DELAVSKA POLITIKA
UredntfttTo ie ▼ Maribora, Ruška cesta, pottaJ predal 22. Roko piri »e ne vračajo. Neframkiraa« pira* M m »prejemajo. Uprava; Maribor, Račka ceri* 5, pot taft predal 22. LfobUaaa VII, Zadrmiaj do«.	izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki »lužijo y posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust, čekovni račun: 14.535. — Reklamacije se ne fiankirajo.
Štev. 3.	Sreda 8. januarja 1930.	Leto V.
il
J
Včerajšnji jubilej.
Obletnica 6. januarja 1929.
■v Obletnica ukinjenja jugoslovanske ustave je jubilej in dasi je samo ^ obletnica, je vendar pomemben in poučen jubilej za tiste, ki so predstavnika države prisilili, da je ukinil vidovdansko ustavo, a obenem tudi za tiste, ki so prave krivce tega dogodka že davno pred šestim januarjem opozarjali na njih nepošteno, neiskreno, neproblematično početje.
Najbolj značilno ob teni posebnem1 jubileju je to, da se v sedanjem > državnopravnem stanju naglo uveljavlja enotna zakonodaja brez tistih, ki so prej nosili velike politične zvonce in seveda tudi brez bivših političnih korporacij, ki so stremele po resnem naravnem razvoju.
Enako moramo poudariti ob tem jubileju še eno dejstvo. Kraljeva pro-klamacija in izjave predsednika vlade so konstatirale, da je tudi sedanji režim voljan upoštevati dobrohotne nasvete in mnenja v zmislu konsolidacije države. Kljub temu pa opažamo, da po 6. januarju meščansko časopisje nima sploh nobenega mnenja, nobenih nasvetov in ne idej. Prej glasni kričači in razbijači, apostoli svobode in demokracije, oznanjevalci jugoslovanskega bratstva, molče sedaj kakor riba. Morajo molčati, ker nikdar niso imeli svojih idej, svojih misli, svojih problemov, ampak samo’dolg opletajoči jezik, s katerim so si skušali kovati strankarsko-Politični in materialni kapital. V tem je kulminirala vsa modrost njih politike in ob njej naravno niso mogli prihajati v poštev stvarni argumenti, ampak zgolj psovke in demagogija.
Ne pričakujemo, da se bodo iz tega jubileja kaj naučili gospoda. Ali mi se učimo tudi iz teh dogodkov in pojavov. Za nas mora biti le pre-jasno, da je jugoslovanska buržuazi-ja frivolno zaigrala demokratični razvoj države v svoji nevednosti in neumnosti. Mi od te buržuaziie, ki se zlasti sedaj trudi, da delavstvo neizmerno zahrbtno oškoduje pri re-’ formi socijalne zakonodaje in delavskega varstva, ne pričakujemo ničesar. In ravno pred obletnico kakor demonstrativno so predložili reak-- cijonarne zahteve, s katerimi hočejo onemogočiti izvajanj^socijalnega zavarovanja, preprečiti uvedbo starostnega zavarovanja, odpraviti delav-To ske zaupnike in podaljšati delovni v čas.
ma— Prepričani smo, da današnje dr-kih žavnopravno stanje nima namena •"iTistreci takim željam, ker stoji na 'c^stahscu. da predvsem organizira dr-Žav°. ki je buržuazija ni znala. Pri-vatnopravne in medsebojne odnoša-je, idasti z ozirom na socijalno zakonodajo in delavsko varstvo pa so i vprašanja, ki se morejo v zadovolj-j stvo rešiti le medsebojno, če se noče to ali ono stran znatno oškodovati.
Za nas je torej obletnični jubilej pomemben. Dokazuje nami iznova reakcionarnost podjetništva in ker pas pouči, da se -reakcionarni krogi piso še nič poboljšali, mora delavstvo tudi v bodoče stati na straži, ila ne izgubi svojih priborjenih pra-voveljavnih pravic.
Ta nauk nam daje jubilej.
20letnica balkanske konference
K dvajsetletnici socijalno-demokratske balkanske konference v Beogradu,
dne 7., 8. in 9. januarja 1910.
Pred dvajsetimi leti. v dneh 7., 8. in 9. januarja 1910 so se zbrali v Bogradu na prvi socijalno-demo-kratski balkanski konferenci soc.-* dem. delegati iz vseh držav jugovzhodne Evrope, da se posvetujejo o sporazumu med balkanskimi in po-dunavskimi narodi. Poleg številnih delegatov srbske soc.-dem. stranke (Tucovič, Lapčevič, Košanin, Kacle-rovič), so se konference udeležili za Hrvate Vitomir Korač in Juraj De-metrovič, za Slovence dr. Tuma, za Bosno Jakšič. za Črno goro Krsta Popovič, za Bolgare pet delegatov, med njimi Dmitrij Blagojcv. Dalje so došli na konferenco delegati iz takrat še turške Macedionije. Za Ru-mune se je imel konference udeležiti Rakovski, ki pa je bil zadržan in je pooblastil sodruga Nedeljka Ko-šanina, da zastopa Rumune v smislu brošure »za balkanski sporazum«. Pismene pozdrave sta poslali avstrijska in ogrska soc.-dem. stranka.
Dne 8. januarja se je vršil maivi-festačni shod v Kolarčevi dvorani, ki je bila takrat niajvečja dvorana v Beogradu. Na temi shodu so govorili zastopniki vseh udeleženih delegacij, za Slovence je govoril dr. Tuma. Zanimiv je bil govor zastopnika iz Ma-cedonije, ki je med' drugim izjavil, daje za Macedonijo še
še večje zlo kot turško gospodarstvo nacijonalno tekmovanje Bolgarov, Srbov in Grkov.
Skrajno šovinistična agitacija brez vodilnih idej, podkupovanje in teroriziranje je dovedlo prebivalstvo Macedonije dotlej, da ne ve več, kaj in kdo je in da je marsikdo za nekaj para ali Srb ali Bolgar. Delegat Črnogorcev je izjavil, da ne govori v imenu črnogorske organizacije, ki ne obstoja, da govori v imenu črnogorskih sodrugov, ki so raztepeni po svetu. O razmerah v Črni gori je izjavil, da je tam' knez Nikola vse: zakon, sodišče, trgovec. Podpira' italijanska podjetja, vsak poizkus organizacije pa s silo zatira.
