Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV,, štev. 164 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. U. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Popoln razkroj »opozicije" Čim bolj se bliža kongres JRKD, tem živahnejše postaja politično življenje v Beogradu in ceii državi. Javnost se zaveda, da je definitivno konstituiranje velike jugoslovanske stranke važen dogodek ne le za to stranko samo, temveč tudi za naše splošne politične razmere. Dosedaj se je še tu in tam posrečila kakšna manjša intriga in so se našli ljudje, ki so verjeli, da se bo veliko organizacijsko delo, ki ga je JRKD izvajala in ga izvaja med narodom, morebiti razbilo na kakih, iz stare strankarske preteklosti izvirajočih deferencah med vodilnimi politiki nove stranke. Izgleda zlasti, da je bila pri nas v dravski banovini v zadnjem času izrečena marsikatera beseda na ta račun, in slasti priprave gotovih avanturističnih elementov ki so jim, žal, dali oporo tudi posamezniki, katerim bi bilo prisojati več razsodnosti, so špekulirale z možnostjo, da bi neuspeh JRKD stvoril svobodo poli.ičnsmu lovu v naši ljubi kranjski deželi. Preko teh epizoderij je treba preiti z nasmehom. V kolikor so bile tu pretiranosti, ki gredo preko meje dovoljenega, vodijo o tem račun drugi faktorji. vsem dobro mislečim in iskrenim pobornikom nacionalne ideje pa je bilo že od počet ka jasno, da se definitivna konsolidacija našu velike in vsedržavne stranke zadržati ne da, ker je ta konsolidacija postulat najvažnejših državnih in nacionalnih interesov. Le naivneži so mogli pričakovati, da se v novo ustvarjeni stranki, ki izhaja iz vrst našega naroda, prej razdeljenega po raznih strankah, v prvih dneh ne bi pojavile nikake diference niti med pri-srasi, niti med voditelji. Takih diferenc je bilo in jih še bo, toda kdor pogleda v razvoj stranke za leto dni nazaj, vidi, kako rise z nezadržno sMo v tej ogromni organizaciji duh solidarnosti in edin-stva tako v širokih vrstah jugosloven-skega prebivalstva, pristašev te stranke, kakor tudi med voditelji samimi. To je dokaz one globoke zavesti patriotska dolžnosti, ki v odločilnem momentu potlači odpor taktičnega ali osebnega značaja. Stranka pristopa 1' ?voj5 končni ustalitvi v najtežjih okoliščinah, ko bi jejo cb državni brod najbolj zapleteni socialni in gospodarski problemi in ko ima demagogija široko polje onega brezvestnega udejstvovanja, čigar klasične primere so mogli čuti zborovalci na raznih taborih Zveze slovenskih bojevnikov. Saj je v Mokronogu eden izmed govornikov navajal najvernejšega habsburškega generala Boroeviča kot razsodnika o domoljubju našegp slovenskega človeka in na brzo roko potegnJ mejo naše domovine tja doli do Brežic, dočim je drugi postavljal politični program, ki je porojen iz znanih punkta-oij, in se je vse to oblilo z neskončnimi frazami o gospodarskih im socialnih problemih. M tem bolj bobnijo, čim votlej-še so. Toda pustimo slovenske Hitlerje na strani. Opozicija, ki za sebe zahteva, da se jo smatra za resno, reagira na priprave definitivnega konstituiranja JRKD povsem drugače. Ona ve, da se s stabilizacijo razmer v veliki jugoslovenski stranici na novo stabilizirajo tudi razmere v vodstvu države. Ona vidi, da so vsi njeni dosedanji načrti propadli, in spoznava svojo politično manjvrednost; zakaj, dočim so se Uzunovici, Srškiči, Marinkoviči, Maksimoviči, Kramerji, Demetroviči, Kumanudiji, Puelji, Matice, Hanžeki in Andjelinoviči uklonili imperativu obče narodne dolžnosti, so prepadi med posameznimi opozicijskimi skupinami ostali nepremostljivi. Niti programsko, niti taktično se opozicijska gospoda vsa ta leta ni mogla niti zbližati, kaj šele sporazumeli, s čimer je dokazala svojo popolno nesposobnost za solidaren prevzem katerekoli državne naloge, še manj pa za vodstvo države same. Reakcija naroda na vse to je pa tudi več ko udama. Sedaj se v dveh banovinah vršijo občinske volitve in čeprav se je pojavilo nekaj novo pečenih opozicijskih strank, se ni tem strankam opozicije nikjer posrečilo, da bi postavile vsaj eno kandidatno listo. In če je g. Janjic, ki rji tudi pri nas iz prejšnjih let nekoliko poznamo, nedavno pristopil k poslu, da osnuje svojo radikalno socialno stranko, ima za svoje podjetje vsaj ta tehten razlog, ki ga je tudi javno izrazil, da se oddvaja od svojih opozicijskih tovarišev zaradi njihove popolne nesposobnosti in negativnosti. Ni čudno, če se v tej situaciji v vrstah opozicije vedno bolj pojavlja duh oportunosti. Od vseh strani prihajajo opozicijski emisarji k svojim beograjskim očakom s parolami, da je treba zaključiti sedanjo dobo negativizma ter preiti k politiki sodelovanja z režimom in s stranko, ki ta režim nosi. Ali tudi tu je skoraj toliko načrtov kolikor glav. Vsakdo zagovarja svojo tezo. Edini so le v tem, da je treba priti brzovozno iz sedanje situacije. Tudi iz dravske banovine smo te dni videli razne gospode iz opozicije romati v Beograd. Pripra- LJubljana, nedelja 16. Julija 1933 Cena 2.— Din Naročnina znada me*-Cno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredmftvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi IS. JULIJ: RIMSKI PAKT Včeraj opoldne je bil v Rimu podpisan pakt štirih zapadnih velesil, ki jamči mir v Evropi za deset let Rim, 15. julija, g. Opoldne so zastopniki Francije, Italije, Anglije in Nemčije podpisali v palači »Venezia« pakt štirih. Podpisovanje je trajalo 9 minut. Nato so se prisotni prijateljsko razgovarjali še 10 minut. Za Italijo je podpisal Mussolini, za Anglijo poslanik sir Ronald Graham, za Francijo poslanik de Jouvenel in za Nemčijo poslanik v. Hassl. Pogodba, ki jamči mir za deset let, je izdelana v štirih izvodih, v štirih jezikih velesil, odločilno pa je francosko besedilo. Teoretično se smatrajo vsi štirje originali kot enakopravni in so bili za sedaj deponirani v palači »Venezia«. Francoski poslanik de Jouvenel je pri tej priliki izročil Mussoliniju brzojavno čestitko predsednika francoske vlade Da-ladierja, ki se glasi: V trenutku, ko podpisujejo Vaša ekse-lenca in poslaniki Nemčije, Angliie in Francije pomembno listino o pogodbi štirih, ki je bila sklenjena na vašo pobudo, vam izrekam iskrene čestitke v prepričanju, da bo ta srečen izid prinesel koristi za sodelovanje in prijateljstvo med našima obema državama in tudi za blagor vseh narodov. Čeprav je pritiskalo vroče julijsko soln-ce, se je na trgu sv. Marka in v bližniih ulicah zbrala ogromna množica, da priso-stvuieio zgodovinskemu dogodku Navdušenje v Italiji Rim, 15. julija, d. Ko Štefani obiavila uradni danes opoldne podpisan nju štirih velesil, je ves kor na povelie pričel z nostjo pripravljati teren. je snoči agenciia komunike, da bo pakt o sodelova-fašistični tisk ka-izredno intenziv-da bi v čim večji meri navdušili fašistično Javnost za pakt, ki ga listi še vedno vežejo z Mussolinije-vim imenom, čeprav je njegov le po prvi iniciativi, a se od njegovega prvotnega načrta povsem razlikuje že zaradi tega, ker se je moralo umakniti iz njega poglavje o revizionizmu. Revizionističnih načel fašistični tisk ne omenja več v zvezi s paktom, čeprav je v marcu prepričeval fašistične množice, da pomeni realizacijo Mussolinijevih zunanjepolitičnih načrtov in novo parcelacijo evropskega ozemlja. Tudi sklep velikega fašističnega sveta, da se pakt v svoji končni obliki v nobenem primeru ne sme razlikovati od prvotnih načrtov, je že davno pozabljen. Italijanski listi poudarjajo vedno znova, da ustvarja fašizem realno politiko, toda sodeč po njihovi današnji uvodni rekl.imi sega ta realnost preko vseh realnih mej. Pravijo namreč, da je Mussolinijev pakt ustvaril novo atmosfero v Evropi, da je bilo spričo njega mogoče odgoditi svetovno razorožitveno konferenco v Ženevi, ne da bi pri tem niti najmanj padel moralni ugled vseh prizadetih državnikom, da "e pakt postal vzor vsem sporazumom in konvencijam, ki so jih v tem času sklenile med seboj posamezne države pri čemer nedvomno mislijo na londonsko konvencijo o nenaoadanju, da je ustvaril čut vzaiemne solidarnosti evropskih velesil ter celo osnovo za blok držav z zlato valuto in da ie kontno afirmiral fašistične ideje po vsem svetu. Listi beležijo pri *em tudi pripombe francoskega tiska, ki meni v svoii morda res konkretni realnosti, da je Mussolinijev pakt ustvaril preroSative za italiian-sko-francosko sodelovanie, pa jim takoj Zastoj v Londonu Prihodnji torek bo zasedanje svetovne gospodarske konference zaključeno in odgodeno do jeseni London, 15. julija. AA. Danes je počivalo delo v vseh pododborih svetovne gospodarske konference. Prihodnji sestanki bodo v ponedeljek. , O nadaljnji usodi svetovne gospodarske konference je izjavil danes predsednik gospodarskega odbora Colijn zastopnikom tiska, da bodo pododbori že prihodnji torek poročali predsednikoma obeh glavnih odborov o svojem delu. Poročila bodo po proučitvi dostavljena predsedniku konference. V torek, dne 25. julija se bo nato vršila plenarna seja konference, na kateri bodo sprejeta poročila odborov in eventualni predlogi predsedništva, nato pa bo zasedanje zaključeno. Oni pododbori, ki svojega dela ne bodo mogli končati pravočasno, bodo najbrže ponovno sklicani za 25. septembra. Med tem bo konferenčno predsed-ništvo pooblaščeno, naj po razvoju dela v pododborih in po splošnem svetovnem položaju določi primeren čas za zopetni sestanek plenarne konference. Po naziranju nekaterih se lahko računa, da bo konferenca zopet sklicana najkasneje do konca oktobra. Organizacija za. prodajo mlečnih izdelkov London, 15. julija AA. Poljska lelegaei-ja je predlagala gospodarskemu odboru, naj bi se imenoval pododbor za medinarol-no organizacijo mlečnih tržišč m prodaj nih pogojev za mlečne ipToicsvode. Odbor je predlog sprejel. V razipravi je angleški delesrat Elliot navajal, da prevzema Veli-lika Britanija do i.fet"« svetovnega izvoza masla in do 50% sira, otfcemam pa spada tudi med močne producente teh izdelkov. Vlada bo skušala proizvodnjo mlečnih izdelkov razširiti. Italijanska delegacija Je predlaga, naj bi medinarodini zavod za kmetijstvo, ki iima svoj sta.lni sedež v Rfamu, (prevzel tudi vprašanje ureditve proizvodnje in prodaje mlečnih izdelkov. Dogovor o izvozu žita London, 15. julija, s. Pogajanja med štirimi prekomorskimi državami, ki izvažajo žito, 9 podunavskimi državami in Poljsko, so se baje končala z začasnim dogovorom o izvoznih številkah ■evropskih žitnih držav. Kakor zatrjujejo, je bil sklenjen dogovor za dve leti, po katerem je bila podunav-skim državam priznana skupna kvota izvoza 75 milijonov bušljev za prvo in 45 mili-ionov bušljev za drugo leto. Če bi bila ž-v tev izredno dobra, bi se mogla kvota za drugo leto povečati na 50 milijonov. Temu dogovoru manika še pristanek nekaterih delegatov, ki včerai niso bili navzoči, me.i njimi je tudi kanadski ministrski predsednik. Kakor 'jpaio. bo v ponedeljek tudi to vprašanje končnoveljavno urejeno. tesmm zasedanje Drastva narodov Ženeva, 15. julija AA. Letošnja skupščina Druištva narodov se sestane 25. sept. Dne 22. septembra bo začel zasedati svet Društva narodov. Kitajska vlada je nedavno Bmemorala odbor z na'ogo, da tvori zvezo med njo im tehničnimi odbori Društva narodtov. Ta odbor se bo ses/tal v Parizu, čim bo zaključeno prvo zasedanje svetovne gospodarske konference v Londonu. Ruždi bej v Atenah Atene, 15. julija, d. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je popoldne prispel v Atene, kjer so ga sprejeli zastopniki grškega zunanjega ministrstva in turški poslanik. Kakor poročajo listi, ostane v Atenah do ponedeljka. Jutri se sestane z ministrskim predsednikom Tsaldarisom, ki ga bo informiral o svojih rimskih razgovorih, med drugim tudi o tem, da se Mussolini ne strinja z namenom egejskih držav, Turčije, Grčije in Bolgarije, da bi sklenile vzajemno prijateljsko pogodbo. Kakor menijo listi, se bo Ruždi bej v Atenah sestal tudi z bolgarskim poslanikom. Kapitulacija Gandhija Bombay, 15. julija. AA. Na konferenci indske kongresne stranke so snoči sprejeli resolucijo, s katero preklicujejo pokret civilne neposlušnosti pod pogojem, da bo na pogajanjih med podkraljem in Gandhi-jem dosežen časten sporazum. Seja je bila tajna, vendar pa objavljajo listi, da je Gandhi podpiral ta sklep in pobijal predlog o brezpogojni ukinitvi civilne neposlušnosti, kakor ga je prvotno kongres zagovarjal. Gandhi je danes brzojavil podkralju in ga prosil za sestanek. Uradni krogi trdijo, da ostane vladna politika neizpremenjena, dokler bo pokret civilne neposlušnosti «"adna politika kongresa. Rusko-španska trgovin.5 pogajanja Madrid, 15. julija AA. »E1 Socialista« poroča, da bo Španija v kratkem priznala Sovjetsko Rusijo. Med obema državama se vrše sedaj trgovinska pogajanja. V četrtek je prispel v Madrid ruski delegat Ostrov-ski, ki je danes odpotoval v Pariz, odkoder pa se bo v kratkem zopet vrnil v Španijo, da nadaljuje trgovinska pogajanja. vili so si bili teren s patriotskim zapornim ognjem svojih žurnalističnih velikih in malih kanonov ob zvokih naše »Bože pravde« in prepevanju pesmi »Hej Slovani!