolj primemo ime za prebivalce teh krajev Slovenci, kakor se tudi sami imenujejo), navede celo njihovo število (40.800) ter predstavi župnije, od katerih je 18 katoliških in 4 pro- testantske (luteranske). V nadaljevanju opisuje bivanjske razmere ljudi, poda zunanji opis hiš in notranjo ureditev prostorov, posveti se zunanjosti ljudstva, njiho- vim zdravstvenim razmeram, prehrani, noši, jeziku in slovstvu, veroizpovedi, nravi, posebno poglavje namenja šolam in vzgoji otrok. Prav tako opiše v posebnem poglavju poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo in domače obrti. V poglavju o šegah namenja posebno pozornost tistim ob poroki, krstu, bolezni in smrti. Opiše tudi glasbo, ples, petje in druge zabave:"Sicer pa kakšnih posebnih zabav nimajo, saj zato imajo čas le ob nedeljah in praznikih. Pozimi hodijo od hiše do hiše, kjer se moški pogovarjajo o tlaki, ženske pa o moških, o njihovih dobrih in slabih dejanjih, včasih pa tudi o čem drugem, starejši se včasih popoldne odpravijo v gostilno, tisti v hribih v vinsko klet, kjer pijejo, da bi pozabili skrbi celega tedna, potem pa dobre volje odidejo domov." Naslednje Košičevo delo, ki je prišlo v izbor, je Kratki Navuk Vogrskoga Jezika za Začetnike. Delo je izšlo leta 1833 v Gradcu in je prevod madžarske slovnice Imreja Szalayja. Z njim pa si je Košič prislužil oster očitek Stanka Vraza; ta mu je v napisanem sonetu očital potujčevalni namen. Verjetno najzanimivejša Košičeva knjiga, ki je bila objavljena anonimno med leti 1845/48, je delo Zobrisani Sloven i Slovenka med Mürov i Rabov. Knjiga je verjetno izšla anonimno zaradi tega, ker je Košič njen večji del povzel v dobe- sedni ali skrajšani obliki po Slomškovi knjigi Blaže in Nežica v nedeljski šoli, dodal pa je nekaj svojih sestavkov, med katerimi sta posebej zanimiva tista dva, ki se nanašata na verske razmere (Doktor Luther Martin in Ne zamerte). Zadnja natisnjena Košičeva knjiga so Zgodbe Vogerskoga Kralestva, izšla je 1848 v Szomba- thelyju. Knjiga je pisana poučno, večino pogla- vij je naslovil po vladarjih (Gejza Vojvoda, Sve- ti Stevan I. Krao, Sveti Ladislav Krao ...), posa- mezna poglavja je namenil tudi Hunom, Ava- rom, Ogrom. Za to svojo knjigo je Košič prev- zemal cele stavke iz knjige Antona Krempla Dogodivšine Štajerske zemle. V izbor je uvrščen še Košičev rokopis Starine Železnih ino Salaskih Slovenov. Tudi za ta roko- pis je zajemal iz knjige Antona Krempla. Roko- pis poljudno prikazuje preteklost Slovencev med Muro in Rabo. Ob Kremplu je uporabljal pri 81 1994- vÌ»Ì KRONIKA èM^ -2/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino pisanju še madžarske in nemške knjige in roko- pisne vire. Košičevo delo je uporabil dr. Josip Gruden za svojo Zgodovino slovenskega naroda, obenem je rokopis tudi objavil v ČZN, XI, 1914. Z izdajo Košičevih izbranih del smo Slovenci iz pozabe obudili duhovno dediščino, ki nam je lahko vsem v ponos in tudi v veselje. Martin Steiner 82