Na posvetovanjih delegatov sta se pokazali dve smeri. Srbski in bolgarski delegati so se zavzemali za bolj taktične odločitve, ki naj bi jih podprle proti njih domačim buržu-aznim vladam v boju za sporazum in ujedinjenje balkanskih narodov. Delegati Hrvatov in Slovencev pa so želeli načelnih sklepov, ki naj bi
precizirali razmerje med' balkanskimi narodi, zlasti med Južnimi Slovani. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, je bila plod sporazuma med raznimi stremljenji na konferenci.
Obširna resolucija, ki je priobčena v celoti v »Naših' zapiskih« iz leta 1910., poudarja zlasti,
da morajo vse sile balkanskih narodov težiti za tem. da se osvobode partikularizma in separatizma ter številnih državnih mej, ki razjedinju-jejo bodisi narode istega jezika, iste narodnosti in kulture, bodisi dežele, ki so druga na drugo gospodarsko in politično navezane, kakor tudi posrednih in neposrednih tujih režimov, ki jemljejo narodu iz njegovih rok njegovo usodo. Stavlja se v dolžnost socijalni demokraciji, da naj-energičneje pobija vsak antagonizem med narodi južnoistočne Evrope, da dela na njih zbližanju in da z vso silo podpira težnje za popolno demokratsko samoupravo in narod-nonezavisnost. Tega cilja pa se ne more doseči niti z militaristično politiko balkanskih držav niti z naslanjanjem na kapitalistične evropske države. Socijalna demokracija kot politična predstavnica delavskega razreda, ki se ne strinja z nacionalnim antagonizmom vladajočih raz-retiov, ima važno nalogo, da bo naj-zavednejša, najodločilnejša in najdo-slednejša nosilka ideje solidarnosti
narodov na jrgoiztoku Evrope.
Končno se je sklenilo, da ostanejo tajništva vseh udeleženih soci-jalno-dcmokratskih strank med seboj v trajni zvezi v svrho organizacije druge balkanske konference, ki bi se imela vršiti v Sofiji in na kateri bi se izdelal podrobnejši program. Do te konference pa ni prišlo-, ker so sc med tem pričele balkanske vojne, nato pa svetovna vojna.
Konferenca sicer ni rešila vseh problemov, oral je šele trdo ledino, vendar je znatno pripomogla k nadaljnjemu razbistrenju zlasti jugoslovanskega problema. Po pravici je o konferenci zapisal tedanji »Rdeči Prapor«, da še nikdar dotlej ni bilo Jugoslovanstvo zbrano pri tako pozitivnem delu; kakor na tej socijalno-demokratski konferenci. In je dodal: »Ni je stranke, ki bi mogla zbrati vse Jugoslovanstvo v tako edinstvo kakor socijalna demokracija.«'
Kulturne organizacije ne bodo razpuščene.
Sporazum med Jugoslavijo in Bulgariio.
Jugoslavija in Bolgarija sta se
zedinili glede obmejnih posestnikov, katerim se dovoljuje svoboden prehod meje.
Neresno bi bilo posegati
Med raznimi interesenti je nastala bojazen, da se bo poseglo^ v smislu § 156. zakona o narodnih šo-lah tudi na prosvetne organizacije in se jim odvzelo možnost idealnega prosvetnega delovanja ter zaplenilo imetje. Sedaj se uradno objavlja, da nikakor ne obstoja namera razpusti- j ti ali združiti vse prosvetne organi- j zacije, najmanj pa njih premoženje, j ker bi to značilo prenehanje agilno- . sti privatne inicijative na tem polju. 1 Dotična zakonska določba ima samo namen, dati prosvetnemu delu neke direktive, da se prepreči plemenski šovinizem in pospeši smotre-na enotna vzgoja.
Tako nekako pravi uradno pojasnilo.
v prosvetna društva.
Nam se zdi ta razlaga edino prava, ker si je nemogoče misliti, da bi obstojala v intencijah sedanjega režima namera, da se ekspropriira vse duhovne svojine in z idealno marljivostjo nabavljene pomočke kulturnih in drugih organizacij, ki imajo v splošnem namen, dvigati splošno kulturo vobče ali pa tudi v določenih plasteh prebivalstva. Ponovno smo že poudarili stališče, da je za splošni razvoj potrebna svoboda udejstvovanja. Ta princip je naravno utemeljen po vseh državah, kjer ni, je slabo. Zato, da država regulira to delo, so pa društveni zakoni, ki ne bi smeli biti razredni.
Španska diktatura.
Diktatura, ki se ruši.
Poglejmo danes nekoliko na Špansko. Tam obstoja že sedmo leto diktatura generala Prima de Rivere. Španija je bila poprej ustavna monarhija. V parlamentu so se borili za oblast konservativci in liberalci, dve brezidejni stranki, ki jima je šlo samo za to. kako bi se polastili državnih jasli in se pri njih vzdrževali. Socijalna demokracija je bila v tej kulturno in gospodarsko zaostali deželi razmeroma slabotna. Ljudstvo pa je bilo nebrižno in apatično.
V takih razmerah se je polastil državne oblasti general Primo de Rivera. Sistiral je parlamentarizem in razpustil je konservativno iti liberalno stranko. Socijalno-demokratič-ne stranke pa se ni dotaknil. Bi! je dovolj razumen, da se je zavedal, da se ne da ugonobiti stranke, ki temelji na gotovem idejnem programu. Spominjal sc je pač usode svojega prednika, viteza žalostne slave, don Kišota, ki se je spuščal v boj z mlini na veter...
V Evropi, pravzaprav na robu Evrope, imamo diktature prav različnih vrst. Italijanska fašistična diktatura slavi samo sebe za bogupo-dobno in neskončno popolno, ki bo živela večne čase. Španska diktatura ni te vrste: smatra se samo za prehodno stanje, ki ima namen odstraniti resnične ali pa samo dozdevne hibe parlamentarne vladavine. Nekatere diktature so reformistične, kakor n. pr. diktatura Kernal paše, ki je Turkom1 posadil na glavo cilindre, oblekel dekleta v kratka krila in uvedel latinico. Diktatura Prima de Rivere pa je strogo konservativna in nasprotna kulturnemu napredku. Vendar je bilo mnogo naivnih Špancev, ki so izprva verovali, da bo Primo ozdravil bolno javno življenje Španije.