«. Odpeljali so se sicer zmagovitih obrazov, toda kakor izgleda, njihove informacije niso bile najboljše, in dejstva so jih demantirala. Povratek je bil skromen in gospodje niso prav za prav izvedeli drugega kakor to, kar smo jim mi že davno pripovedovali, namreč, da se je treba odreči starim grehom in iskreno pristopiti k sodelovanju v vrste jugoslovenske politične organizacije. Ta teden bo v Beogradu teden važnih dogodkov. Slovenci bomo pri njih častno sodelovali ne samo po. ugledu, ki ga imamo po svojih voditeljih v samem vodstvu JRKD, temveč tudi po udeležbi delegatov iz vse dravske banovine, ki bodo pričali, kako globoko se naša nacionalna javnost zaveda pomena velike jugoslovenske stranke, ki bo ostala jaka zaščitnica iskrene in dosledne iu-goslovenske politike tudi v naši rž ii domovini. dodajejo, da naloga Mussolinijevega pakta z rimsko-pariškim sporazumom nikakor ne more biti izčrpana, ker je še vedno negotov sporazum v vprašanjih, ki se bodo na osnovi Mussolinijevega pakta rešila kar mimogrede. >Giornale d' Italiac smatra, da pakt štirih izpopolnjuje niz medinarodini h pogodlb, ipTedwsem locarnski pakt, ki je na.fbolj.Xi izraz volje za sodelovanje. >Lavoro Fascista« Je mnenja, da 10 letna doba miru in sodelovanja med štirimi velikimi silami še ne pomeni lahkomiselnega optimizma. Treba bo še temeljitega in trdega dela. Izhodišče nove politike za pomirjenje Evrope Pariz, 15. julija, d. V diplomatskih krogih poudarjajo, da se je podpis pakta štirih zato pospešil, ker se razgovori o zboljšanju francosko-italijanskih odnošajev u-godno razvijajo. Francoski poslanik v Rimu, de Jouvenel, je mogel odpraviti razna nesoglasja med Rimom in Parizom, s čimer je ustvaril podlago za skupno franco-sko-italijansko zunanjo politiko. Kakor vse kaže, je Mussolini jasno spoznal potrebo sporazuma s Francijo in zato pokazal popolno razumevanje za predloge Daladierja in Boncourja. Na gospodarskem področju je londonska konferenca mnogo pripomogla k ustvaritvi italijansko-francoske enotne fronte n. pr. v vprašanju zlatega standarda. Mnogi politični krogi vidijo v podpisu pakta štirih izhodišče nove pol like za evropsko pomirjenje, katere glavne no-siteljici bi bili Francija in Italija. Obenem upajo, da bo mogoče na podoben način složno rešiti vprašanja srednje Evrope in razorožitve. V podobnem prijateljskem duhu se bodo naposled nadaljevala pogajanja za ureditev preostalih sporov. Podpis pakta štirih pomeni obenem konec govoric, da bo predsednik francoske vlade Daladier še to poletje obiskal Rim. Daladier je odpotoval iz Pariza na zdravljenje in se bo vrnil 1. avgusta. Ker poteče misija francoskega poslanika v Rimu de Jouvenela 23. julija, mu bo morala vlada še te dni imenovati naslednika. »Temps« piše, da je pogodba štirih našla formulo, ki združuje pravic e Drjštva narodov in elementarna načela pravne* enakosti vseh narodov. Podpis pogodbe T>a ie predvsem prvi uspeh glede na zaupno sodelovanje med Italijo in Franciio. Nemško mnenje Beril n, 15. juflija AA. V komentarju o podpisu pakta štirih piše pohiradna >D;-plomatiska in politična korespondenca: Sadovi pakta štirih bodo tem hitreje dozoreli, čim boljši bodo postali odnošaji med državami ipodipisnicami. Zato pričakujejo v Nemčiji, da se bodo sedanji odda-vec docela korektno in da je šil Košcecu celo na roko, da pa ga je Košoec sovražil, ker bo se mu ponesrečile njsgove lastni špekulacije. Ko je sodišče odredilo, da se Košoecevo posestvo proda na dražbi zaradi terjartvs Centralne banke, se je Koš?ec zgladil celo pri direktorji banke in mu grozil. Banka je zavlačevala dražbo, doklsr ie bilo Is mogoče. Hitlerjevska demonstracija proti Avstriji Zaradi zborovanja narodno-socialističnih napadalnih oddelkov na bavarski strani, je avstrijska meja popolnoma zaprta Josip Rosf Razkol med francoskimi socialisti Zmaga levice nad parlamentarno skupino Renaudela Pariz, 15. julija, s. Dopoldne so na socialističnem kongresu razpravljal: o poročilih upravnega odbora in parlamentarne skupine. Nato je sledila razprava o predloženih resolucijah, nakar je bilo glasovanje o tem, kateri resoluciji gre prednost. Poslanec Renaudel je zahteval v imenu večine parlamentarne frakcije, naj bi kongres sprejel njeno resolucijo brez graje in brez obžalovanja ter na ta način poudaril enotnost socialistične stranke. Ker se je zdelo, da takšna resolucija najbrže ne bi bila sprejeta, sta poslanca Renaudel in Mar-quet predlagala, naj bi se debata sploh ne vršila, ker bi moralo priti sicer do razkola. Leon Blum je izrazil mnenje, da bi se morali francoski socialisti zaradi discipline podvreči volji večine in je bil ta predlog tudi z veliko večno sprejet. Vsi poznejši govorniki so obžalovali dejstvo, da ni bilo mogoče doseči sprave. Za resolucijo, ki zahteva, naj se vse združene zveze stranke na svojem vsedržavnem kongresu obvežejo, da ne bodo nobenega sklepa kongresa v skladu s statuti socialistične stranke uporabile za razkol stranke, je glasovalo 3377 delegatov, proti pa 22, dočim se ie glasovanja vzdržalo 622 deli-gatov. Rena jdelov predlog, ki je zahteval za parlamentarno skupino, namreč za socialistične poslance, popolno svobodo akcije. je kongres odklonil z 2556 glasovi proti 815, dočim ni glasovalo 691 delegatov- Angleški politiki proti trianonski pogodbi Budimpešta, 15. julija, n. »Magvar Orszag« je objavil kot pravo senzacijo izjavo angleškega poslanca polkovnika Moo-ra, da se je združilo 100 angleških vodilnih poslancev za skupno akcijo proti trianonski pogodbi. O tej akciji je podrobno poučen tudi zunanji ministei Simon, ki je od Mooreja zahteval točne informacije. Prihodnje dni bodo sprožili sl'čno akcijo tudi v lordski zbornici Poslanec Moore je izjavil, da je vsa Anglija prepričana o potrebi gosnodarskega zbližanja med Avstrijo in Madžarsko. Ker je to gospodarsko sodelovanje osnova za razvoj nove miroljubne politike v srednji Evropi, ki bo nedvomno še v bližnji bodočnosti odločala o usodi vsega kontinenta. Balbo v Chicagu Montreal, 15. julija. AA. Balbo in njegovi letalci so odleteli v Chicago ob 10.14. Rim, 15. julija AA. General Balbo je poslal Mussoliniju iz Montreala brzojavno poročilo, v katerem pravi, da se je polet preko Kanade vršil v popolnem redu, čeprav je pihal veter v nasprotni smeri in so bile megle zelo nizko. Ves polet je šel preko ogromnih kanadskih gozdov. Papež je brzojavno naročil čikaškemu nadškofu, naj čestita Balbu in njegovi letalski ekspediciji, ko bo pristala na Michi-ganskem jezeru. Rumunski demanti o trgovinskih pogajanjih z Rusijo Bukarešta, 15. julija AA. Uradno de-mantirajo vesti, da bo med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo v kratkem podpisana trgovinska pogodba. Angleški zunanji minister v Braziliji London. 15. julija AA. Angleški zunanji minister Simon in njegova soproga sta odpotovala v Southampton in se vkrcala za pot v Brazilijo, kjer ostaneta do 13. avgusta. Novi zapletljaji na Daljnem vzhodu Pekihg, 15. julija, p. Po vesteh iz Mongolije preti nevarnost, da bo prišlo do novih resnih bojev med Kitajci in Japonci. Kitajski krščanski general Feng je kljub premirju, ki ga je sklenila nankinška vlada z Japonci, vpadel v ozemlje severno od Velikega zidu, ki pripada po premirju Mandžuriji in zasedel Dolonor. Mandžur-ska vojska se je morala naglo umakniti proti Džeholu. Sedaj so poslali proti kitajskemu generalu večje oddelke kombiniranih mandžursko-japonskih čet. Japonsko vojno poveljstvo je protestiralo v Nan-kingu, češ, da so Kitajci prekršili premirje. Japonci groze, da bodo z oboroženo silo znova zavarovali v premirju določene meje. Listi so že razširili vesti, da nameravajo Japonci prekoračiti Veliki zid ln zasesti Tientsin in Peking. Bivši Vranglovi častniki v japonski shižbi Habarovsk, 15. julija, n. Sovjetski obmejni organi so aretirali na ruskem ozemlju v bližini Mandžulija bivšega carskega častnika kneza Uhtonskega in 9 bivših častnikov iz Vranglovih vrst. Pri njih so našli japonske revolverje. Častniki so osumljeni vohunstva proti Sovjetski Rusiji- Moskva, 15. .julija, n. Uhtonski in njegovi tovariši, ki so bili v japonski službi, so bili aretirani na reki Osuri. Uhtonski je poveljeval kitajskemu p&rniku »Tan Čan«, ki je plul iz Harbina po reki navzgor. Kitajski mornarji na parniku so se uprli poveljniku in ga razorožili. Ko so pripluli na sovjetsko ozemlje, so izročili njega in tovariše sovjetskim oblastem. Aretirani častniki so priznali, da so bili v japonski protisovjetski vohunski službi. Hrastnik, 15. julija. V celjski bolnišnici je danes opoldne podlegel kratki ln težki bolezni 54-letni upokojeni šolski upravitelj in posestnik na Dolu g. Josip Roš. Pokojnik je bil sin znanega narodnega borca, deželnega poslanca in dolgoletnega trboveljskega župana g. Ferdinanda Roša v Hrastniku. Študiral je v Ljubljani ln je nastopil prvo učiteljsko službo na Dolu pri Hrastniku, pozneje je služboval v Orešju pri Bizeljskem, nazadnje pa kot upravitelj šole na Turju, kjer je bil upokojen zaradi bolezni. Kot upokojenec si je zdravstveno opomogel in na Pod-breškem nad Dolom si je z velikim veseljem gradil svoj dom. V četrtek pa so ga napadle hude bolečine v želodcu in so zdravniki ugotovili raztrganje želodčne stene ter odredili prevoz v celjsko bolnišnico. Hudih bolečin ga je v dveh dneh rešila smrt. Truplo blagega pokojnika, ki zapušča soprogo Ivano in 7 otrok, so pripeljali na dom. K večnemu počitku ga bodo položili v ponedeljek ob 16. na dolskem pokopališču. Pokojni Josip Roš je bil vreden potomec zaslužne rodbine Roševe. Izven šole se je mnogo udejstvoval v narodnem pokretu in za splošno izobrazbo ljudstva. Velike so njegove zasluge za bralno in gasilno društvo na Dolu ter za Sokola. Bil je dober pevec, izborno je sviral na tamburico in tudi kot igralec se je z velikimi uspehi udejstvoval na odrih naših narodnih društev. Bil je soustanovitelj in častni član Gasilnega društva na Dolu, starosta in pod-starosta dolskega Sokola ter odbornik raznih narodnih društev Dola in Hrastnika. Mnogo se je bavil tudi s pirotehniko ter je mnogim prireditvam narodnih društev pripomogel do velikega uspeha z umetnim ognjem. Sam je organiziral in vestno opravljal tudi meteorološko postajo. Velike zasluge si je pridobil tudi pri zgradbi So-kolskega doma v Hrastniku, za katerega je prispeval večje količine lesa. Bil je do-bričina vseh dobričin in pridobil si je mnogo prijateljev. Bodi mu ohranjen blag ln časten spomin, rodbini pa izražamo iskreno sožalje! Mezdno gibanje litijskih predilničarjev Na pogajanjih, ki so se vršila 12. t. m., so zastopniki delavstva poudarjali, da so bili prejemki delavstva že znatno reducirani in uveueni tudi slabši delovni pogoji, ki zahtevajo od delavstva izredno veliko truda. Produkcija je ostala na isti višini, četudi je bilo reduciranih 400 delovnih moči. Podjetje temu ni oporekalo, trdilo je le, da je moralo izvesti reorganizacijo in vse delavstvo polno zaposliti. Utemeljevalo je znižanje plač tudi s tem, da imajo ponekod predilničarji manjše prejemke, nego v Litiji. Delavski zastopniki so dokazovali, da je to povsem umljivo, ker so druge predilnice ohranile prvotno stanje delavstva in obdržale tudi vse pomožne moči. Litijska predilnica ne more zahtevati od delavstva, ki je že tako več kot polno zaposleno, da bi pristalo še na znižanje prejemkov, ki so bili itak že reducirani. Težje delo zahteva tudi večje plačilo in ker je pri litijski predilnici res težje kot drugod, je povsem razumljivo, da mora imeti delavstvo tudi boljše zaslužke kot drugod. Zaslužki pa niso taki, da bi odgovarjali življenjskim potrebam in ne dosegajo niti eksistenčnega minimuma. Danes bo litijsko delavstvo ponovno zborovalo, ker je sklicala Narodna str(?-kovna zveza javno zborovanje v dvorano na Stavbah. Na njem bo delavstvo izreklo svojo zadnjo besedo, nakar se bodo prihodnji teden nadaljevala prekinjena pogajanja. Delavstvo je prepričano, da podjetje ne bo zahtevalo od njega novih žrtev, tem bolj, ker niso nujno potrebne. Ravnatelj predilnice g. Preiss, ki velja vseskozi za socialnega človeka, bo gotovo znal prepričati odločujoče faktorje, da sedaj ni ravno najugodnejši čas, da se litijskim pre-dilničarjem znižajo plače, ker se življenjske razmere niso zboljšale, pač pa poslabšale. Kufstela, 15. julija, g. Davi v jutranjih urah se je vršilo v majhni bavarski občini ob avstrijski meji Kiefersfeldnu okrožno zborovanje narodno-socialističnih napadalnih oddelkov. Meja je z avstrijske strani popolnoma zaprta. Za danes in jutri je bil ukinjen tudi ves mali obmejni promet. Na meji, kjer je sicer nič manj kakor 20 prehodov na bavarsko ozemlje, vršijo oddelki Heimwehra, policije in orožništva najstrožje službo. V Kufsteinu nastanjeni oddelki 12. alpiinskega polka in avtomobilski oddelki polka v Inomostu so v strogi pripravljenosti. V Kufsteinu vlada popoln mir in do sedaj ni prišlo nikjer do incidentov. V dopoldanskih urah se je po Kufsteinu nenavadno naglo razširila vest, da je v Kiefersfelden prispel tudi bivši solnogra-ški zvezni svetnik in okrožni vodja avstrijskih narodnih socialistov Scharitzer in sicer iz Freilassinga, kjer je bival v zadnjih dneh. Po prvem govorniku bavarskem notranjem ministru dr Wagnerju je govoril tudi zvezni svetnik Scharitzer, ki je ostro napadal avstrijsko vlado. Prav tako se je seveda tudi dr. \Vagner bavil s političnim položaiem v Avstriji. Okrožno zborovanje v Kiefersfeldnu je bilo zvečer zaključeno, kot zakliučna svečanost pa se bo vršilo jutri še zborovanje obmejnega prebivalstva, na katerem bo imel Scharitzer svoj drugi govor. Mala gorska vas Kiefersfelden je ta dva dni natrpana na-rodno-socialističnih napadalnih oddelkov in so morali za 3500 mož preskrbeti prenočišča skoraj pri vseh kmetih, ker bi jih sicer ne imeli kje nastaniti. Dunaj, 15. julija, g. Kakor poroča »Politična korespondenca,« oddajajo nemške, predvsem pa bavarske radio-postaje še vedno svoje propagandne programe proti Avstriji. V Monakovem sta se