Toda leta diktature so tekla, izboljšanja razmer pa ni bilo občutiti in število prijateljev diktature je kopnelo od dne do dne. Ljudstvo je sicer molčalo, število zavednih delavcev pa. je naraščalo. Odpor proti diktaturi se je pojavil tudi med pravo špansko inteligenco, na univerzah med profesorji in dijaki. Povsem' naravno, zakaj ravno pravi izobraženci. ki poznajo zgodovino narodov, klasičnih in modernih evropskih, niso mogli prezreti, da je le svoboda tista' sila, ki je v vseh časih vodila narode k pravemu napredku in blagostanju.
Tako je prihajala Primova diktatura zaradi pasivnega odpora najboljšega dela naroda in zaradi svoje lastne jalovosti v bolj in bolj nevzdržen položaj. Primo je dovolj razumen, da je to opazil in se že pol leta trudi, da bi s tem pravimi silami španskega naroda dosegel kompromis, ki bi mu omogočil prehod; v ustavno stanje brez blamaže. Toda vsi odklanjajo sodelovanje z njim.
V zadnjih dneh pa je prešla Primova diktatura v kritičen položaj. Od njega se je začel odvračati tudi kralj Alfonz, ki ga je sicer do sedaj podpiral. Kralj je opazil, da bi utegnil priti v nevarnost tudi monarhični princip, ako bi Primo še nadalje ostal na vladi, kajti število republikancev je na Španskem začelo sumljivo rasti. Sicer se Primo krčevito brani in skuša, doseči zase vsaj časten odhodi. Vse pa kaže, da Primo pri likvidaciji diktature ne bd sodeloval, ker že govore o sestavi neke nove začasne vlade. — Dogodki na španskem obetajo postati zanimivi in poučni.
ZagrebSki teroristi pridejo pred Državno sodišče.
Dr. Maček in drugovi izročeni državnemu sodišču.
Dne 4. t. m. so bili prepeljani z brzovlakom iz Zagreba v Belgrad aretiranci, ki so bili zapleteni v znano teroristično akcijo ob priliki proslave kraljevega rojstnega dne. Po poročilih so med prepeljanimi: Cvetko Hadžija, Ivan Bernardič. Ivan Prpič, Ivan Štrtak, Ljubomir Kremzir, Martin Franekič, Anton Štefanac, Pavel Margetič, Jakob Jelašič in dr. VI. Maček. Bivši polkovnik Begič v poročilu ni naveden, dasi je bil med obdolženci naveden in aretiran. Iz tega se da sklepati, da namerava državni tožilec obtožiti obdolžence po zakonu o zaščiti države.
Ali bi, ali ne bi?
Primo de Rivera preklicuje vesti, ki so trdile, da bo takoj odstopil. — »Šele v mesecu juliju bo mogoče nastala sprememba na vladi,« pravi de Rivera. V marcu, aprilu in juniju se bodo vršile volitve za obnovitev četrtine občinskih ter pokrajinskih zastopstev, in sicer v majhnih mestih na podlagi splošne volilne pravice, v večjih pa potom gospodarskih ter socijalnih korporacij. — Verjetno pa je, da Primo de Rivera o izvedbi teh volitev ne bo več odločal.
Francija se oboroZuje.
Delo reakcionarnega režima.
Francoska zbornica je dne 28. decembra 1929 sprejela veliki program vojne mornarice, po katerem na) se zgradi do leta 1943 za 1.2 milijard frankov vojnih ladij, in sicer eno križarko, šest torpednih rušilcev, šest podmornikov, en polagalec min, en izsledavalec min in še dve nadaljnji ladji za inozemsko službo. Istotako je ibil sprejet zakonski načrt, po katerem naj <se utrdi vzhodna francoska meja s trdnjavami, ki bodo veljale skoro tri milijarde frankov.
Socijalistični poslanec Burtin je izjavil, da je denar za utrdbe proč vržen, ker se ibo bodoča vojna vršila z letali in plini in da pomeni oboroževanje izzivanje v trenutku, ko gre za to, da se ustvarijo predpogoji za utrditev miru.
Vladni poročevalec pa ije trdil, da mora tvoriti varnost za Francijo predvsem devet trdnjav ob nemški meji, šele potem lahko poda Francija Nemčiji roko.
Francoski politiki se niso iz sive-tovne vojne in mirovnih dogovorov ali diktatov mnogo naučili. Mnogo jih bo moral še naučiti mednarodni parlamentarizem.
Karl Marks o Jugoslovanih.
Zanimiv članek Karla Marksa iz leta 1853.
! Leta 1853. se je evropska diplomacija mnogo bavila z balkanskim vprašanjem'. Ob tistem času je Rusija, imajoč pred očmi svojo staro zahtevo po dostopu do carigrajskih morskih ožin, vodila posebno ofenzivno politiko proti Turčiji. Ta politika Rusije je vznemirjala zlasti Anglijo in Francijo, ki sta tedaj menili, da bi bila najboljša protiutež ruski ofenzivni politiki močna in konsolidirana Turčija.
Temu naziranju Anglije in Francije se je uprl Karl Marks v svojem članku, ki ga je objavil v »Nevv York Tribune« dne 21. 5. 1853. Ta članek, ki ga je v celoti ponatisnila mariborska »Volksstimme« v septembru 1928, dokazuje, kako bistro je Karl Marks opazoval tudi mednarodne politične odnose in s kako veliko da-iekovidnostjo je že leta 1853., pred več kot 75 leti, presojal balkansko vprašanje.