do sedaj uveljavila kot najostrejša govornika prori 'Avstriji poslanec Habicht, ki je postal pravi umetnik za propagando proti Avstriji, in neki Rauter iz Gradca. Protest Avstrije v Berlinu žal doslej ni imel nobenega pozitivnega uspeha. Poudariti je treba, da so takšni nenavadni mednarodni dogodki — iz zgodovine je znan primer med Madžarsko in Češkoslovaško — običajno prenehali na prvi protest prizadete države. Minister za javno varnost dr. fey je izjavil, da ima zaupna poročila o tajni komunistični organizaciji v Nemčiji. Komunistična stranka je tamkaj sedaj bolj močna, kakor je bila kdajkoli. Svoje zaupnike ima celo v vrhovih narodne socialistične stranke. Ogromna regulacija Dunava Dve električni centrali s 784.000 konjskimi silami Beograd, sredi julija. Naravne ovire sHno obtežujejio podonavsko pflovlbo skozi džerdap&ke soteske med Velikim Gradištetn in Kladovim. Skozi Železna vrata se vrši plovba po umetno zgrajenem sipske-m prekopu ter vleče ladje železniško lokomotiva, ki teče po posebnem želez>nišikem tiru in morajo krmariti ladje posebni ipidoti. Tu ne more biti na leto več ko dva rnLbi on a ton prometa. Zato so bili ti kraji že zdavnaj predmet kar najtehtnejšega proučevanja raznih strokovnjakov, ki so doslej vsi le prihajali z raznimi načrti za očiščenje struge, kajti podvodno pečevje, ki je gosto iposejano po strugi, povzroča nevarne brzice in stranske toke, ki so zelo nevarni rečni pilovbi. V zadnjem času pa je to proučevanje prešHo na čisto drugo pot, po kateri so krenili zlasti rumunski strokovnjaki, med njimi v prvi vrsti profesor hidrotehnike na bukareški tehniški fakulteti, inž. Vasilesou, ki je izdelal načrt za popolno reguiaciijo plovbe po džer-dapskih soteskah, s katerim pa bi bili obenem rešeni tudi še- dve drugi važni vprašanji: elektrifikacija obeh d/unavskih obal, jugoslovenske in rumunske, ter dunavski most med Rumunšio in Jugoslavijo. Po načrtu inž. Vasiiesca naj bi se na dveh najnevarnejSli krajih, v Železnih vratih na dolnjem in Grebenu na gornjem kraj« Džerdaipa voda zagradila i jezom in bi se na obeh krajih napravila dvigala za ladje, ki bi se s spuščanjem vode v d-vi-galo dvigale na jez, odm. z izpuščanjem vod« te dvigala spuščale v strugo pod jezom. Takih dvigal bi se moglo na obeh krajih namestiti po več. Jez bi se zapiral in odipiral z zatvornicamš, kakor n. pr. na Fali. V Železnih vratih in pri Grebenu bi se zgradilo seveda tudi ip-ristamšče za ladje, ker bi bilo mogoče, da bi se promei tako povečal, da bi ladije morale čakati, da bi prišle na vrsto v dvigalih. V Železnih vratih bi se poleg tega zgradili d^e električni centrali. po ena na vsaki obali, ki bi skupno dajali povprečno do 404.000 konjskih sil. Stroški* za vse te naprave bi ne bili previsoki, okoli 5000 Din za konjsko silo, in bi potemtakem znašali okoli dveh milijard, pri čemer pa so vračunane vse naprave in celo tudi) veliki most, ki bi tu vodil preko Dunava, zgrajen za železniški ln vozni promet. Kakor v Železnih vratih, bi se regulacija čisto enako izvršila tudi pri Grebenu. Tudi tu b6 se poleg jezu z zatvornicami in dvigali zgradili dve električni centrali, po ena n.a vsaki obaM, ki bi dajali povprečno p« 380.000 konjiških sil Tako bi se torej s to regulacijo pridobilo vsega skupaj okoli 784.000 konjiških sil. kar bi bilo pač več, kot pa je doslej dajala katerakoli evrooska hidroelektrična centrala. Po načrtu inž. Vasilesca bi tvorilo jez v Železnih vratih enajst premičnih ciHindrič-nčh jeklenih kašč — načrt upošteva dejstvo, da se v pomladi tu grmadi led, ki ga je treba razstrelili a vati ce-lo z velikokalibr-skimi granatami — kii bi merile po 50 metrov v dolžino, v premeru ra po 13 metrov, Most nad premičnimi kaščami bi nosil dvojno cestišče, železniški tir in vse stroje za urejanje kašč. Na obeh straneh bi bltlo v nepremičnem delu jeza nameščenih po osem turbin po 30 konjskih sil, s premerom okoli 8 metrov. Gb skoraj osem-metrskem padcu vode more skozii vsako turbino skotraj pol milijona litrov vode v sekundi. Po računu inž. Vasilesca bi pod pogojem, da vse turbine delujejo na leto po 5000 ur, cena električni strniti v centrali znašala samo 16 par za kilovatno ur«. Ogromna električna centrala v Džerda-pu bi tako nrogla zalagati z električno energijo na eni strani ves Banat, rumunski in jugosilovenski, vse tja gori do njene skrajne meje, na drugi strani pa vse jugo-slovensko Pomoravie in Krajino, vse tja doli do Niša in še dalje. Celo obe prestolnici bi je mogli uporabljati in ostalo bi je še dovolj za bolgarsko ozemlje do Sofije Načrt inž. Vasilesca je izdelan do vseh podrobnosti in je pobudi! razumljivo zanimanje v vseh krogih, ki se bavijo z vprašanjem podunavsHce plovbe. Proučujejo ga tudi že jugoslovenski strokovnjaki in je upata, da v kiratkem izrečejo o njem svoje mnenje, ki bo pač pritrdilno, vsaj v načelu, če ne že v vseh podrobnostih. Potem pa bi bilo želeti, da se načrt ne izgubi v kakem zaprašenem arhivu, temveč da se resno pristopi k njegovi izvršitvi. Za izpopolnftev kulturnih stikov s CSR Beograd, 15. julija d. Poročali smo že o Instituciji počitniških štipendij, ki jo je ustanovila češkoslovaška vlada na osnovi sporazuma o šolskih in kulturnih stikih z našo kraljevino. Razpisane so bile sedaj štipendije za 5 srednješolskih profesorjev, 10 srednješolcev, 10 učiteljiščnikov in več drugih javnih delavcev, ki bodo bivali 6 tednov na Češkoslovaškem, si izpopolnili svoje znanje češčine in poznanje češkoslovaških kulturnih razmer. Izmed kandidatov so bili za te štipendije izbrani poleg drugih tudi naslednji: gimn. profesor Janko Orožen v Celju, publicist Božidar Borko v Ljubljani, stud. phil. Stanko Janez, stud. phil. Boris Urbanftič v Ljubljani, gimnazijski sedmošolec Anton Nachtigal, os-mošolec Alojzij Klemenčič, sedmošolec VI. Tintinjan v Ljubljani, šestošolec Avgust Pleich v Celju in s^mošolec Stanislav Keržar v Kranju. V P-^go odpotujejo 22. t m. Daladier na oddihu Pariz, 15. julija AA. Iz Vichyja poročajo, da je tjakaj prispel predsednik francoske vlade Daladier. Odlikovanje Beograd, 15. julija AA. Z redom sv. Save II. stopnje sta odlikovana dr. Leopold Adamec in dr. Emil Cermak, profesorja visoke kmetijske šole na Dunaju. Velik požar v Novem Sadu Novi Sad, 15. julija p. Tu je nastal v skladišču direkcije za svilarstvo velik požar, ki ga gasilci kljub vsemu naporu niše mogli premagati. Ogenj j«j uničil celo skladišče in velike zaloge svile, škoda znaša nad 4 in pol milijona iinarje.'. Policija je uvedla preiskavo, ker ni izključeno, da je bil požar podtaknjen. Iniiio.j za to domnevo je med drugim ta, da jC b'l v pisarni direkcije pokvarjen telefoi, vendar pa je mogoče, da je ogenj nastal pri svikrprejkinih bubah, k! so se najbrže vnele zaradi prevelike vročine. Napredovanje Beograd, 15. julija p. Za eno položajno stopnjo je napredoval veterinarski pristav Franjo Herkovič pri sreskem načelstvu v Črnomlju. Novi angleški konzul v Zagrebu Zagreb. 15. julija, n. V Zagreb je prispel danes novi angleški konzul Persy N*lson Preisler, ki je bil doslej konzul v P:o d? Janeiru. Poset Beograjčanov na Gorenjskem Ljubljana, 15. julija. Jutri zjutraj ob 4. prispe iz Beograda v J Ljubljano poseben vlak s 300 Beograjčani, ki potujejo na Gorenjsko. To turistično potovanje so organizirali beograjski in no-vosadski »Putnik« ter ljubljanska Zveza za tujski promet. Beograjski turisti bodo takoj nadaljevali svojo pot na Gorenjsko, kjer jih polovica ostane na Bledu, dočim bodo drugi napravili izlete na Stol, Golico in drugam Na Gorenjskem ostanejo Beograjčani jutri, v ponedeljek in torek, ko se zvečer vrnejo v Ljubljano in po -1-kem odmoru v Beograd. Pravoslavna cerkev v Ljubljani pod streho Naša pravoslavna cerkvena občina je včeraj doživela slovesen dan. Na veliki kupoli novograjene cerkve sv. Cirila in Metoda v Trubarjevem parku se je zazibal mlaj v znamenje, da je cerkev v glavnem, v kamnu in betonu že dograjena. Podjetje inž. Dedek in uprava cerkvene občine s predsednikom univ. prof. dr. Hadžijem, podpredsednikom prof. Jurkovičem, tajnikom prof. Jankovičem in blagajnikom ravnateljem Ogrinom sta delavcem, ki so se kljub neprestano neugodnemu vremenu podvizali, da je zgradba v razmeroma kratkem času dosegla svoj vrh, priredila likof na ta način, da sta jim ne mesto običajne pijače izplačala primerne nagrade v denarju, s čimer je bilo delavcem pač najbolje ustreženo. Popoldne so si povabljeni gostje ogledali impozantno stavbo, ki bo v resnici v okras temu delu mesta ob Tivoliju. Z najvišje kupole, ki bo s križem dosegla višino 33 m, je krasen razgled po mestu in daleč po okolici do planin. Cerkev je po starem pravoslavnem običaju grajena v bizantinskem slogu, ki je graditeljem storil mnogo drobnih in velikih nalog, gradbena so-lidnost in umetniška lepota stavbe pa sta zgovoren dokaz, da je bilo delo v dobrih rokah. — Prihodnji teden bodo pričeli z gradnjo strehe, ki bo v leseni konstrukciji, krita z bakreno pločevino. Svečana posvetitev nove cerkve se bo vršila Šc!f prihodnje leto, ob raznih prilikah pa bc zgradba lahko služila božji službi že kma'' potem, ko bo notranjščina v glavnem dograjena. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za i»«*Mj«»: Sem in tja in zmerom bolj oblačno. V en*»m ali dveh dnevih s1 bo vreme obrnilo 'n bo tudi padla temperatura. MašS kraji In ljudje čestit praznik vzornega domoljuba Veletrgovec Viktor Rohrmann praznuje 75'letnico Ljubljana, 15. julija. Ljubljanski veletrgovec Viktor Rohrmann, vzornik velike požrtvovalnosti za narod, praznuje čestit življenjski jubilej: 751etnico rojstva. Z vsem spoštovanjem beležimo ta družinski praznik zglednega slovenskega rodoljuba in obenem delimo s širokim krogom njegovih prijateljev iskreno veselje, da nam jubilant s svojo izredno telesno in duševno čilostjo daje najboljše poroštvo, da bo še dolga leta ostal ljubljen in visoko cenjen v naši sredi. Rodil se je 15. julija 1858. v Novem mestu posestniku, milarju in takratnemu županu. Po dovršeni nižji gimnaziji je šel prakticirat v veletrgovino Josipa Strzelbe v Ljubljano, kjer je obenem obiskoval Mahrovo šolo in jo dovršil z odliko. Po večletni praksi v Gradcu, na Dunaju in Monakovem je prevzel posestvo in trgovino od svoje matere v Novem mestu. Ves v zanosu mladostnega narodnega navdušenja je iskal poprišča za svoje udejstvovanje. Začel je takoj z vnemo sodelovati v Narodni čitalnici kakor tudi pri gasilskem društvu. Kot dober znanec pisatelja Josipa Jurčiča je obenem postal stalni novomeški dopisnik »Slovenskega Naroda«. Takisto je s poznejšima urednikoma Ivanom Ž-eleznikarJem in Miroslavom Malovrhom ohranil stalne zveze. Obenem ga je v društvenem delovanju zvezalo prijateljstvo z najuglednejšimi dolenjskimi narodnjaki. Ob priliki blagoslovljenja prve parne briz-caine na Slovenskem dne 15. avgusta 18S0, ko so se zbrala v Ljubljani vsa takratni gasilska draštva Kranjske in Spodnje štajerske, je Rohrmann sklenil trdno prijatelj-srtrro z načelnikom dolenjevaških gasilcev Nacetom Merharjem, ki ie bil edini uvedel slovensko poveljevanje. Takoj je Rohrmann od Merharja odkupil knjižico »Slovensko poveljstvo pri gasilnih društvih« in nemudoma razdelil 30 izvodov med novomeške gasilce. Nakopal si je seveda hudo sovraštvo nemškutarjev, za vse življenje je dobil žig slovenskega fanatika; toda malo mar mu je bilo to v nadaljnjem udejstvovanju pod Avstrijo, danes pa so mu spomini na vse borbe z nemškutarijo samo še v radost in ponos. Leta 1881. se je poročil z zalo hčerko svojega šefa Strzelbe, soustanovitelja »Južnega Sokola«. Od gospe vdove je prevzel vodstvo veletrgovine in tako se je pričelo njegovo udejstvovanje v Ljubljani, ki je rodilo toliko lepih in častnih sadov. Vnet za vsj dobro in plemenito, je Viktor Rohrmann postal naijvnetejši podpornik Ljubljanskega Sokola in Narodne čitalnice, gasilskega društva in planinske bratovščine. Z vso odločnostjo pa je seveda nastopal tudi kot bojevnik v narodno - napredni fronti. Bil je soustanovitelj CMD in SPD, posebej še novomeškega in šišenskega Sokola. Lepe zasluge ima za dozidavo prvega našega Narodnega doma, za katerega je pridobil nad 50 delničarjev, ki so vplačali po 50 goldinarjev-Vobče so njegove zbirke vedno rodite presenetljiv uspeh. Tako si je pridobil posebne zasluge kot dolgoletni predsednik šentr petrske moške podružnice CMD: nabral je za Vrhovnikov sfclad nad 34 000 Din, za dr. Tavčarjev sklad nad 20.000 Din. Ti uspehi so bili na zadnji glavni skupščini CMD v Ptuju počaščeni s tem, da je bil Viktor Rohrmann (leta 1908. takisto žrtev napada graških buršakov) izvoljen v centralno vodstvo CMD. Kot predsednik odbora za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim 329 šentpeterskim župljanom je sam zbral okoli 28.000 Din. Za dijaško podporno društvo »Radogoj« je zbral med ljubljanskim trgovstvom nad 30 pokroviteljnin. Nadalje so se nakopičili lepi denarcl, ko je Imel restavracijo »Pri Roži«, za dijaško kuhinjo »Domovino«. Posebej še je neutrudni jubilant zbral tudi 20 pokroviteljnin za CMD. Pedantno natančen ln pošten, sato pa tudi vztrajno napredujoč v svoji veletrgovini je Viktor Rohrmann bil celih 31 let svetovalec Zbornice za TOI ter 15 let sodnik laik deželnega sodišča. Odprtega srca za vsako dobro narodno stvar in skromen po aajplemenitejšem značaju, ni iskal in ne išče naš jubilant nikakega priznanja. Zlato poroko s svojo ljubljeno življenjsko družico go. Rozo je 1. 