Karl Marks zavrača v članku tezo Pahnerstona, Guizota in Metter-niclia, da bi utegnila močna Turčija zaustaviti veliko ofenzivo Rusije proti Dardanelam. Mnenja je, da so Turki in Arnavti tekom stoletij dokazali, da so trdovratni nasprotniki vsakega napredka na Balkanu in da
niso sposobni ustanoviti državo, sposobno za življenje. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da je balkanski polotok naseljen po Jugoslovanih. (Marks rabi izraz »Siidsla\ven« že leta 1853!). Vse kaže. da morejo na balkanskem polotoku biti edino Jugoslovani nosilci civilizacije. Marks domneva, da se južnoslovanska plemena še niso zlila v en narod, vendar pa da predstavljajo v kneževini Srbiji že krepko in; razmeroma organizirano jedro naroda. Srbi imajo svojo zgodovino in svojo književnost. Tudi so Srbi s krepkim nastopom proti svojim prvim knezom, kakor hitro so poizkušali uvesti v kneževini despotični režim, dokazali, da so demokratično usmerjen narod, ki nirna simpatij za absolutistične metode Rusije. Zgodovina kakor realna dejstva sedanjega časa kažejo na ustanovitev svobodne in neodvisne države na razvalinah otomanskega cesarstva v Evropi. Če torej hoče Anglija preprečiti, da bi Rusija vzela Carigrad, mora pospeševati ustanovitev neodvisnega slovanskega carstva na mestu gnile visoke porte. To je tudi • v interesu demokratičnega razvoja jugoistočne Evrope. — Tako je mislil Karl Marks pred več kakor petindvajsetimi leti.
«<
Razpust telovadnih sekcii »Svobode
po naredbi kr. banske uprave dravske banovine se je izvršil 31. dec. 1929.
Na zadnji dan starega leta je bil vročen centrali »Svobode« in predsednikom podružnic v provinci, kjer so postojale telovadne sekcije, odlok kr. banske uprave, s katerim se odreja razpust vseh telovadnih sekcij »Svobode«.
Odlok slove:
»Po S-u 12 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, razglašenem v »Službenih Novinah« z dne 6. dec. 1929 pod številko 287-CXVll. se dosedanja društva za telesno in moralno vzgojo: Jugoslovanski Sokol. Hr-vatski Sokol. Orel in Srpski Sokol, kolikor hi se v 3 tednih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ne ujedi-nila in ne vstopila v Sokola kraljevine Jugoslavije, ukinejo.
Glasom naredjenja kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 31. decembra 1929 pod Pov. II.. br. 383, prenehajo zakonito obstojati tudi gimnastični odseki društva »Svoboda« in ostalih gimnastičnih društev.
Istodobno je postavljen začasnim oskrbnikom društvene imovi-ne X. in društvenega premoženja
X.. ter Vas vabim, da mi sporočite osebo, ki bi prevzela ta posel.«
O razpustu telovadnih sekcij »Svobode« in ostalih delavskih telovadnih delavskih organizacij, ni bilo centrali »Svobode« prav do vročitve razpustitvenega odloka prav ničesar znanega.
Kajti zakon o ustanovitvi »Soko« la« kraljevine Jugoslavije, ki točno našteva vsa društva, katera v treh tednih po uveljavljenju zakona, kolikor ne bi vstopila v »Sokola«, prenehajo obstojati, nikjer ne imejiuie »Svobode«, oz. njenih telovadnih sekcij, niti predvideva komulativen razpust telovadnih organizacij.
Razpust sekcij »Svobode« se je izvršil po naredbi kr. banske uprave v Ljubljani, kakor je to iz dekreta razvidno.
Te dni je izšel zakon o likvidaciji po zakonu razpuščenih društev, ki pa zopet ne omenja »Svobode«, oz. njenih telovadnih sekcij, niti drugih telovadnih združeni in torej ne vsebuje nikakršnih določb glede premoženja telovadnih sekcij »Svobode«, ki ga je kr. banska uprava po svojih organih zasegla.
Fašizem je smrtno osovražen.
Protilašistična zarota ▼ Franciji.
V Parizu so odkrili protifašistično zaroto. Policija je aretirala bivšega urednika »Corrierra della Sera« Arziana in bivšega socijalističnega poslanca Capelia. Pri obeh so baje našli ekrasit in druge potrebščine za izdelavo peklenskih strojev. Nameravala sta baje razstreliti hotel, v katerem prebiva v Ženevi italijanska delegacija ter svatovske goste italijanskega prestolonaslednika pomoriti. »Journal« celo poroča, da so aretiranci priznali ta namen. — Če so te vesti resnične, potem so zopet nov dokaz, kam vodi teror, zlasti moritev duha časa.
Kitajci 2ele postati neodvisni.
Eksteritorialnost na Kitajskem.
V nerazvitih državah imajo angleški, francoski, amerikanski in drugi kapitalisti posebne pravice. Tujci, ki se naselijo v teh državah (n. pr. na Kitajskem), niso podrejeni kitajski zakonodaji, ne kitajski sodniji, ampak svojim domovinskim oblastem. Jasno je, da ti kapitalisti potem delajo, kar hočejo, ker so državica v državi. Te pravice tujcev je hotela kitajska nankingska vlada z novim letom ukiniti, čemur se je pa menda uprla Amerika, ki je prisilila kitajsko vlado, da je ta sklep umaknila. — Ob takih eksteritorialnih razmerah seveda kapitalisti lahko svobodno izkoriščajo tuje narode v njih domovini, ne da bi mogli zahtevati svoje pravice.
Razkroj nemških nacionalistov.
Zavest demokracije je močnejša kakor denar.
V Nemčiji se je dne 21. decembra 1929 izvršilo v zmislu določii ustave ljudsko glasovanje o predlogih Hugenbergovih nemških nacio-nalcev, ki ga je podpiral z denarjem del nemške industrije in junkerstvo. Plebiscit je končal s porazom za fašistično ideologijo.
Vseh volilcev je v Nemčiji okoli 42,111.000. Za sprejem plebiscitnega predloga bi potreboval Hugen-berg najmanj nad 21 milijonov glasov. dobil pa jih je Hugenberg za svoje predloge samo 5,825.082, to je komaj 14 odstotkov. Torej skoraj za en milijon manj, kakor pa so dale stranke, ki so kandidirale pod njegovim vodstvom pri zadnjih volitvah v državni zbor. Ta brezupna Hugenbergova akcija je veljala državo 3.5 milijpfiov mark (325 milijonov dinarjev).
Aleksander Neverov:
Taškent — Kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	17
Kirgizi za Orenburgom plačujejo drago razne stvari. Tja treba peljati.
Miška je pomislil:
— Še nekoliko počakam.
Poskusil je poprositi vbogajme, ali babe so tukaj preveč srdite:
Če jim poveš —
— Terjonjka") — zakriče in še te ne pogledajo.
Začneš govoriti —
— Radi Krista — že stegnejo roke, da udarijo.
In ona je hotela udariti Miška po glavi. Spoznala je najbrže, da je ukradel košček pri mužiku. Zakričala je, da se je slišalo po vsem bazaru:
— Pazi se, tatič nebodigatrebal Davno že sem opazila, kako se smukaš tod okrog.
Miška se je zavil v stari očetov suknjič in zbežal. Sporoče v orta-čeku, pa bi moral presedeti kakšna dva tedna. Ne bi niti mnogo govorili, nego samo vprašali: Kje je potni list?... Nimam. — Kje dovoljenje? ... Nimam. — Zato čim dalj od takega izpraševanja, tem bolje ...
Na Serjoško se je spomnil šele proti večeru kakor da ga je nekdo sunil prav v srce.
— Zakaj ne pogledaš, kako mu je? Obljubil si. Hotel je zbežati v bolnico, a muziki so ga
prestrašili.	fc
*) krat nekako ikafcor: marš.	g
— Vlak se pripravlja za Taškent. Kmalu
odpelje.
Na mah se je razklala Miškina glava na dve polovici. Ena polovica ukazuje zbežati k Serjoški, a druga polovica straši:
— Ne hodi, zamudiš.
A prva polovica zopet šepeče:
— Te ni sram, tako pustiti sodruga v tujem kraju? Sam si tako določil in se obvezal, a sedaj nočeš. Saj ni takp daleč! Posloviš se in se potem odpelješ. Tudi njemu bo lažje, ko izve in te ne bo pričakoval. . .
Druga polovica pa je pomirjevala:
—' Za ta slučaj se nisi zavezal. Po nepotrebnem ga obiščeš in zamudiš vlak zaraditega. Čakati boš moral ves dan in vso noč namesto, da bi že bil sto vrst daleč. Ako bi ga nalašč zapustil, da ... ali ti ga ne boš nalašč ...
Miška se je dolgo mučil.
Odšel je na postajo. Gledal je bolnico, gledal je vagone:
— Ali se premikajo, ali stoje?
Vagoni se niso premikali.
Miškina vest je premagala Miškino neodločnost ... sunila ga je naprej. Pribežal je na vso sapo do vrat bolnišnice in obstal kakor okamenel. v treh oknih je bila tema, v četrtem je bilo videti luč. Sunil je v vrata. Bila so zaprta. Pomolil je glavo v okno, kjer je gorela luč, kar ga je nekdo potegnil za srajco.
— Kam lezeš? Hočeš razbiti okno?
Miška se je obrnil. Pred njim je stal muzik z metlo.
— Iščem Serjoško.
— Kakšnega Serjoško?
— Našega, lopatinskega.
— Nobenega Serjoška ni tukaj! Odidi!
— Glej ga no! Danes smo ga sem pripeljali in danes ga že ni.
Lokomotiva na postaji je zažvižgala.
— Vlak!
Miška je zbežal od bolnice. Noge ne čutijo zemlje. Pribežal je na postajo in ni ničesar razumel. Ljudje hite sem, hite tja, nekateri pijejo čaj. Vprašal je muzika, a mužik je raztegnil roke.
— Bratec, nič ne vem. Že štiri dni sedim tu . . . Kam se pelješ?
— V Taškent moram.
—- V Taškent je vlak že davno odpeljal.
— Odpeljal?
— Da, da . . .
Miški je kar podstrelilo roke in noge.
Bežal je na drugo stran in v temi zadel v babo, ki je nesla vročo vodo za čaj. Vedro se je zazibalo in vrela voda ji je oparila prste. Baba je spustila vedro in začela kričati:
— Držite ga!
Miška beži, z rokami odstranjuje vejevje. Za njim se dviga šum in po ušesih biča krik:
— Ukral, ukral, drži ga!
Mužiki so presekali Miški pot. —
— Ah ti, sukin*) sin!
— Nikar, ne bijte!
— Pozovite milicijo!
— Glej, sodrug miličnik, ta sam ...
*) Be sedla: sukin pomeni pes. rtuska .psovka.
»Sukiči syn«, je navadna
Posledice poraza so neizogibne. Nemška ljudska stranka razpada, 20 poslancev je že izstopilo Iz kluba.
Med drugim se je pojavil podpredsednik državnega zbora von Kar-dorff, ki hoče osnovati novo meščansko »državotvorno« stranko, nekako srednjo stranko, ki bi družila vse pozitivistične stranke in ki bi eventualno sodelovala tudi s socialnimi demokrati.
Socialnim demokratom more biti pregrupacija meščanstva le po go-
du, ker dobe v novi skupini resnega kompaktno organiziranega nasprotnika, dočirn doslej razne meščanske skupine vodijo od slučaja do slučaja konjunkturno politiko/ brez širšega cilja ali problema.
Izid plebiscita v Nemčiji pa bodi najboljši zgled vsem. ki v zmoti propagirajo fašistične metode politike. Zakaj, le svobodni duh in demokratična vzgoja sta izvor sreče in blagostanja narodov.
Doma in po svetu.
Izšla je naredba o likvidaciji Sokola in Orla. Prosvetni in vojni minister sta z naredbo razpustila ona sokolska in orlovska društva, ki se niso priključila Sokolu kraljevine Jugoslavije. Imetje razpuščenih društev se porabi v smislu pravil likvidiranega društva.
Jugoslovanski študenti imajo v Pragi konferenco glede zedinjenja Slovanov na Balkanu. Bolgar Boid-žijev je dokazoval, da je združitev Jugoslavije in Bolgarije potrebna z gospodarskih razlogov.
Policijska šefa za Maribor iti Celje. Predstojnik mestne policije v Mariboru je postal L. Kerševan (prej v Celju), v Celju pa Al. Gerzinič (doslej v Ljubljani).
Pegavi tifus se je pojavil v vasici Santavir pri Subotici, in sicer v neki ciganski rodbini.
Cankov gre v bolgarsko vlado?