1931. praznoval v zatišJV, v najožjem družinskem krogu. Krutost usode je pač v tem, da težki udarci tudi temu blagemu zakonskemu paru niso biH prizanešenL Zakon je bili blagoslovljen z 11 otroki, toda smrt je ugrabila 5 iskreno ljubljenih in lepo vzgojenih sinov. Naša in neštetih prijateljev iskrena želja je, da bi g. Viktorju Rohrmannu bila jesen življenja vsa zlata! Velika opekarna žrtev ognja V noč! na včeraj ]e iz neznanega vzroka pogorela Gorenjska opekarna v Dvorski vasi — Milijonska škoda je v glavnem krita z zavarovalnino Dvorska vas, 15. julija. Lepa Dvorska vas pri Begunjah na Gorenjskem je snoči doživela veliko požarno katastrofo, katere žrtev je postala velika, najmoderneje opremljena Gorenjska opekarna. O požaru smo doznali naslednje podrobnosti: Gorenjska opekarna Je bila na novo zgrajena šele pred dvema letoma in opremljena z modernimi stroji. Zavzemala je ogromen kompleks zemljišča Tovarniško Eoslopje samo je bilo dolgo sto metrov. astnik tvornice je češkoslovaški državljan Feliks Schindler, ki stalno živi v Brnu. Tvornica je dajala zaslužek vsej okolici, zlasti pa vaščanom Dvorske vasi, od katerih je bilo 25 nameščenih v opekarni, drugi pa so dobro zaslužili kot vozniki s prevažanjem opeke na kolodvor v Lesce, odkoder so se vračali s premogom za strojni oddelek opekarne. Bilo je ob 23.15, ko je kurjač, ki je spal pri peči, zapazil, da se dviga plamen z zadnje strani tvorniškega poslopja, kjer so nameščene delavnice za izdelavo opeke. Takoj je alarmiral delavce, ki so v bližini spali. Prihiteli so pa tudi ljudje, ki so blizu pri Paplerju bedeli pri mrliču. V naglici so iz pisarne znosili vse, kar se je dalo odnesti. Medtem se je požar razširil z velikansko naglico po leseni zgradbi. Prihitela so gasilska društva iz Hlebcev, Mo-šenj, Begunj in Radovljice, ki so se pa morala omejiti le na lokaliziranje požara. Zavladala je taka vročina, da se sploh nI bilo mogoče približati gorečemu poslopju in so gasilci le od daleč brizgali vodo. Ker je bila vsa vas v nevarnosti, da jo zajame požar, so gasilci nepretrgano polivali strehe in tako preprečili še hujše zlo. Velikanski plameni so se dvigali nad 20 metrov visoko, tako da je bil na mah alarmiran ves radovljiški okraj. Ljudje so hiteli v Dvorsko vas peš in na kolesih in se je kmalu ob pogorišču zbralo več sto ljudi. Ves trud gasilcev je bil zastonj. Ogenj se ni dal ukrotiti in je do 5. zjutraj zgorelo vse ogromno poslopje z vsemi stroji, zalogami opeke in strojnim oljem do tal. Obstajala je bojazen, da bo eksplodiral plin, ki se je nabiral v pečeh, kar se pa k sreči ni zgodilo. Pogorela je tudi krožna peč in je ostala samo majhna razvalina ožgane opeke. O požaru je obratovodja g. Dušan Regovec takoj brzojavno obvestil lastnika podjetja g. Feliksa Schindlerja v Brnu. Škoda je milijonska, vendar je v glavnem krita z zavarovalnino. Mnogo bolj so prizadeti vaščani, ki jim je opekarna nudila vsakdanji kruh. Ostali bodo brez zaslužka, dokler ne bo zgrajeno novo poslopje, kar pa bo trajalo najmanj pol leta ali še več. Ljudska govorica je seveda takoj začeli, iskati vzroke požara in so se kmalu začele širiti vesti, da je bil požar podtaknjen. Koliko je n% tem resnice, bo izkušala ugotoviti preiskava. Litijska cerkvena zadeva Povod za izbruhe hujskanj in mržnje Litija, 15. julija. Tako čudna zgodba se je razvila okrog litijske cerkve, da ji ni lahko najti niti pravega imena, če bi jo imenovali cerkveno afero, bi bilo preveč in tudi premalo povedano, ker se toliko govori trdi o nekaki mezdni borbi. Treba je pač poseči nekaj let nazaj in opisati dogodke, ki bodo imeli svoj epilog še pred sodiščem. Cerkev v Litiji je kot podružnica fare v šmartnem okrog 70 let služila svojemu namenu. Večkrat se je tudi že razpravljalo o tem, da bi se podružnica spremenila v samostojno faro, ni pa prišlo do takega sklepa iz gmotnih ozirov. Litijska občina je včlanjena v štirih farah, cerkvene občine niso urejene, bili bi pa vendarle vsi občani za novo samostojno litijsko faro, če bi se dala ustanoviti brez novih stroškov. Ob raznih priložnostih se je že uveljavljalo načelo naj vsaka fara sama urejuje svoje potrebe, ko pa se je vršilo pred tremi leti zborovanje občanov zaradi ustanovitve nove litijske fare. so vsi Brežanl že med zborovanjem odšli, posestniki iz Gradca in drugih okoliških vasi pa so odločno nastopili proti dajatvam za novo faro. V litijski cerkvi Je vršil 18 let službo upokojeni župnik g. Kralj, ki ni dobival pred vojno nikake podpore od občine, šele za. leto 1924., ko se je Litiji priključila hotiška občina, je dobil prvo nagrado v znesku 1500 Din. Ker je imel samo skromno pokojnino in dohodke od maše brez pravice do bire ter poučevanja na šolah in ker tudi pri pogrebih in raznih obredih ni ničesar zaslužil, mu je občina nagrado polagoma zvišala in je prvič za 1. 1929. prejel 6000 Din. Znesek, ki ga je prejemal upokojenec kot življensko pomoč, pa je zahteval kakor neko plačo po pragma-tiki njegov naslednik g. Lovšin, aktivni Poljane In tujski promet Razveseljivo je, da se čedalje več naših krajev priključuje delu za tujski promet in si tudi tako skuša pomagati iz gospodarske pasivnosti. Poljanska dolina, ta lepa, sočnczelena pokrajina, ki je našla v dr. Ivanu Tavčarju svojega nesmrtnega tev kabin sa kopalce. Doslej »o jih Poljane, ki »o privabile že lepo itevijo leto-viščarjev, mučno pogrešale. S prvimi kabinami, kakor nam jih kaže slika, je storjen znaten korak naprej. Upamo, da vrli Poljanci ne bodo omagali pri delu za po- epika, takisto noče zaostatk V njenem osrčju, v idilično ljubkih Poljanah, se je nedavno ustanovilo Tujskoprometno društvo, ki si je zastavilo nalogo, da skrbi v Poljanah za udobnosti letoviščarjev, ki bodo v vedno večjem številu prihajali v ta kraj uživat solnce ki toplo vodo Sore-Po-ljanščice. Prvi vidni uspeh tega društva je zgradi- vzdigo svojega kraja, o katerem smo trdno preverjeni, da ima bodočnost tudi v tujskoprometnem pogledu. To tem bolj, ker jamčijo za uspeh poleg prirodnih pogojev prijaznost in uslužnost domačinov in nizke cene. Beležimo ta napredek ljubkih Poljan in želimo prizadevnim možem okoli T"i«ko-prometnega društva obilo uspeha! duhovnik, ki poučuje na dveh šolah in ima tudi dohodke od vseh obredov poleg bire. Kor so dajatve za bogoslužje obvezne za farane in ne spadajo po zakonu v občinski proračun ,se je podpora z letošnjim letom črtala iz občinskega proračuna. G. Lovšin že od novega leta n= pfejema nobene podpore in nagrade za službovanje v iltijski cerkvi, a se je šele v zadnjem času začelo govoriti, da ima premalo dohodkov. V istem času pa je prišlo spet na dnevni red vprašanje ustanovitve fare v Litiji, ki je propadlo na zborovanju pred tremi leti, ker se je za ustanovitev fare zahtevalo 250.000 Din in ne 100.000 Din, kakor je bilo objavljeno v »Slovencu«. Eden od cerkvenih ključarjev Je bil sedaj mnenja, naj se fara ustanovi, ker je potrebno le nekaj gotovine za ureditev župnijske pisarne, za krstni kamen in drugo. župan g. Lajovic je 14. Junija povabil k posvetovanju gospodarski odbor in oba cerkvena ključarja. Posvetovali so se o ustanovitvi fare s čim manjšimi stroški ter sklenili, naj se k nadaljevanju razprave povabita tudi g. katehet Lovšin in zastopnik predilnice, ki bo tudi prispevala k ustanovitvi fare. G. Lovšin se povabilu ni odzval, v pisarno cestnega odbora, kjer se je 16. junija zvečer vršilo posvetovanje, pa so privreli neki občani ter vprizorili čudno demonstracijo. Eni so protestirali proti zmanjlšanju katehetovih dohodkov, drugim pa je bil na skrbi samo cerkovnik, ki je izgubil 100 dinarjev mesečne podpore od občine, a mu je tudi župnik znižal dohodke. Cerkovnik pa je obrtnik in si je lani zgradil novo hišo. Vprašanje dohodkov duhovnika in cerkovnika pa je bila demonstrantom očiv*^ no postranska stvar, kajti nahujskani, kakor so bili, so kričali tudi proti Sokolu. Od občinskega odbora v začetku leta reducirani dohodki so bili samo povod za izbruh zanetene mržnje. Kakor rečeno se bo vse to obravnavalo pred sodiščem, kamor tudi spada. Litijska cerkev je »d nedelje 2. t. m. — zaprta, če se je to zgodilo zaradi tega ker so se katehetu g. Lovšinu, ki je v boljšem položaju kakor mnogi uradniki z visokošolskimi študijami in družinami, zmanjšali dohodki za mesečnih 500 Din', naj skuša vsak po svoje spraviti to v sklad z načeli dušnega pastirstva, nikakor pa ne more zapiranje cerkve dajati kake moralne opore prej označeni demonstraciji Elitni kino Matica Telefon 2124 Danes ob S., y48. ln y410. zvečer romantična, ljubavna veseloigra Lepa pustolovščina > Kathe Nagy, V.oIf Albach Retty Otto VValburg, Adele Sandrock Najnovejši Paramounrov zvočni tednik Najnižje letne cene! Zjutraj vesela, ko trenira šport loviP0 "o«. 10 - vtie T'"* do t„ ' "'So. * k°*o £ „ io skrb- °° 0 hmeKu pa vrneš!« jKam gospod sosed?« takrat Je Ml vsak gospodar v doliini »gospod«, boljše gospo dimje celo »milost Ive <, sem vprašal Matevža. »Po nekaj droIMfia v kaso« je malomarno odgovoril. Deset etotakov Je bil takrat drdbti. Danes krene vsak na drago ptot oeste, ko ogleda kaso, kakor da bi Ml tam priklenjen »tekel pes. Oni dam sem srečati Matevža ln mi ni da3 Jezdlk mdira, da sem ga akaival: »Po nekatf drobiža v kaso, kad ne, Matevž?« »Ne kflAH vraga! Da smo vedeli pred peteri leti, kad J« kmeta kredit, ne bi trepetali dandanašnji za obstanek, je poudari! Matevž. »Kaj pa ste spoznali o kreditu?« sem radoveden vprašal »Pivala (pdflavka) Je, ki ti pije dan in noč kri!« je stisnili Matevž pest. >Za trgovca, ki obrne denar petkrat ali celo desetkrat, pomeni kredit dobiček. Kmet pa Jugoslavije. Dalje Je »Jugoslovenski klub« dobil sporočilo, da pošlje mesto Zagreb Strossmayerjev kip, Beograd pa kip Petra Petroviča Njegoša, največjega pesnika Črne gore. Po posredovanju poslanika Pi-tamica se je »Jugoslovenski klub« obrnil na našo vlado za glavni spomenik in na kiparja Ivana Meštroviča, ki ga je naprosil za sodelovanje pri tej tekmi narodov. Dne 2. julija je bil jugoslovenski dan na chicaški razstavi. Za izletnike iz Cleve-landa je bila 6.85 dolarjev retour vožnja. Iz New Yorka bo pripeljal pevovodja Šu-belj 50 otrok na razstavo v Chicago in bo z njimi tudi nastopil. Razmere v Ameriki se po malem boljšajo. Delo se je začelo obnavljati in vse upa na boljše čase. Sedanja kriza je vplivala na ljudi, da tudi za nacionalne stvari niso imeli takega zanimanja; Tudi jugoslovenski dan v Chicagu bi bil bolje obiskan in bi se bilo udeležilo nastopa mnogo več pevcev, ako bi bili boljši časi. Naš park v Clevelandu. katerega skico nam je odstopil brat pisatelja dr. Laha, nam bo v čast. Storili bomo zanj vse, čim se bo ameriška kriza obrnila na bolje. ne ve, če bo kaj ostalo toči, snfii, moči ln drugim priživnikom, ki jih redi kmet za celo Noetovo barko.« »Kaj bi krnet sploh ne smel imeti kredita?« sem uigilbaH dalje, radoveden na odgovor. »Ne rečem nilkoli!« Je Matevž dvignil pirist. ><5e ti žena unuroe, za pogreb in de-setek, ker gosposka ne čaka. Za kravo, če ti pogine, še tudi. Potem pa zapik! Mlad si še (Matevž je že pri sedemdesetih), za-to si zapomni: Prišteden denar ima tek, izposojen nikoli. Veš, kaiko se menimo, kar nas je pod matetorjem? še topel hmeJjev denar vrnemo kasarn, one pa nam zadolž-nice in še tisto na kar se niso Intabulirali: našo prostost, da bomo spet mogli reči (botbu bob, popu pa pop. Nihče nas ne bo več po nosu bunkal, tako bomo napravili, da veš!« Ponosen, kakor da Je že svoboden, Je šel Matevž po cesti. Sad J« lahko, ko so cingijali v sočnem zelenju cvetoči milijoni. Kolibo jih bo? se mota vprašanje po glavah. V božjih rokah je še, a že se vidi 60,000.000 bo morda 70 milijonov ali celo 100 milijonov... V Zatcn ga dajejo naprej Po 80 Din, kar bi bilo za nas 60 Dim. Amerika mrzlično vprašuje in išče zve® z našim trgom... Morda bo pa le spet enkrat pogledal Bog z velikim očesom na spo-korjeno Savinjsko dolino. Janko Kač. Prijatelju Karbi onkraj groba Kamnik, 15. julija. Po mestu je hreščala harmonika, odmevala zategnjena pesem vriskajočih nabornikov, v sobi nad lekarno pa si ležal sredi rož, ki si jih v življenju tako ljubil, svinčeno bledega obraza nem in brez življenja. po končani strašni zadnji borbi za življenje. Vzcvitala Ti je mladost v borbah, kazala borba pot v življenju, polnem zmag pa tudi porazov, ki niso niti za las vpog-nili Tvoje nezlomljive volje in v zaključek si moral, kakor da hočeš ostati tudi pri tem dosleden, začeti in dokončati sam osamljen poslednjo strašno borbo, ko si ostajal iz dneva v dan vse bolj brez zraka. Dehteča junijska jutra so Ti prinašala po dolgih prečutih nočeh drobno pesem ptička, ki je plaval v morju zraka, Tadujoč se svojega življenja — saj si sam pravil o njem — sam kot človek silnega duha pa si v pričakovanju konca zastonj hlepel za čistim zrakom. Težka, obupna je bila borba, pa tudi v tej poslednji najhujši borbi nisi Izgubil vedrega duha, in tik pred svojim koncem si nam sicer z bolestnim, vendar z nasmehom pravil o boksmatehu in knockoutu ter požarni brambi, ko M Ti po ceveh dovajali kisika. Tak si bil vedno v življenju ln ničesar ni bilo, kar bi Te moglo spraviti iz duševnega ravnovesja. Ce se je kdaj primerilo, da smo se ob neuspehih navzeli črnogledosti in neveselja, si znal ravno s svojim vedrim humorjem zdraviti tako, da smo po Tvojem z malo sarkazma primešanem aspirinu pozabili vse tegobe in se še bolj oklenili Tebe, ki v življenju nisi poznal pesimističnega nastrojenja. V življenju si hodil visoko vzravnan, ne objesten in mogočen, kakor so to mislili mnogi, ki Te niso mogli razumeti. Visoko vzravnan si kazal pot tudi v političnem