V Bolgariji nameravajo deloma zamenjati ministre. V tem primeru bi prišel v vlado tudi Cankov. Ali pomeni ta politika Ljapčeva konsolidacijo Bolgarije ali samo manevriranje, pa še ni jasno.
Francoski vladni predsednik Tar-dieu predlaga, da naj se v Kcllog-govetn mirovnem patu določi, da so dolžne vse države, ki podpišejo pakt. nastopiti proti državi, ki bi izzivala vojno nevarnost. Prav. Ali Franclja vidi tu menda Nemčijo in Italijo.
Poljaki so dobili novo vlado, kateri predseduje Bartl. Znamenja kažejo, da se na Poljskem politične razmere ne bodo razvile do najskrajnejšega političnega terorja, ker je med vplivnimi politiki še vedno nekaj čuta demokracije. Očividno je tudi Pilsudski uvidel, da je mogoče najti bolj pameten izhod, kakor ga je prvotno nameraval, ko je pripeljal v parlament dvesto častnikov.
Vidiranje potnih listov 'med Avstrijo in Madžarsko se namerava odpraviti. V to svrlio se vršijo na, Dunaju med obema državama pogajanja.
Nemška mesta prihajajo pod ku-ratelo. Pred kratkim smo čitali, da je glavno mesto Nemčije ter tretje največje mesto na svetu, Berlin, prišlo v denarne stiske in da je bila mestna uprava postavljena pod varilstvo. Sedaj poročajo, da je tudi
mesto Dortmund prišlo v enak položaj. Da je tern razmeram1 kriva svetovna vojna, ne bo nikdo mogel oporekati. Ampak, če bi Berlin imel kakega Breitnerja in dvotretjinsko delavsko zastopstvo kot Dunaj, ki je bil na robu propada, pa se je pod so-cijalistično upravo dvignil, da je danes eno najbolj saniranih mest na svetu kljub silnim izdatkom za gospodarsko socijalne svrhe, bi najbrž tudi v Berlinu ne prišlo do poloma.
400.000 pomiloščencev v Italiji.
Ob priliki poroke prestolonaslednika Hurnberta bodo v Italiji odpustili 400.000 obsojencem, ki niso obsojeni nad eno leto. Ti obsojenci imajo kazni do enega leta in denarne globe. Koliko je pa število obsojencev na kazen po pet, deset let ali izgnanstvo? Velika številka pomiloščenih obsojencev zbuja mnenje, da »pravični« fašizem obsoja zato, da ima potem priliko izdajati velikodušne pomilostitve. — Politika za — suženjski narod ali pa so Italijani tako slab narod, kar je pa neverjetno.
Sovjetska propaganda na Angleškem. V Londonu so pričeli komunisti izdajati nov list »Daily Wor-ker«. Že v prvi številki z dne 1. januarja pa objavlja telegram ruske kominterne, da naj bo list orožje v boju proti kapitalizmu in socijalistič-ni angleški delavski vladi. Seveda vidi v tem vsa angleška buržuazija prelom dane obljube in zopet napada delavsko vlado. Tudi delavska vlada je mnenja, da med kominterno in rusko vlado obstojajo odnošaji in bo zaradi tega zadevo strogo preiskala ter odločno zahtevala, da sc ruska vlada ravna točno po danih obljubah in v smislu pogodbe.
Dowgaleskij mora zapustiti Pariz. — Naslednik Lunačarski. Zadnje čase se ruske poslanike poriva semintja kot figure na šahovski deski. Sedaj poročajo, da je sovjetski poslanik v Parizu Dovvgaleski odpoklican, na njegovo mesto pa pride Lunačarski, bivši komisar za prosveto. Zdi se. da ie pripisati te zelo pogoste diplomatske izpremembe od strani sovjetov, nervoznosti, ki vlada v Moskvi radi propagandnega neuspeha v raznih evropskih državah. Dobro bi bilo, če bi že enkrat v Moskvi spoznali, da najboljši diplomati ne bodo mogli delati čudežev.
MedTprednostmi
ena
iijjJiifjjjj i
iiU	A?
Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le
iSchkhtovo
Terpentinovo
Milo
Otroci ne smejo obiskovati bikoborb. Tako je sklenila končno, španska vlada in izdala naredbo. Zadnji čas bi pa že tudi bilo, da bi pobožni Španci najsurovejšo zabavo, bikoborbo, sploh odpravili. Španci pa še danes imenujejo to surovost »narodni šport«.
Velika letalska katastrofa v Hoj-lywoodu. Filmska družba »Fox« pri-
pravlja film. ki naj prikazuje med drugim tudi padec iz letala. V to svrho je krožilo troje letal nad morjem. V trenutku, ko bi imel skočiti artist iz letala, je pilot drugega letala vsled sončne bleščobe izgubil vodstvo nad aparatom in je z vso silo treščil v prvega-. Oba letala je takoj objel plamen in sta strmoglavila v morje. Mrtvih je bilo deset.
Pred trinajstimi leti.
Poklonitvena deputacija Kranjcev pri cesarju Karlu.
Hrast sc omaje in hrib,
zvestoba Sto,vencev ne gane.
Jeseni 1916, sredi vojne, je umrl cesar Franc Jožef in je nastopil vlado cesar Karl. Tedanja avstrijska vlada je dala deželnim odborom migljaj, naj se pridejo v imenu svojih dežel poklonit novemu cesarju, da bi se tako pred svetom, zlasti pred antanto, manifestirala zvestoba avstrijskih narodov do habsburške dinasti-je. Deželni glavarji so migljaj raz-umeli in so prijavili »prostovoljne« poklonitvene deputacije deželnih odborov. Te avdijence so se vršile dne 31. januarja 1917, torej pred trinajstimi leti. Tega dne so se poklonile cesarju Galicija, Moravska, Zg. Avstrija, Štajerska, Koroška, Bukovina, Goriška, Predarlska in Kranjska. Sprejem Kranjske dežele pa se je jako razlikoval od sprejema drugih dežel. Od drugih dežel so prišli samo deželni odbori z. deželnimi glavarji. Kranjci pa so se hoteli še posebno izkazati in so zaprosili, da bi smeli
poslati jako veliko deputacijo. Ugodilo se jim je deloma in tako je prišlo v poklonitveni deputaciji na Dunaj 28 mož, zastopnikov deželnega odbora, cerkve, županov in cestnih načelnikov. Večina je bila klerikalcev, nekaj je bilo naprednjakov. Vsi skupaj pa so predstavljali cvet slovenskega naroda.
Potovanje deputacije na Dunaj je bilo takrat med vojno zelo naporno. Pullmanovih voz takrat ni bilo. Vozili so se v nezakurjenih razškatlanih vagonih. Vsled mraza so zelo trpeli in nekateri člani deputacije so se vrnili z Dunaja s strahovitim nahodom. Za hrano je bilo bolje. Vsak Kranjec že od mladih nog ve, da kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. Tega so se zavedali zlasti podeželni člani deputacije, ki so prinesli s seboj velike množine suhega mesa in pečene perutnine, tako da deputacija kljub vojni stiski ni trpela lakote.
Sprejem se je vršil v veliki dvorani tajnih svetnikov. Ko je najvišji komornik, ponemčeni Poljak grof Lanckoronski Kranjce lepo razpostavil v polkrog, je s komorsko palico
trikrat udaril ob tla. Tedaj so se odprla vrata in pred deputacijo sta stopila cesar Karl in cesarica Žita. Vodja deputacije, deželni glavar dr. Šušteršič je zaklical: Njuni cesarski in apostolski veličanstvi, živio! Cela deputacija je z gromovitim glasom zakričala: Živio! Cesar, ki na tak pozdrav ni bil pripravljen, se je zdrznil, hitro pa je spoznal, da je to samo pozdravni krik zvestih Kranjcev in se je milostno nasmehnil.
Na to je dr. Šušteršič govoril v nemškem jeziku pozdravni govor. Poudarjal je, da so Kranjci skozi več kot šest stoletij zvezani s prejasno habsburško vladarsko hišo, da dežela Kranjska ni nikdar omahovala v svojih dolžnostih napram cesarju. V viharjih vseh časov so mogli Habsburžani zaupati v kranjsko zvestobo in na njo zidati, zvestobo, ki je tako trdna in nepremagljiva, kakor nebotične gore, ki obdajajo kranjsko deželo. Cesar se je na to zahvalil v nemškem jeziku za ta nov dokaz, da bo Kranjska vedno trdna in zanesljiva opora habsburškega prestola. V slovenskem jeziku pa je dodal: Bog ohrhani mojo svesto Kranjsko de-šelo.
Nato sta sč cesar in cesarica podala med člane deputacije in sta se razgovarjala s posameznimi člani. Cesarica je na pr. vprašala deželnega odbornika, ki je takrat kot vpoklican zdravnik bil prideljen neki rezervni bolnici, na kakšnih boleznih bolehajo ubogi oficirji. Ko ji je po pravici razodel, na kakšnih boleznih največ bolehajo ubogi oficirji, namreč na spolnih boleznih, se je hitro premaknila dalje.
Tako so se pred trinajstimi leti poklanjali Kranjci cesarju Karlu. Krivico pa bi delali Kranjcem, če bi trdili, da so bili res odkritosrčni habsburgovci. Samo nekaj jih je bilo prepričanih habsburških monarhistov: na pr. dr. Šušteršič. Ti so po prevratu prevzeli nase vse posledice svojega prepričanja. Veliki del Kranjcev pa se je držal pregovora, da je vsaka oblast od boga in so bili pripravljeni se klanjati komurkoli. Ostali pa so pri avdijenci tiščali figo v žepu in so si želeli samo, da bi bile rekvizicije na Kranjskem manjše in da bi mogli svobodno prekupčevati živila. Tak je pač genij kranjskega naroda: veliko klečeplastVa in hinavščine.
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirila, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i. t. d. od tvrdke „Patria“, Zagreb.
JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOSKA UL. 9
,	    .	.	.	.	Ii':,;;,:!;!!;;	     ■....
Na drobno! TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. Na debelo!
Maribor.
Delavska predstava v gledališča.
»Morala gospe Dulske«, burka v treh dejanjih se uprizori dne 11. januarja 1930. Cene vstopnic, kakor dosedaj pri vseh delavskih prireditvah običajne. Predprodaja vstopnic v upravi »Volksstimme«, knjižnici Delavske zbornice, pri zaupnikih strokovnih organizacij in predsednikih pevskih društev »Frohsinn«, »Pevsko društvo pekov«, »Krilato kolo« in »Enakost« v Studencih.
Še mestni avtobusni promet. V
novoletni številki »Del. Politike« je bil priobčen dopis iz Maribora pod imenom: Ali je to »uspešno« delo za mestno občino. V dopisu se omenja, da se je reduciralo vožnje na prosi Studenci, ki je aktivna in se je zopet začelo voziti na prosi Melje, ki je bila pred dobrim letom ukinjena, ker je bila zelo pasivna. Resnici na ljubo moramo popraviti, da proga Studenci sicer ni aktivna, kajti samo ena proga v mestu je aktivna (1), vendar pa je studeniška proga mnogo bolj frekventirana kot pa meljska. Sklep, da se otvori zopet meljsko progo, je baje storil občinski svet na soglasni predlog autobus-nega odseka. Vidi se pa, da jo bo treba zopet ukiniti!
Zakaj imamo v proračunu postav* ko za kidanje snega? Mestni proračun ima sicer visoko vsoto odobreno za odkidavanje snega. Kljub temu pa so morali Mariborčani minulo soboto in nedeljo ob najprometnejših ulicah in cestah gaziti po neznosnih lužah vode in snega, ki je nenadoma zapadel, a so ga le tu in tam na prehodih odki-davali. V Mariboru je sedaj množica nezaposlenih delavcev in bi občina prav lahko dala tem revežem par dinarjev zaslužiti za praznike, meščanom1 pa nudila takšne ceste, kot jih ob sedanjih visokih davščinah upravičeno zahtevajo, da se ne izpostavljajo nevarnostim nezgod in prehlajen j a. Posebno pa je bilo potrebno čiščenje ulic v soboto, na tržni dan, ko so ulice natrpane ljudi. Upamo, da drugič ne bo treba takih javnih pozivov, ker občina za to službo plačuje drag aparat stavbenega urada.
te si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, SlomSkov trg 5
LIPUŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stro-je in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah
MARIBOR. KOROŠKA CESTA 90.