življenju, ko si, zvest svojim načelom, neusmiljeno mlatil po klasju političnih zablod ter še hujše udarjal po izrastkih, ki jim je dovajala soka gola gmota. Poln idealizma si stal neustrašeno desetletja na čelu javnemu življenju spočetka v Savinjski dolini in potem v našem kamniškem okraju. Baš sedaj, ko bi Te najbolj potrebovali, si se nam odmaknil za vedno, prepuščajoč nas same borbi. Tvojih preudarnih. preizkušenih nasvetov ne bo več, ostale so nam le reminiscence. Teh pa je, hvala Tebi, mnogo in so oživljajoče ter nam bodo v uteho in pobudo. Mrtev si, brez moči in strt, po žilavi borbi si naravi le podlegel. A mi ostanemo pri tem, kakor si nas učil, razkladajoč nam bajno tezo o Sokolstvu, nacionalizmu in svobodi. Preden si zapadel v agonijo, si večkrat potožil, da so mnogi na Te pozabilt. Morda je kaj resnice na tem, toda ostalo nas je nekaj, ki Ti ob zapahu grobnice nad Tvojo krsto užaloščeni sredi grobov na 2alah nemi brez besed ne kličemo v slovo le zadnjega običajnega pozdrava o večnem miru in počitku, temveč Ti svečano zagotavljamo, da boš živci Ti v nas, dokler bomo mi živeli 1 Dr. Ivo Potokar. Življenje v obmejni Dolini Kranjska gora, 12. Julija Normalni razvoj letošnje letoviščarske sezone je oviralo neugodno vreme. Skoro je že kazalo, da bo tujski promet v letošnjem poletju obstal na mrtvi točki, zakaj onih nekaj sto tujcev, ki so se kljub ne-priličnemu vremenu zatekli v Kranjsko goro, ni pomenilo mnogo, če pomislimo na število gostov, ki so se mudili lani v našem letovišču. Vremenski preokret zadnjih dni pa je privabil v Kranjsko goro cele trume letoviščarjev in turistov, tako da se bo mogla naposled tudi letošnja sezona razvijati prav uspešno, če ne sijajno. Tujsko prometno društvo je za letošnjo sezono izdalo nove, lične prospekte, ker stari niso več ustrezali sodobnemu napredku tujskega prometa. Društvo bi se pač rado razmahnilo v polnem obsegu, če bi se moglo in če bi se mu ne stavile zapreke prav tam, kjer bi jih razsoden človek najmanj pričakoval Največ skrbi pa društvu povzroča kopališče Jasna, ki Je zašlo v prav nepotrebno krizo. Hranilnica, ki je financirala to podjetje z varščino večjega števila žirantov, je nenadno odpovedala kredit, a žiranti svojo varščino, tako da je kopališče padlo z vsemi bremeni na rame društva samega Občinski odbor je zavrnil predlog društva, naj se občina zavzame za Jasno in prevzame vse obveznosti nasproti hranilnici, kljub temu, da se je podjetje do danes še vedno izkazalo precej rentabilno. Zadevo ima zdaj v rokah banska uprava. Upamo pa, da bo ta odločila v prid društva in zagotovila kopališču brezskrben obstanek, ker bi v nasprotnem primeru nastala nemarnost, da bi pričela Jasna razpadati, kar bi bilo za letovišče nevarnost, ker je v današnjih prilikah vsako letovišče brez javnega kopališča nemogoče. Vprašanje nove postajlce se razpreda že nekaj let, pa še ni prišlo do končnega zaključka, dasi je v svojem bistvu zelo pereče. Martuljek je postal v zadnjem času točka, ki jo obiskuje sto i». sto izletnikov in se je pod njim pričela Rutarška vas razvijati v prijetno letovišče, a kljub temu nima prave železniške postaje. Sedanje postajališče ne ustreza tu^kemu prometu, ker nima niti strehe, kamor bi se mogli potniki zateči ob slabem vremenu in pozimi. Pri tem vprašanju pa ne prihaja v poštev prostor, kjer naj se zgradi nova postajica, dasi bi bilo zaradi poti v Martuljek samo želeti, da bi stala čim Wiže sedanjega postajališča. Ce bi staia kje niže doli, bi se pot do Martuljkovih slapov samo podaljšala, česar bi pa izletniki nikakor ne bili veseli. Tujski promet odločno zahteva, da se to vprašanje že skoro reši kakorkoli. Kastaly-jin dekliški počitniški dom, veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastaly, Wien Vin., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22. 210 Se se ustavimo pred Ložo, najlepšim poslopjem Hvara. Nemi strmimo v velika okna in kamenite bloke starinske palače, ki je kakor mnoga druga poslopja na Hva-ru prestala turški požar, a se je vendar obnovila in si le še olepšala zunanji videz. Okrog zajetnega okroglega vodnjaka na trgu se zbirajo domačinke. Prijazno nas motrijo. Rade volje nam odgovarjajo na vprašanja. Ah nekam trudna je njihova beseda. Čudno. So pa na Hvaru tudi razgledi in pogledi, ki človeka ne poživljajo, temveč vzbujajo v njem neko elegično občutje. Poglej tamle s trga navzgor proti trdnjavi, ki se starinsko mogočna košati na hribu, — tu spodaj v ulici pod njo je benečanska pabica, zapuščena, propadajoča. Počasi se lomijo okenski loki, odpada kamen za kamnom, nikogar ni, ki bi se usmilil nekoč dragocene stavbne umetnine. škoda. Preživela so se bivališča nekdanjih patricijev. Zato pa je danes polno življenja po modernih hvarskih hotelih in pen-sionih. Dva, trije so ob obali, prijazno va- Koži manjka pri solnčenju maščobe. Bakreno, temno polt in lepo gladko kožo dobite le, ako namažete telo pri solnčenju z originalnim NIGGEROL (Patent štev. 5922) oljem ali kremo za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 Malta, 30. junija* Ker sem slišal, da dobite pošto z Malte hibreje kaikor Iz Tunisa, sem pismo s poročilom o našem obisku Tunisa oddal na Malti v upanju, da angleška zračna pošta pismo prej odpravi, kakor pa tuniška na-vadma pošta, ki gre samo dvakrat tedensko v Ervropo. Malta je lepo mesto, ki je tudi nam Slovencem znano ipo malteških vitezih reda jobaniterjev, ki Imajo še v Lcuibljani v Križankah svojo podružnico. Svetoivmo znano pa je ime Malte zaradi hudih bojev za ta košček zemlje v Sredozemskem morju in po svojem pomenu, ki ga daje ta otok svojemu gospodarju. Angleži ga držijo zdaj v svooi oblasti preko 100 let ter ga najbrže ne bodo dali iz rok, dokler bo njihova mornarica gospodarica na svetovnih morjih. Naša ladca je prisila z zamiudo treh ur na Malto, zato smo odhod podaljšali za eno vro, da nismo bili preveč prikrajšani. Pogled na Malto s terase Barrace je naravnost očarljiv, dasi oko ne najde zelenja, kjer bi se tudi samo za trenutek ustavilo. Smo v La Valetti, mestu, ki ima okroglo 30.000 prebivalcev, razen teh pa je še posadke angleške vojne mornarice tudi 30.000 mož. Prav zato dela mesto naravnost vtisk srednjevelikega mesta, ki je obilno založen z vsemi predmeti, katere postavlja na trg svetovna trgovina. Tu dobite izdelke Daljnega vtzhoda. Japonske, Kitajske, Indije, po cenah, ki so za naše pojme zelo nizlke. Bele čepice JS so se razlile po mestu in nI čudno, če Je skoro vsak porabil priliko, da prinese svojcem kak spomin ček Kako Japonska tolče vso konkurenco, je nedouimljiivo, to je dumping, ki ga izvaja japonsko blago na svetovnem trgu. Svilene damske jutranje halje, obilno okrašene z zlatim vezenjem, so bile po 30 do 40 francoskih frankov! Študij žen kot kupovalk Je biS ta prav zanimiv. Kakor v bazarju, kjer nizke cene ubijajo vsako razsodnost o potrebi kupdtje-nega predmeta, tako se je videlo tudi tukaj, da je cena ona vaba, na katero se vja-me kupec. Ne velja to samo za ženski »vet, tudi moški so kupovali naravnost neverjetne reči. Bil sem v galanterijski trgovini in sem opazil gospoda z ladije, ki Je nesel dolg karton. Kaj Je pač moglo biti v tej škatli? Trgovec mi smehljaje pokaže zaveso in franž, kakršne imajo dbrtmifki beči s čistočo in znano dobro postrežbo. Dva pa sta onkraj pristanišča, vzvišena nad mestom, vsa skrita med zelenje in eskotično drevje. Dnevna oskrba je okrog 70 dinarjev, morda tudi kaj več. Nu, Hvar je menda vsako leto zadovoljen. Njegov sloves je velik. V pogledu klime je Hvar najugodnejši kraj Dalmacije, ozračje je poleti dovolj znosno, a tudi pozimi blago. Zvonec nas neusmiljeno kliče nazaj na ladjo. Ko zapustimo pristanišče, nas na njej ni več, kakor nas je bilo, marveč nekaj manj: tako se je nekaterim Hvar na mah prikupil, da so prekinili vožnjo in se s kovčegi jadrno preselili v prvi hotel v pristanišču, v hotel Kovačič. A naš veliki doktor Mefisto se Je zdajci na krovu zadovoljen zleknil v »žezlonu« (obul je bil medtem rdeče opanke, kupljene že na Rabu) in zadovoljen ugotovil: »Do semle, do Hvara, mi je bil Rab najlepši. Zdaj bi se dalo govoriti... v ostalem, vsak otok mora imeti solnca, polno solnca. Ce zajdeš nanj v megli in dežju, se lahko prav tako obesiš zaradi puščobe, kakor v svoji domači bajti.« Zavijemo mimo Napoleonove trdnjave, niže doli nas na desni pozdravi svetilnik, takisto podel en trdnjavici, postavljen pa na otoček, etak velikemu hlebcu kruha. Opazujemo igro treh, štirih, petih galebov. Tu v morski samoti jih motrimo pozorneje kakor španci borbo z biki. odkod so se vzeli, kar na lepem sredi morja? Mi jih krmimc lz kovčegov smo pobrali vse stare zaloge jedač in jim visoko v zrak pred vrati v južnih krajih. To Je nesel ta mož domov, kjer bo mogel ugotoviti, koliko bi bilo ceneje, da je dal to dragocenost napraviti doma. Z jezikom smo si pomagali, kakor smo vedeli in znali. Angleško, francosko, italijansko, nekateri pa tudi z znaki, vse je prav prišlo. Govori se mnogo italijanski. Tu izhajajo celo listi v Italijanščini, pa tudi v malteški mešanici, pri kateri sem opazil zanimivost, da imajo konsonanti znake za sičnike kakor v slovanskih jezikih. V našo žalost, posebno fotografov, ni bilo angleške vojne mornarice doma. Rekli so nam, da bo za dva meseca na posetih. če so te vojne ladje v pristanišču, nudijo impozaintno sliko. Odškodovali smo se na lepih pogledih v mestu in na zanimivi ženski narodni noši »la faldetta«. Je to ruta lz črne svile, nabrana na žici, da sestavlja nekak gibljiv sončnik, ki ima to ugodnost, da ga ni treba držati v rokah, dela pa zadostno senco proti solncu in še dovolj prepušča kroženje zraka okrog glave. Je to zelo praktična noša, posebno če jo primerjamo z beduinsko, odnos%i srair-sko kapuco, ki pa bo seveda imela zaradi prahu puščave tudi svod v tisočletjih utajen praktični pomen. Faldetto smo videli samo na Malti. Posebno lepih žensk, kakršne omenja Badeker, odnosno v novejšem času Maver, ker Badeker za Sredozemsko morje ne Izhaja več, nismo viieli. Vredna boljšega in natančnejšega ogleda, kakor pa smo imeli za to na razpolago časa, je katedrala z dragocenimi umetninami, predvsem z gobelini, ki predstavljajo zgodovinske momente iz življenja mal-težkega viteškega reda. Damam z go'.imi rokami je bil vstop zabranjen, pa so si pomagale s suikmijiči gospodov. Nič ni bilo hudega, če se je katera v prevelikem ali pretesnem suknjiču videla nekolUko ne moderno. še pred odhodom ladje, s<> tenaj.tijlvi trgovci otvorill živahno trgovino na nekaj čolnih ob bokih ladje. Košara je bila privezana na drugem nadstropju ladje ter je romala dol z denarjem, gor pa z blagom, še ko Je ladja pričela voziti, je trgovec, vzdržal zvezo z njo in prodajal, dokler niso vrgli košare s krova. Ob 9. zvečer smo ee poslovili od Malte, zadnjega našega pristanišča v inozemstvu. — Dr. I. C. mečemo koščKe sira, nagnitega sadja, suhega kruha. (Ob obilni hrani na ladji je romarska popotna torba z domačimi dobrotami čisto odveč!) Rodbina Galeb se nam predstavlja kot skupina prvovrstnih ekvilibristov. čudovito jih je opazovati v njihovi družinski vzajemnosti, kako se menjajo pri pobiranju plena iz morja, kako starša zapovrstjo dopuščata prednost svojim otrokom. Izvrstna galebja igra se Je razvijala pred nami skoro celo uro. Na koncu ladje se je nabralo vse polno potnikov. Cim pa so privlekli nekoga z aparatom, so jo galebi urno pobrisali proti skalnatim rebrom otoka Hvara. Oči vidno so že naveličani »stati« Nemcem in drugim knipsar-jem za model. A nadaljuje se druga predstava. Delfini plovejo za nami, ostro režejo morje, kar šaljivo se prekopicavajo. Ah bi se dalo katerega harpunirati ali zadeti s kroglo? Morda. Pa kaj so nam rekli ribiči na Hvaru, ko smo jih pobarali, če kdaj ujamejo v mreže tudi kakega delfina? »Ne, delfini pa niso tako glupi, kakor druge ribe. To vam je živa pamet v ribji podobi...« Sredi krasnega solnčnega dopoldne nam poprek zasvira široko. Trepečejo vse žice na ladji, iz ogromnega dimnika se črni dim poganja naravnost samomorilsko > morje. Veselo dalje! Tamle levo je Pelje-šac, beli polotok. Je zadaj, daleč zadaj sivo Biokovo. Je pred nar« v morju zopet dolg, neskončno dolg zelenkast otok. Kor-čula. Tja bomo zabili! —dr._ Pot ob dalmatinski obali Eno samo uro na Hvara Ko zavijemo v lepo, kotanjasto izbočeno pristanišče in se nam v jutranji solnčni luči predstavi tihotni, staroslavni Hvar, se takoj ob pristanku vsi gnetemo k izhodu. "Fina sama ura nam je dopuščena za ogled Hvara — odločno premalo, da bi popotnik količkaj natančneje dojel zgodovinske zanimivosti in prirodne lepote mesta in okolice. Na takih kratkih postankih so popotniki kakor ovčja čreda. Kamor zavije prvi, hite za njim vsi drugI. Hlastno zavijamo mimo hotelov ob obali na levo, skozi park, proti belemu kopališču. Hvarsko jutro ... Mirno, tihotno, blažeče. Cisto morje, ki mu v pristanu vidiš daleč v globino, diha spočito in le igraje pljuska ob skalovje, nad katerim se sušijo ogromne ribiške mreže. Park, rastoč v obel hrib, nas sprejema s presenetljivo bujno subtropsko floro. Kar ne moremo se načuditi impozantnim kaktusom, obilnemu drevesju In bilju, ki mu ne vemo imena. Veliki doktor iz severne Nemčije in njegov majceni avstrijski tovariš stopata proti parku, prebirajoč Griebena, poglavje o Hvaru. Stopata kakor Mefisto in Faust. Manjši čl ta in našteva, kaj vse je na Hvaru znamenitega, preslavnega. Nemški Mefisto je skeptičen in zahteva vse sproti na ogled: »Vorfiihren,* bitte sch8n, vor-fUlyen!