V ulkanizir anj e
Gumi ji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah
TERBUC, Maribor. Slavni trs i
MehaniCna delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkuienčne cene
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
TATTENBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom.
ČITAJTE!
noro našlo, socialno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« ▼ Maribora, Raška cesta 5. Vsaka naša kapnica, vsak uš &• tatdf nora naročiti to nai* najboljšo socialno dramo.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg It. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo tpvijanje sežgaaih elekuo-torjev, dynamo-strojev, transformatorjev iid. Lastna preizkuševalnica, točna in iu>-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta. t. j. za čas od l. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans (junther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-lecnniscnes LexiKon, Mk 3.60; Wo- steekt der Fehler? Mk 4,— zastonj. Naročite se Se danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. In l S (šiling) za pošto in zavojnino.
Tvornica štampiljk
in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43. V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe
I>. ROSINA
Maribor, 'Vetrinjska ulica 20 nudi najugodneje nogavice, rokavice, čevlj, razne drobnlne, vrvi, špago, papir, šolske poe’ trebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
Celje.
»Za naš dnevnik« so darovali:
Zbrano na silvestrovem večeru »Svobode« v Celju skupaj Din 58.—; neimenovani Din 15.—. Namesto novoletnega voščilnega inserata »Svoboda« podruž. Celje Din 50.—; I. V. Celje Din 25.—. Skupaj Din 148.—. Čitateljem »Delavske Politike« v posnemanje.
Podružnica Javne borze dela izkazuje od 1. januarja do 31. decembra 1929: Iskalo je dela: 4102 moških, 1215 žensk, vseh 5317. Ponujeno je bilo delo: 1753 moškim, 1028 ženskam, skupaj 3781; izvršenih posredovanj jel bilo: 1541 moških, 538 žensk, skupaj 2079; odpotovalo je: 789 moških, 133 žensk, skupaj 922; odpadlo jih je: 1421 moških, 385 žensk, skupaj 1806; ostalo v evidenci 31. decembra: 351 moških, 159 žensk, skupaj 510. Ponujeno delo moškim: 1 oskrbniku 2 konjskima hlapcema, 3 hlapcem za govejo živino. 1 hotelskemu slugi, 30 gozdnim delavcem, 2 kleparjema, 1 gateristu, 2 lesostrugarjema, 3 sodarjem, 3 čevljarjem, 1 prikrojevalcu gornjih delov čevljev, 2 krojačema, 1 krojaču šablonerju, 1 mlinarju, 1 mesarju. 12 vajencem. Ženskam: 10 kmečkim deklam, 3 natakaricam, 1 računski natakarici. 4 služkinjam, 2 sobaricama, 1 vzgojiteljici, 3 perfektnim kuharicam, 2 kuh. deklama, 1 hotelski sobarici, 1 hotelski Icuharici, 3 služkinjam za mešana dela.
Zalog.
Silvestrovanje. Tukajšnja telovadna in kulturna zveza »Svoboda« je priredila za svoje člane in prijatelje v dvorani g. Cirila Požarja dobra uspelo silvestrovanje. Glavna točka sporeda sta bili burki »Poštna skrivnost« in »Postrešček Nace pred sodiščem, ki so ju izvajali: Bizjan Janez, Skuk Jaka, Mejač Miha, Ma-
j zovec Jože, Kačar Jože, Tomšič Pol-; de in Šešek Tone. Vse vloge so bile dovršeno podane. Gledalci so prišli vsi na svoj račun, zato tudi niso šie-dili s ploskanjem1. Pogrešali srno i Skukovega brata, ki je znan kot dober pevec in bi nam bil nudil kak solo. Prehod iz starega v novo leto j je izpolnila alegorija pod vodstvom i Jakoba Skuka. Jako ljubko je na-j stopila tudi mala Mesnerjeva Anica.
| Ves večer je vladalo najizbornejše i razpoloženje.
i-------------------------------------
Zastrupljenje z radijem.
j	.
Ure, ki ponoči svetijo.
V Orangu, N. Y. v Ameriki, je bilo v tovarni za ure zaposlenih pet žensk, ki so barvale kazalce z radijem1, da se ponoči svetijo. Pri vseh so se kmalu pokazale posledice za-strupljenja po radiju. Prva od njih, mati dveh otrok, je 7. dec. umrla v j neki newyorški bolnici po strašnih i mukali. Ostalim štirim strup počasi j razjeda organizem in jih čaka ista S usoda.	(Po »Prosveti«.)
i
i
Pevski odsek pekov v Mariboru
i priredi v nedeljo, dne 1. febr. 1930. i	v	Gambrinovi dvorani
I veliko predpustno veselico.
j Na programu petje, prednašanje hu-! morističnih kupletov, ples, loterija | peciva, igra priljubljeni orkester že-; lezničarske godbe pod vodstvom g. Schonherrja.
Ali ste te krili f
svoje potrebe v tiskovinah b
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
1, MARIBORSKA PELAVSK4 PKKAKKA R.Z.ZO.Z.
Usta n. 1898	MABIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	JTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno In blgljensko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem In delavkam naše okusno pecivo v polnt teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva lz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno mamko S. F.
Nabirajte
nove
naročnike
(zeliščni liker)
Varstvena znamka
Pristni
Altvater Gessler Jagerndorl
se dobi zopet povsod
Advokat
Dr. Maks o Šnuderl
naznanja, da sc je iz Aleksandrove ceste št. 36 (nad kavarno Jadran) preselil na
i ' x. • '
Aleksandrovo cesto 35
pritličje (ob špediciji Balkan)
TOVARHA GLASBIL IH GRAMOFONOV
MEIME
Gramofoni  ...............................Din	do	298*—	dalje
Mandoline..................................... *	136'—
Violine.......................................  *	9.V—
Oltare  .................................  »	•	207*—	.
Trombe..................................   »	•	505'—*	.
Ročne harmonike  ..........................-	»	85*—
Drnrinlnlnn* '1'rsr Svobode
* ‘ UliUJIlilf M s (Nova Scherbaumova zgradba).
Tlaka: Ljudska tlsfela 3. 'dL v Maribor«, predstavite!) Josip Oilafc v Maribora. — Za komore!) Izdala In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.