« — Stopicata dalje po prijazni poti" skozi park, postajata, ogledujeta, in glej, naposled oba priznata: »Resnično, Ju-goslovenska Madeira!« Hitro se poslovimo od velikih palm in kaktusov, treba je še sem in tja po mestu. Ta starodavni kraj, katerega preteklost sega celo v predzgodovinske čase, nekdanji grški pharos. tudi pod oblastjo tujca ponosna samostojna komuna plemičev in meščanov, nekoč kulturno središče Dalmacije, zibelka cele plejade hrvatskih pisateljev in pesnikov, dom mecenov in umetnikov, skriva danes v svoji tišini, kakor najsvetejše v tabernaklju, mnoge dragocene umetnine. Krasna stolna cerkev s svojimi enajstimi oltarji, belo prižnico, mnogimi slikami in bogato zakladnico privabi vsakogar, ki je le mimogrede ubral korak preko prostornega trga. Dalje vabita cerkev sv. Marka in frančiškanska cerkev s slikami največjih beneških mojstrov. Tu so pustili svoja dela Croce, Jakob Palma ml. in zlasti še Jakov de ponte krasno sliko Krista na križu, dočim je dika frančiškanskega samostana ogromna slika mojstra Rosellija: zadnja večerja. Pa je še kakih pet ali šest cerkva, ki so vredne pogleda, čeprav so nekatere dovolj zapuščene. V svoji stari osemstoletni slavi se nam predstavlja knezova palača. Arzenal nam je priča, da so na Hvaru znali družiti tudi orožje z umetnostjo, zakaj vrh arzenala, » v prvem nadstropju, je bilo nekoč gledališče. ,Rožea' cvete - v Savinjski dolini Cvetoči milijon* v sočnem zelenju — Koliko bo letos vrgel hmelj? Pogovor o kreditu ln plačilu Načelnik SKJ o zletu in uspehih Izjava uredniku » Trenutno sem zadovoljen, ljubljanski zlet je pokazal mnogo dobrega. Članstvo Je na zletu — in seveda pred zletom, ker Je zlet samo posledica priprav — dokazalo marsikaj, česar dosedaj ni moglo dokazovati. V tem vidim krepak napredek in trdno podlago za nadaljnji razvoj. V tem pogledu moramo ugotoviti to, kar mi je na zletu dalo največje zadoščenje: sokolska vzgoja, nanašajoča se na moralno jakost posameznika, je pri nas toliko napredovala, da nam je dala že tisto množino dobrega sokolskega delovnega članstva, ki v vsakem podobnem razvoju pomeni temelj za mnogo pospešenejši m silnejši razvoj in napredek. Glede tega se nahajamo na meji nove dobe v našem sokolstvu. Prvi znak za to je mogočen odziv za udeležbo. Mislim na telovadce in telovad-ke ln ugotavljam, da močne udeležbe ni povzročila brezplačna vožnja, ker je takrat, ko se je o tem izvedelo, vse naše članstvo razmeroma težke obvezne vaje že znalo, drugače ba ne moglo nastopiti. Isto velja za tekmovalce. Odziv je bil nadalje splošen, lz cele države, čeprav zlet ni bil za vse obvezen. V tem leži znak pokreta, ki obeta samo dobro. Druga zadeva Je disciplina na «3etu. Članstvo je nastopalo deloma v zelo neugodnih razmerah, bilo je dovolj zaposleno, vodstvo je bilo strogo, m vendar je dobro razpoloženje ostalo do konca naporov. primerov nediscipline ni bilo. Tekmovalci so bili v tem pogledu odlični, sel-ske čete krasne, župni načelniki in načel-nice v trajnem ugodnem stiku s svojim članstvom in povsod kos svoji dolžnosti. Kaj to pomeni za našo bodočnostjo tem ni treba posebne razlage. Zlet je bil dobro pripravljen in dobro izpeljan. S tem so dokazali moji vrli sodelavci v saveznem načelništvu in tehničnem odboru ter župni načelniki in načelnice, da se nam tudi v pogledu vodstva za bodočnost ni treba bati. V detajlih smo videli marsikaj, kar moramo v bodoče izboljšati in izpopolniti. Silno nas Je motil premajhni prostor. Toda z materi? lom, ki ga imamo, Je Jak napredek zagotovljen. Poseben, blesk so dali našemu zletu nastopi bratskega ruskega in češkoslovaškega sokolstva. Češkoslovaško sokolstvo je s svojo, v vsakem pogledu močno udeležbo tako krepko podprlo naše prizadevanje, da mu moramo biti hvaležni. Sokolskega glasnika« škoda pa je za naš naraščajski dan, ki nam ga je vreme tako kruto razdrlo. Vendar sta tudi naraščaj in deca tega nesrečnega dne pokazala tako junaško voljo, da vidimo tudi tu odprta vrata v jasno bodočnost. Miroslav Ambrožič. Naše napredno časopisje in zlet v LJubljani. »Sokolski glasnik« od. 14. t. m., št. 28 objavlja med drugim; I. pokrajinskemu zletu Saveza SKJ v Ljubljani, kakor tudi vsem njegovim ostalim prireditvam, je vse naše napredno časopisje po vsej državi posvečalo največjo pažnjo. Veliki dnevniki ljubljanski, zagrebški in beograjski, kakor tudi ostali Časopisi so stalno prinašali obširne članke in vesti o zletu ter s tem vršili veliko ln močno propagando ne samo za zlet, marveč tudi za Sokolstvo samo. V zletnih dneh, posebno v glavnih, so dnevniki »Jutro«, »Slovenski Narod«, »Novosti«, »Politika«, »Vreme«, »Pravda« in ostali prinašali zelo izčrpna poročila o vseh zletnih prireditvah. Posebno pozornost med vsemi naprednimi časopisi pa sta posvečala in prinašala številne članke, pojasnila in najizčrpnejša poročila z ogromnim številom prav posrečenih slik ljubljanska dnevnika »Jutro« ln »Slovenski Narod«, ki sta tudi kot informativna organa za najširše plasti naroda izvršila odlično svojo nalogo in s tem znatno pripomogla k uspehu zleta samega. Glasovi našega naprednega tiska o ljubljanskem zletu, o njegovi organizaciji in izvedbi so ponoven dokaz velike vrednosti in značaja, ki ga pre3 bila edina stalna zveza, na katero fe potnik računal, če je hotel obiskati Karavanke v tržiškem predelu. Narod je s prevozništvom veliko zaslužil in je čisto razumljivo, da ni ravno navdušeno pozdravil železne ceste, katere pa sta bila industrija in obrt nujno potrebna, če sta hotela obdržati pri naraščajoči konkurenci svoje postojanke v svetu. Zalibog j 3 bila domala vsa industrija v tujih rokah, Slovenci smo bili le delovni razred in le malo več ko brezpravna raja- Nekaj narodno zavednih izobražencev, pripadajočih svobodi nim poklicem, uradniškim krogom in trgovini, ee je skoro otreslo omamljajočega po-tujčevanja na vseh poljih in ustanovilo še isto leto, ko je stekla železnica, tudi podružnico SPD, ki naj bi obvarovala vsaj naše planine prid pohlepom Nemško-av-etrijskega planinskega društva. Zasluga teh mož, katerim je načeloval takratni tržiški notar g. Marinček Matija, )?, da ee je obvarovala naša komaj porojena turistika nemškega vpliva in nasilstva. Zgodovina podružnice SPD v Tržiča je izredno lep prispevek k spoznanju, da se morejo uspehi doseči Is s požrtvovalnostjo posameznika v prid celot3. Danes, ko so vsi ti boji že tako daleč za nami, je prav potrebno, da si jih znova in znova pokličemo v spomin, da nam bo lažje najti vsaj del one požrtvovalnosti, ki je bila lastna našim prednikom. Prevozništvo, ki Je redilo ves tržiški kot razen Tržiča samega, jt? preživeto, dobili moramo za ta koit nov vir življenja in to je brez dvoma tujski pronret. Tu je bodoči kruh. Kako ga bomo pridobivali, to j 3 naloga, ki jo moramo rešiti. Pravilno so pojmovali bodočnost ustanovitelji podružnice SPD in jasno, so pokazali smer, ki jo moramo zasledovati. Dane® imamo na planini Kofce ponosni planinski dom, ki slovi daleč po domovini zaradi svoje udobnosti in odlični? preskrbe. Na Zelenici je ljubka smučarska koča, ki j3 stalno oskrbovana in postavljena sredi baj-nesa planinskega raja. Na Ljubelja j© okrepčevalnica g. Jolenca, ki nudi utrujenemu popotniku poleti in pozimi toplo zavetje, na vseh planinah pa so posejane lično prenovljene ali sploh nanovo postavljene planšarsflci postojanke, ki imajo izvečine najmanj eno sobo urejeno za prenočevanje turistov in stalnih poletnih gostov. Vss planinske postojanke so poleti in pozimi deležne razveseljivega števila obiskovalcev, mrtva sezona je le v novembra in aprilu, ko ni niti snega, niti drugih čarov v priro-di zaradi deževja. Podružnica SPD se trudi, da bi vsako leto ugotovila številčni obisk naših planin, toda to je naravnost nemogoče, ker turisti nočejo doumeti važnosti rednega vpisovanja v spominske knjige-Vendar lahko precenimo obisk naših planin na podlagi vpisov na Kofeah in na Zelenici." Obe postojanki sta lansko leto zabeležili skoro 5000 obiskovalcev. Če računamo, da se vsaj vsak drugi vpiše, potem dobimo lspo število 10.0C0 gostov na ozemlju od Storžiča preko Javornika, Dolge njive, Košute, Ljubelja, Zelenice, Begunjščice, Dobr-ce in Križke gore. Ta množica ljudi se rs-kratira do polovice iz domačinov, do polo-vicf iz tui^ev iz drugih krajev Jugoslavije- Ulica v gornjem delu mesta Železniške zveze so bila letos po dolt'o letnem prizadevanju podružnice SPD in mestne občine in drugih krajevnih činite ljev končno urejene tako, da bodo pospeševale tujski promet. Tržič je dobil ugodnosti polovične vožnje na nedeljskem turističnem vlaku, ki prihaja tako zgodaj v lr-žič, da so turisti lahko že ob 9. na Zelenici, na Kofeah ali pod Storžcem, odkoder se brez naglice v teku dneva lahko povzpno na vrhove, se zopet odpočiejo in pridejo za večernega hlada na zadnji vlak, ki ima zve- zo na vse 6trani. Zaradi lažje orientaciji fe izdala podružnica SPD lične male in velike zemljevide Karavank, ki označujejo vsa pota in v&e izlete s časom hoje v hrib in v dolino. Vsi vrhovi imajo spominske knjige z žigom. V zadnjem času je podružnica napravila dve lepi planinski poti z velikimi denarnimi žrtvami, in sicer prvo od Jurje-vega Jake na sedlo Baba in dalje na Veliki vrh. Zaradi poti je tekla dolgoletna pravda, ki se je iztekla v prid podrjžnice SPD. Trenutno ie ta pot še, neporabna, posestnik Born Fric pa jo mora na lastne stroške do 15. julija t 1. postaviti v prvotno stanje. Druga nad vse lična planinska pot je nadelana od Zelenice na sedlo Belšico-S to potjo sta zvezana z Zelenico Stol in pa Celovška koča. Poleg železniških zvez ima Tržič najugodnejše avtobusne zveze z Ljubljano in Kranjem. Za pota od tržiškega kolodvora do konca državnih in banovinskih cest so na razpolago številni avtotaksiji, ki imajo svoje postajališče na Glavnem trgu, ob nedeljah in praznikih pa čakajo turiste na kolodvora in jih za skromni honorar prepeljejo pod vznožje gora. Za okrepčilo turistov je v Tržiču prav bogato preskrbljeno, imamo zadosti hotelov in restavracij, ki vsakemu gostu radi in za mal denar postrežejo. Tržič je kot izhodna točka v Karavanke veliko središče tujskega prometa, ki ee mora v bodočnosti tega tudi zavedati. Pogrešamo namreč prav hudo udobnega javnega kopališča, ki ga bo treba prej ali slej zgraditi. Zato pa imamo lepo urejeno tenišče športnega kluba in dvoje velikih igrišč za nogomet. Pozimi se tenis izpremeni v drsališče. ki nudi tujcem in domačinom najboljšo zabavo. Informacije za turistiko in letovanje daje tajsko - prometni odsek mestna občine in pa podružnica SPD v Tržiču. Ta dva organa skrbita tudi za uspešno propagando izven Tržiča e tem, da se poslužujeta stalnih tujsko-prometnih razstav v Ljubljani in na Bledu. Gotovo pa bi ne bilo napačno, če bi se tudi za Tržič ustanovilo posebno tujsko-prometno društvo, ki bi urejalo vsa vprašanja, ki so s to za naš kot prevažno gospodarsko panogo v zvezi. A. L. Na Zelenici žRjavo polt ustvarja NI VE A CREME * OLJE Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a Istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali vas bodo za vašo rjavo barvo. Toda pazite dobro: nikdar se ne soln-čite z mokrim telesom, temveč si vedno PREJ vdrgnite. NTVEA-KREMA in NIVEA-OLJE sta nenadkriljiva In nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje Eucerit. NIVTEA je poceni: krema Din 8.50, 6.—, 12.—, 25.—. Ulica v delavski koloniji Preski Henko Henkel-jeva soda za pranje in čiščenje je za namakanje perila neobhodno potrebna. Henko raztopi umazanino ter Vam prihrani vso ostalo predpranje. Pazite vedno na naziv in omot z znakom leva. V naših krajih redka goba Prijatelj našega lista nam je prinesel v uredništvo zanimivo gobo, katere domovina je ob Sredozemskem morju. Latinsko ime gobe je Clathrus cancellatus L., Nemci pa ji pravijo Hexenherz in po nemški besedi jo Hrvati imenujejo vještičino srce, torej čarovničino srce. Kakor čitamo v leksikonu, so te gobe že pred davnimi le- ti dobili na Rakovniku pri Ljubljani. Prav tako je ta goba bila najdena v bližini Rakovnika, in sicer na posestvu ge. Terezije Počivavnikove. V naših krajih redek gob ji gost je, kakor kaže slika, neobičajne mrežaste oblike. Barve je oranžne. Kljub svoji lepi obliki pa ima zelo neprijeten duh po gnilem siru. (LLAJJCDDniiODnuuuuLjaDconncDaaa DANES OB 11. URI otvoritev novega letnega kopališča v Radovljici ob pol 15. uri, istotam tekma ljubljanskega plavalnega podsaveza. 8351 Novi Gasilski dom na Dvoru pri Žužemberku ob priliki slavnostne otvoritve 9. t. m. (Foto Ivo Vovk) Hotel »LJUBELJ" Restavracija, vrt, tujske sobe. Točna postrežba, solidne cene. J BELHAR ANTON mesar in prekajevalec Tržič Vsak čas najboljše meso. Lastna hladilnica, vseh vrst mesni izdelki. I «4lflr/!ee/; ftt stn | I ind. in trg. z usnjem in čev- 9 I Ijarskimi izdelki dr. z o. 1 U Stalna zaloga vseh vrst usnja. Naj- B Si nižje cene. Lastna tovarna čevljev 8 gl vseh vrst. Zahtevajte povsod čevlje ■ H znamke »MARŠI«. S ZELENICA VABI TURISTE Lalak dostop. Izhodišče za Stol, Ljubelj, Celovško kočo. Bujna flora. Cene zmerne. Penzijska oskrba Din 35.—. JOCIF FERDO. j Globočnik Franc, trgovec i TRŽIČ Bogata zaloga manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga, šolske potrebščine in knjige. Košir Lovro trgovina s čevlji na debelo Bistrica pri Tržiču Jeglič Blaž mesar in prekajevalec — TRŽIČ Vedno sveže meso vseh vrst. Najfinejši mesni izdelki, kranjske klobase, hrenovke itd. Hladilnica na razpolago. Higije-nična mesnica. Cene zmerne. \ KAREL BOCAK - TRŽIČ ® kleparstvo, vodovodna instalacija, pločevinasti izdelki, znaki, baklje, dimne cevi itd. Delo solidno — nizke cene. ■ ~ m «* n i—?*«* ZAPLOTNIK FRANC Križe pri Tržiču restavracija in trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. — Letovišče. I « I «v Vtv Irata Verbic - Jrzic TOVARNA USNJA gpecijalno izdelovanje podplatov, vratov in stranic. mmmmmmamammmk otel Lončar n □ restavracija, kavarna, tujske sobe, vrt, kegljišče. Zmerne cene• Domače vesti ♦ Kraljeva zahvala. Z manifestacijske-ga zborovanja Jugoslovansko češkoslovaške lige 29. Junija v Ljubljani je bila poslana Nj. VeL kralju vdanostna brzojavka. Na to brzojavko je prejel predsednik tega društva to-le najvišjo zahvalo: >Mj. Vel. kralj prlmio je sa zadovoljstvom tople pozdrave sa kongresa Jugoslovensko-češkoslovaških liga u Ljubljani i blago-voleo narediti mi, da Vam izdavim zahval-inost Beograd, 5. jula 1933. Za ministra dvora Milan Antič.« J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 najugodnejši nakup oblek površnikov in vseh športnih oblačil ♦ »Službeni Hat« uiprave dravske banovine od 15. t. m. objavlja med drugim dopolnitev v izpremembah Ln dopolnitvah pravilnika o zdravilnih speciailitetah, iz-premaeniLe to dopolnitve pravilnika o pristojbinah bolnišnic, dopolnitev v pravilih o diraavnem strokovnem izpitu pri ministrstvu za trgovino in industrijo, seznam strojev in strojnih delov, izdelanih v državi, popravek v sodnem poslovniku za sodišča I. in H. stopanje ter razne službene objave. ♦ Mesto pogodbenega zdravnika v Beltincih razpisuje ljubljanski OUiZiD, ki sprejema prošnje do 12. avgusta. ♦ Jugoslovensklm Izseljencem Iz Hofan-dije In Belgije, ki bo prispeli 7. t m. v Jugoslavijo, se sporoča, da je ministrstvo ia promet z odlokom 10. t m. odobrilo vsem izletnikom četrtinsko vozno ceno na progah dravske banovine. Pri nakupu voznih cen se je treba legitimirati i izkaznicami, podpisanimi od našega konzulata ry Heerlenu, ki so jiih predeli izseljenci izletniki od podpisanega V primeriu, ča todo c ima izkaznice, nad P^e na naslov: Drago Oberžan, izseljenski duhovnik. Zidani most. Edino dr. IsaJevičevo športno toaletno TUBA MILO odpravi vse neprijetne lišaje in izpuščaje z Vašega obraza in Vam zapusti še nežnejšo kožo in polt. Dom. patent. Zahtevajte to milo po vseh drogerijah in trgovinah. Cena Din 6. 8258 ♦ železniškim upokojencem, ki ao člani humanitarnega fonda, na znanje. Odsek upokojencev pri UJNŽB, oblastni odlbor v Ljubljani, Je staleuil na seji 14. t. m., da napravi potrebno, da se ohrani upokojencem dosedanja višina v pogledu prispevkov za bolniško blagajno. Nikakor ne gre, da bi osrednja uprava humanitarnega fonda podvojila prispevke članom, ki so se ob vstopu v pokoj morali zavezati, da ostanejo člani do svoje smrti. Vsak pameten človek ho spoznal, da je taka obveza gotove vrste pogodba, ki veže oba dogovorna dela enako, ta da zaradi tega humanitarni forod nima pravice enostavno izdaviti: »Ako nočeš plačati, pa odstopi«. Odtseik upokojencev pri UJNŽB se bo z vsemi zakonitimi sredstvi boril za dosego dosedanjih pravic im zaradi tega ne more priporočati svojim članom izstop fe humanitarnega fonda, ki ga ta zdaj popolnoma neopravičeno nu>H Odbor odseka upokojencev UJNŽB t LJubljani. ♦ Zaročila ata se g. čretniik Allbert, inšpektor tvrdke Singer, Ljubljana, in gidč. KoritaPk Dragica te Leskovca. ♦ Poroka. V Hercegnovem sta se poročila inž. poročnik g. Josip Bajcar iz Zagorja in gdč. Malči Fošnaričeva te Maribora. Obilo sreče. ^Grofica Nugent, lastnica Trsata (gradu), bivša prva dvorna dama angleške kraljice Viktorije, piše sledeče: Kot dvorna dama angleške kraljice Viktorije, sem bila tudi na ruskem in italijanskem dvoru, kjer sem uporabljala najraz-košneje opremljene kreme, kot moje kole-ginje; toda nobena ni bila to, kar je »Uran« krema, katero sem po naključju dobila in rabila ter prosim poštno obratno poslati še 4 »Uran« kreme mastne ln 2 pol mastne, za mene in mojo okolico. Any komtese Nugent, kaštel Frankopan, Trsat-Sušak. 8339 ♦ Kako al zgradim lastni dom. Menda ni človeka, ki ne bi hrepenel po lastnem d^mu, čet>ra.v živi v še tako skromnih razmerah. V današnjih časih je sicer precej težko zidati velike, razkošne stavbe, za prijeten, udoben dom vsakogar, kdor ni prerveč razvajen, se pa vendar še dobi denar. Narmovejša 7./8. številka ilustrova-ne družinske revije »Prijatelj«, ki je izšla te dini, je posvečena v glavnem temiu Mprašam^ii. Inž. arh. Rado Kregar je napisail obširno navodilo »Gradimo si lastne domove«, kjer opozarja na vse podrobnosti, ki jih mora poznati vsakdo, kdor hoče zidati, da bo imel tak dom, kakršnega si želi. Inž. aroh. Gustav O g r i n piše v članku »Prava pot«, zakaj je potrebno temeljito strokovno nadzorstvo, kadar zidamo. -Inž. Stanko Dimnik obravnava vprašanje >.S kakšno opeko naj z Mam svoj dom«. Kratek članek popisuje, kakšna mora biti hišica za weekemd. V ipregledmem članku >Kaj moramo storiti ■preden začnemo zidatičrni plašč«, Ivam Albreht pa"črtico »Lina«. Zanimiva je indska pravljica »Kako je Bog ustvaril moža« in prav tako indska novela Bairryja Jacksona »žena pod steklenim ®v norocilo dne 15. julija 1933. številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temiperatura. 4. relativna vlaga r %. 5. smer in brzina vetra, 6 oblačnost t_10. 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm Temmeratura: prve številke pomenilo najvišjo, druee najnižjo temperaturo. Ljubljana, 7, 760.7, 20.0, 80, NE1, 0, —,—. Ljubljana 13, 758.4, 29.0, 47, SW2, 4, —, —. Maribor 7, 760.1, 20.0, 80, mirno, 1, —, —. Zagreb 7, 760.2,22.0, 80, WNW1, 0,—,—. Beograd 7, 760.3, 24.0, 70, SE1, 0, — SkooJje 7, 763.2, 25.0, 50, NW2, 0, —, — Split 7, 760.2, 26.0, 60, NE2, 0, —. Ku,nabor 7, 760.1, 24.0, 80, mirno, 0, —, — Ra»> 7, 760.9, 23.0, 60, SE3, 0, _. Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 30, najnižja 18.0; Maribor 27.0, 18.0. Zagreb 31.0, 19.0. Beograd 30.0, 21.0. Skonlje 35.0, 14.0 Split 32.0, 23.0. Kumibor —, 21.0. Rab 22.0. FOTO-AMATERJI! Razvijanje in kopiranje filmov in plošč, kakor tudi povečanje slik izvršujemo najboljše in po zmernih cenah. 8379 DROGERIJA „ADRIA" LJUBLJANA, Selenburgova ulica 1. ♦ Ali mislite, da iz vse Jugoslavije na-nočujejo blago od Stermedkega zaradi osebe ali imena? Ne, ampak zato, ker ima dobro in ceneno blago in kdor še v Trgovskem domu Stermeckega v Celju ne taipuije, mu priporočamo, da naj poMrusi. • Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna Jos. Relch. Iz Ljubljane u_ župan In mestni načelnik dr. Dlnko Puc Je odšel na krajši odidih ta do nadaljnjega ne sprejema. u_ Preselitev magl*tratnlh oddelkov. Mestni prosvetni oddelek (šolski nadzornik g. Grum) ta policijski ta eksekucičski oddelek (referenti mestni višji svetnik dr. Brile j) sta se preselila te magistra tnega poslopja v Trgovski dom, III. nadstropje, Gregorčičeva ulica. u_ Velikodušen dar za bodoči mestni muzej. Blagopotoojna ga- Rozaldja Janda-Galletova, učiteljica v p. ln soproga rudarskega svetnika v p. g. Frama Jande, Je naklonila za bodoči mestni muzej tri •slike: Gasparijevo »Ljubimkanje«, Vavpo-tičev »Poletni večer v Idriji« im Gust.inči-čevo »Vasico«. G. Rovšek, lastnik antikva-rijata »Tizian« v Ljubljani, Je daroval zbirki za bodoči mestni muzej STebnn nov-čič, kovan v letu 1195. v Brežah na Koroškem. Bogataš gre v Švico praznit si mošnjicek, faz pa z mojo Mico fe Slamiču na cviček! u— Paaažlrskl poleti na aerodromu v Sliki. Danes se bodo vršili v zgodmflih ju-tramjiih urah pasažirski poleti na letalih ljubljanskega Aeno-klniiba »Naša krila«. Vabimo vse člane ta prijatelje kluba, ki se za letenje z am imajo, da prihite na letališče v šiško. U— Klub esperantlstov v Ljubljani vabi svoje članstvo ta javnost k zanimivemu skioptičnemu predavanju, ki bo v torek 18. t. m. ob 20.30 v salonu hotela »Metropol«. Predaval bo zamorec Kola Ajavi o temi »Afrika moja sončna dežela«. Vstopnina za osebo 6 Din. u— Poroka. Včeraj sta se v cerkvi Sv. Petra poročila gdč. Angela Ceraivec v Ljubljani ta taž. -Ivo Beladič s Sušalka. Bilo srečno! Neprijeten duh po potu Itd. najbolje odstranite z milom ^LA TOJA" iahtevajte to milo pri vašem trgovcu. — Cena Din 12.—. u_ Napad na mostnega čuvaja. Po Mestnem logu se Matijo čudmi Muidje, ne samo taki, ki odnašajo drva, marveč tudi taki, ki preganjajo uboge ptice im divjačino, aH nagadajo ribičem. Mestni čuivaj, vestni Franc Gor ene, W Je Ikljuib »vojim 70 letom še vedno čil in uren, je v petek zasledil nekega moškega, ki se .mu Je videl dosti sumljiv, šel je za njim do kolonije na Cesti dveh cesarjev, kjer ga Je slednjič ustavil. Tedaj pa Je omi odvrgel zve-žend driv, se zagnal v čuvaja im ga hitel obdelavati s pestmi. Gorenc je za strah ustrelil s puško v zrak, takrat pa mu je napadalec Iztrgal te rok tuidi puško in podrl čuvaja po tleh. Na poenoč mu Je prihitel nato Se neki moški te barak, invalid, ki je jel obdelavati Gorenca z leseno nogo, dočim je udrihal prvi napadalec po njem s puškinim kopitom. Vestmi starček je obležal skoro nezavesten im so ga morali prepeljati z reševalnim avtom v bolmico. Oba napadalca, ta sicer 27-letme-ga delavca Framceta Jarca ta 26-letnega Ivana Rakarja je policija aretirala. u_ Voziček Je ukradel in ga prodal. Klatež Vinko škerjanc Je prišel pred dnevi na dvorišče stavbnega podjetja inž. Treota na Gosposvetski cesti. Odpeljal je železen voziček, ki ga je že čez dobro uro prodal nekje za staro železo. Dobil je za voziček 100 Din, ki jih je gladko zapil. škerjanca so včeraj izsledili ta aretirali Zdaj bo spet malo počival v luknji, kamor je romal to pot 2e enotadvajsetič. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šamju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. IZJAVA. Prav rad potrdim tudi jaz, da se pri Hranilni posojilnici »Moj dom« r. z. z o. z. v LJubljani, TyrSeva cesta Sl-I, res dobijo najugodnejša in najcenejša posojila in da sem ga tudi jaz dobil za odplačilo dolga. Posestniki, ki plačujete visoke obresti, pristopajte v to zanesljivo zadrugo. Močnik Andrej, posestnik, Grad 8, p. Cerklje pri Kranju. 8332 Telefon~33-87. \iil /;S0WlSKI DOM Tragedija človeštva v vele-filmu LESENI KRIŽI Film vojnih grozot, junaštva in mučeništva! Predstave: danes ob 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob pol 9. uri. Pride! Pride! VESELA PISATELJA cgmfc. . 1q, 8, d'^ ZOBOZDRAVNIK dr. Rodoschegg ne ordinira do konca avgusta. 8337 „ _________ DR. LOJZ KRAIGHER in Dr. JOŽE MUSTER ORDINIRATA na Krekovem trgu 10. 8330 u_ Nesreča na Šmartinski cesti. Včeraj dopoldne je vozil izvošček Plaminšek po šmartimski cesti v kočiji 78-letmega g. Jamška to gostilnačrja g. Antona Ražma. Nenadno pa se je konj .prestrašil vagonč-ka, s kakršnimi odvažajo te Ljubljaničine struge nakopani materijah Zddrjal je po cesti to se zaletel v rob obcestnega hodnika. Kočija se je pri tem prevrnila ter je padel Jamšek na tla Odpeljati so ga morali domov a precej hudimi poškodbami. Hudo se je poškodoval tudi prestrašeni konj. u_ Prijet vlomilec. Na Viču Je bilo v hiše na levi strani Tržaške ceste ob Mestnem logu zadnje dni poizkušeuiih več vlomov, ki so se pa izjalovili. Predsino&njim pa se je zlikovcem vendarle posrečilo vlomiti v sobo krojaških pomočnikov Karla Novaka in Stanka Mraza, ki stanudeta na Viču št. 141. Vlomilec je vdrl v sobo skozi okno, pred katero je postavil leseno kozo. Obema pomočnikoma Je odnesel raizmo obleko to si prisvojil tudi nekaj gotovine. Vlomilec pa ni Imel sreče; že ponoči je bil aretiran v mestu. Je to mlad delavec Muha/med Omeragič. Zazdel se je sumljiv stražniku na Tyrševi cesti, ker Je bil oblečen v lepo črno obleko ta Je nosil pod pazduho večji zavoj. Omeragič je nefkaj časa vlom tajil, slednjič pa je vse lepo priznal. Romal Je seveda v zapor. u_ Dobava stopnic Iz umetnega kamna. Ljubljanska mestna uprava raizpisuje dobavo stopnic te umetnega kamna za regulacijo prostora pri cerkvi »v. Jerneja v Spodnji šiški. Nan^odtla ta razpisne podloge se dobe v mestnem gradlbenem uradu, Nabrežde 20. septembra št. 2. n. nadstropje, v času uradnih ur od 15. t m. naprej. Ponudbe Je vložiti do 24. t. m. u_ Danes vsi na veliko vrtno veselico društva »Tabor« na vrtu hotela »Tivoli«. Spored pester. Godba »Sloge«. Začetek ob 16., konec ob 1. po pelnočl. u_ Omladlnska Narodna odbrama vafcl članstvo in prijatelje, da se v član veCJenn številu udeležijo vrtne prireditve društva »Tabora«, ki bo od 16. dalje na vrtu hotela »Tivolija«. u_ Narodna strokovna zveza valbi Stan- stvo in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo vrtne prireditve društva »Tabora«, ki bo danes od 1«. dalje na vrtu hotela »Tivolija«. u_ Kopališče v hotelu 8lon četam« radi snaženja do 1. avgusta zaprto. Pedikura ee vrši nadalje kakor obiCajmo. u_ PrlmarlJ dr. Mlnaf odpotuje na kongres v London ta ne ordtaira do konca julija. u_ Zobni zdravnik dr. Srečko Puher, Gregorčičeva ulica 32, ne ordinira do 15. avgusta. Iz Maribora a— Živahne priprave za shod JRKD. Predsinočnjim je imel akcijski pripravljalni odbor za veliko manifestacijsko zborovanje JRiHD v Mariboru, ki bo na praznik 15. avgusta, pod predsedstvom narodnega poslanca g. Spindlerja svojo sejo, na kateri so bili navzoči tudi vsi predsedniki posameznih odsekov. Po uvodnem nagovoru predsednika o velikem pomenu tega mogočnega zborovanja vsedržavne stranke ob naši severni meji, so podali predsedniki odsekov svoja poročila. Posebno dolga debata se je razvila o poročilu predsednika prehranjevalnega odseka g. Valjaka, ker se akcijski pripravljalni odbor stranke ni mogel strinjati z aranžmanom prehrane, kakor si ga je zamislilo mariborsko gostil-ničarstvo na svoji četrtkovi seji pri Gam-brinu. Da se zadovoljivo reši to najvažnejše vprašanje, je bil prehranjevalni odsek izpopolnjen z novimi člani gg. Ben-kom, Bratužem, Kumercem in Ivanom Cvetkom. Prihodnja seja pripravljalnega odbora, ki se je morajo polnoštevilno udeležiti vsi predsedniki in člani odsekov, bo v petek 21. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. a— Lep uspeh Mariborčana. Diplomski izpit na pedagoškem oddelku ljubljanskega konservatorija in absolutorij srednje šole za violončelo je napravil tukajšnji rojak g. Oton Bajde. Čestitamo! a— Umesten apel na prebivalstvo Maribora je naslovilo te dni tukajšnje Olepševalno in tujskoprometeo društvo za mesto Maribor in okolico, v katerem ga poziva, naj s prostovoljnimi prispevki in pristopom v članstvo podpre velika stremljenja društva po olepšanju mesta in ureditvi primernih izprehajališč v prekrasni okolici. Dohodki in sredstva društva so z ozirom na težko krizo in najskrajnejše štedenje v mestnem občinskem proračunu nazadovala tako občutno, da društvo brez izdatne podpore vsega prebivalstva ne bo moglo biti kos svoji težki in obširni nalogi, ki pa je nujno potrebna za napredek In pospeševanje tujskega prometa. Zato pričakuje mariborsko Olepševalno društvo, da ga bo javnost razumela in poslala svoje prispevke, ki so prav v vsakem znesku dobrodošli, čim prej na čekovni račun društva št. 11.258 pri podružnici Poštne hranilnice v.Ljubljani. a— Važno opozorilo točilcem pijač. Ker se množe prijave zaradi neupravičenega točenja alkoholnih pijač in tudi sadjevca, opozarja mestno načelstvo vse prebivalstvo, da bo vsak prestopek najstrožje kaz-novalo. a— Vlomilci zopet jia delu. Včeraj zjutraj so bili obveščeni studenški orožniki, da je bilo preteklo noč vlomljeno v Kum-perščakovo trgovino na Aleksandrovi cesti v Studencih, iz katere so neznani vlomilci odnesli večjo množino boljšega manufak-tumega blaga, perila in drugega. Škoda,^ ki so jo povročili vlomilci, je velika. Orožniki so poklicali na pomoč tudi daktiloskopa mestne policije, niso pa opazili prav nobenih nasilnih zrnicov vloma v trgovino, ker so bili vlomilci skrajno previdni in spretni. a— Tatinska nadloga Ko sta bila predvčerajšnjim dopoldne odsotna zaradi svoje službe z doma mizar Avgust Ambrožič ZOPER ZNOJENJE NOG: SANOFORM! Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. 8335 in krojač Srečko Satler, ki stanujeta v skupni sobi na Aleksandrovi cesti 38, se je splazil s pomočjo ponarejenega ključa v njuno sobo neznan tat in odnesel Am-brožiču srebrno žepno uro in 2 para nizkih čevljev, Satlerju pa uro budilko. Istega dne pa se je oglasil neznan prijatelj tuje lastnine tudi v kuhinji mesarja Josipa Hellerja v Vrbanovi ulici in odnesel večjo stensko uro. a— Veliko vrvenje je vladalo včeraj na mariborskem živilskem trgu, ki je bil sijajno založen in tudi prav mnogoštevilno obiskan. Kljub obilici blaga so se cene znatno dvignile. Občutno konkurenco delajo domačim kmetom in vrtnarjem bolgarski vrtnarji iz Čakovca, ki pripeljejo svojo prvovrstno zelenjavo kar na več tovornih avtomobilih in jo prodajajo 30 do 60% ceneje, kakor domačini. Zato so se ti pritožili pri mestnem načelstvu, od katerega zahtevajo primerno zaščito. Sadja je na trgu v izobilju, zlasti veliko je črešenj, borovnic in rdečih jagod. a— Za trboveljske rudarje je daroval po naši mariborski upravi znesek 100 Din strojevodja Adolf Ceh. Hvala! Iz Celja e— Dve žrtvi eksplozije bencina. V petek Je 28-letni mizar Franc Aubreht iz Gaberja na štedilniku v kuhinji hišnice Helene Sudarjeve v stanovanjskem poslopju OUZD v Vodnikovi ulici kuhal z bencinom pomešan vosek za ličen je parketnih tal. Močno razgreti bencin je nenadoma eksplodiral. Pri tem se Je Aubreht močno opekel po obrazu, rokah in nogah. Sudarjevi se je vnela obleka in opekla se je po rokah. Aubreht, ki Je v prvem hipu pobegnil iz kuhinje, Je skočil takoj nazaj in rešil Sudarjevo, ki je stala za ognjiščem ln ai ni mogla pomagati. Prihiteli so drugi stanovalci, ki so hitro pogasili njeno gorečo obleko. Aubrehta so prepeljali v bolnišnico. IŠČEJO SE TKALCI IN TKALKE za takojšen nastop. Tekstilna tovarna »ELKA« Celje. 8340 e— Smrten padec z ogrodja, V petek zjutraj je delal 31-letni zidar Ivan Baum-lcirher iz Lož pri Marij agradcu na neki hiši na Strmcu pri Sv. Krištofu nad Laškim. Nenadno se je porušilo ogrodje pod njim in ga pokopalo pod seboj. Baum-kirher si je zlomil hrbtenico in nogo ter dobil tudi težke poškodbe v trebušni votlini. Ob 10. dopoldne so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer Je že opoldne Izdihnil. e— Borza dela v Celju išče večje število delavcev za izdelovanje kopit in podpet-nikov, 1 mlinarja, bi bi bil obenem tudi šofer, 3 kuharice in 4 tkalke. e— Dve mladoletni vlomilki. V sredo popoldne je bil izvršen vlom v stanovanje delavke Frančiške Erjavčeve v Zavod-ni pri Celju. Ko se je Erjavčeva vrnila domov, Je ugotovila, da so ji izginila razna živila in perilo. Policija je kmalu ugotovila, da sta izvršili vlom 20-letna Pavla P. in' 18-letma vali S. iz Zavodne. Dekleti sta odprli vrata v stanovanje z vetrihom in izvršili vlom zelo spretno. Mladi pokvar-jenki so izročil-" okrajnemu sodišču. e— Tatvina kolesa. Včeraj je neznan Storilec izmaknil cinkarniškemu delavcu Marlnu Romihu tz Vrh pri Teharfu iz neke veže ns Cankarjevi cesti črno pleskamo kolo znamke »Ipak« z evidenčno številko 2 - 14.825 - 5. Iz Trbovelj t— Razstava Fotodseka SPD v Trbovljah se zaključi danes z vsega upoštevanja vrednim moralnim in materialnim uspehom, kar je tem bolj razveseljiv pojav v današnjih dneh, ko preživljajo naši rudniški revirji tako težke in kritične dni kakor morda nikoli. Reči je pa treba, da so se v tem fo-toodseku včlanjeni amaterji iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Radeč in drugih bližnjih krajev (skupaj kakšnih 20 oseb) v resnici potrudili, da se na svoji prvi javni razstavi afirmirajo čim bolje in znova utrdijo dobri sloves, ki ga uživajo v naši ožji domovini, kakor tudi že drugod. Imena J. Vizjak, I. Caf, J. Plevčak, inž. Lipužič, D. Kostanjšek, F. Jesenšek so nam znana že z drugih razstav v Ljubljani, Litiji, Mariboru ln drugod in vemo, da pomenijo nekatera med njimi mojstre po tehniki in dobrem okusu. Bolj novi za širšo javnost so V. Petrič, D. Pahor, O. Belin, Ceščut, Mast-nak, šikovc, Flegar, Močivnikar, A. Beg, Pleskovič, Šip in Olga Krežetova, edina zastopnica nežnega spola v tej družbi zdravih in podjetnih fantov. A to še zdavnaj niso vsa imena, ki predstavljajo stremljenje po lepi sliki in ovekovečenju domačih lepot in posebnosti vzdolž Savske tesni. Tako so Trboveljci menda kot prvi med slovenskimi fotoamaterji čutili dolžnost (ne samo modno potrebo), da dado razen tipičnim, tradicionalnim fotografskim motivom na tej razstavi poseben poudarek motivu iz delavskega življenja in socialnemu motivu sploh, kar se za Trbovlje razume samo po sebi. Tudi v tem oziru nas na tej razstavi niso razočarali, želeli bi si pa še več takšnih motivov in pred vsem tega ,da bi ž njimi ne ostajali samo doma, kajti nobena napisana beseda ne more zunanjemu človeku prikazati tako nazorno vseh velikih, težkih in tragičnih stvari, ki se dogajajo v naših rudniških revirjih, kakor s prodlrnim očesom posneta slika. V tem pravcu, mislimo, bo simpatična organizacija amaterjev ob Savski tesni nadaljevala svoje delo, za katero zasluži vso podporo lokalnih faktorjev, a ljubitelji lepe fotografije, ki tega Se niso storili, naj si danes, na zadnji dan njene razstave, ogledajo sadove njenega dosedanjega dela. K- Tempo časa zahteva da ste zavarovan! proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje le zastonj pri Zavarovalnici „TRIGLAV" [ Iz Kranja t— Ne pozabi ob nedeljah zvečer obiskati plesne zabave s koncertom na vrtu hotela »Jelena«! Iz Tržiča 8_ Avtobusno zvezo dobimo med Tržl- čem im Sv. Ano ob sobotah in nedeljah, že dolgo smo prosili mi in turisti za to zvezo, ki je neobhodno potrebna za po-vzdigo tujskega prometa. Avtobus vozi ob sobotah od zadnjega vlaka ob 20.28 do Sv. A.ne (orožniiška postaja). Ob nedeldah in praznikih od prvega turista ob 6.33. Z>ve-čer nazaj od Sv. Ane ob 19.45 direktno v Tržič - Kranj in Lj-ubljano. Ugodmo imajo turisti, ki potujejo na Kofce in Zelenico. Prihranijo na času in hoji. Avtobus čaka na kolodvoru, po potrebi tudi dva. Vozil bo vse leto, tudi pozimi. Iz Litije 1— Dr. Ukmar Polde, banovinski zdravnik v Litiji, se ne preseli in ordinira ob delavnikih od 8. do 18., ob nedeljah in praznikih od 8. do 11. Iz Kamnika ka_ Nova metoda kolesarskih tatov. Odkar so uvedene številke na kolesih m je ukradeno kolo skoro nemogoče spraviti v promet, so pričeli kolesarski tatovi z novo metodo, da se vsaj nekoliko okoristijo s stavino. Kolesu odvijejo in odvzamejo vse sestavne dele, ki se dajo odnesti, ogrodje pa skrijejo na kaki njivi ali v grmovju. Kolesa, gumijaste plašče, svetilke in drugo, kar so odvzeli kolesu, prodajo potčm zanesljivim odjemalcem. Zato tudi zadnje čase kolesarskim tatovom niso mogli priti na sled, čeprav je bilo v Kamniku že odpeljanih več koles. ka— Nov gasilni dom v kamniškem p rezu. Agilni gasilci v Radomlju so v kratkem času zbrali toliko sredstev, da so si postavili lep gasilni dom, katerega bodo danes popoldne slovesno otvorili in blagoslovili. Ob tej priliki bo v Radomljah t.ucii zlet celokupne kamniške gasilske žu- Iz Novega mesta n_ Redna letna skupščina podružnice Kmetijske družbe se je vršila preteklo nedeljo v hotelu g. \Vindischerja. Zbor je o tvoril tajnik g. Malasek, nato paje prevzel predsedstvo načelnik g. Blažič, ki je poročal o delu podružnice. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Malasek, je razvidno, da je znašalo podružnično premoženje ob koncu poslovnega leta 18.506 Din. V novi odbor so bili izvoljeni gg. 2e-fran Ivan, posestnik iz Gotne vasi, za načelnika; Blažič Franc, posestnik z Žihovega sela, za namestnika; Malasek Franc, profesor na kmetijski šoli na Grmu, za tajnika; inž. Ivo Zupanič, ravnatelj na kmetijski šoli na Grmu, za blagajnika; za odbornike posestniki: Zagorc Franc iz Staiolenje vasi, Kulovec Ivan iz Vavte vasi, Osolnik Ivan z Muhaberja, Avsec Anton iz Gotne vasi, Segula Ivan iz Št. Petra in Brulc Franc iz Hrušice; za preglednika računov \Vindi-scher Josip, posestnik iz Kandije. Delegati za občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani pa so: gostilničar Faleskini Rudolf iz Straže; posestnik Avsec Anton iz _ Gotne vasi, narodni poslanec Kline Anton iz Gornjega polja in posestnik Brulc Franc iz Hruške. Narodni poslanec g. Anton Kline je nato predlagal, da se zaradi bližajoče se sezone za prodajo kmetijskih pridelkov imenujeio zaupniki v raznih okoliških podružnicah, ki bodo javljali in posredovali nakup pridelkov za dobavo glavni družbi. Odbornik g. Avsec Anton pa je predlagal, da se občni zbor izreče proti nameravanemu prisilnemu zavarovanju za primer nezgod pri živini, ker se lahko zavaruje vsak posameznik sam, ako se hoče. Odbornik g. Brulc je priporočal, naj se v bodoče drevje škropi proti raznim škodljivcem, sicer bo vse žlahtno sadje propadlo. V ta namen naj bi kmetijska družba izposlovala podporo, ki bi omogočala oddajo arborina po polovičnih cenah. Prav tako je priporočal, naj se družba zavzame pri tvornicah umetnih gnojil za znižanje cen. n— Požig v Malem Orehku in tatvina na Kadohi pred sodiščem. Pred senatom trojice so se morali zagovarjati zaradi požiga in tatvine kar štirje obtoženci: Lojk Jože im Vidic Alojzij zaradi požiga, isti Loifk Jože, Mežnar Franc in Turk Anton pa zaradi tatvine, ki so jo izvršili na škodo dražbe »Une« na Radohi. Vsi štirje obtoženci so doma iz Zajčjega vrha, občina šmihel - stopiče. prva dva obtoženca sta se morala zagovarjati zaradi požiga. Obtožnica navaja, da je Vidic Alojzij posedoval v Malem Orehku zidanico, ki jo je 1. 1932. zavaroval pri zavarovalni družbi >Jugoslaviji« z inventarjem vred za znesek 5000 Din. To zidanico je imela v dosmrtni užitek Vidičeva tašča Marija Mež-narjeva. Zaradi zidanice je prišlo med taščo in zetom do čestih prepirov, posebno še, ker je bil Vidic tašči dolžan 7500 dinarjev, ni pa imel upanja, da pride do denarja, s katerim bi plačal dolg. V slič-nem položaju je bil obtoženec Lojk Jože, Vidičev svak. Ko sta si zaupala težave in jela premišljevati, kako bi si pomagala, je Lojk Vidicu ooljubll, da be zavaroval poslopja svoje žene, nato pa jih zažgal. I?. dobljene zavarovalnine bi plačal terjatev. Ta načrt je sicer ostal neizveden, pač pa sta se oba dogovorila, da bo Vidic zavaroval zidanico, ki jo je imela za užitek Marija Mežnarjeva, Lojk pa da bo to zidanico zažgal. Načrt sta oba izvršila zjutraj 23. oktobra lanskega lete, Sokolski dom v Ljubnem bo danes slovesno otvorjen in bo ta otvoritev nov dokaz uspešnega delovanja So-kolskega društva v Ljubnem na Gorenjskem pod spretnim vodstvom staroste br. ko j« bBa meinarfcva t eerievi. Ogenj j* uničil zidanico do tal, obenem pa se razširil tudi na blizu stoječo kočo Marije še-gove, ki je bila prav tako upepeljena. — Lojk se je moral istočasno zagovarjati s tovarišema Mežnarjem Francem in Turkom Antonom zaradi tatvine vreč, več paketov tabalet in vozovne opreme pri družbi >Uni« na Radohi. Sodišče je obsodilo Lojka na 18 mesecev strogega zapora in 1000 Din globe, Vidica Alojza na 10 mesecev strogega zapora in 500 Din globe, Mežnarja Franca na 3 mesece in 10 dni strogega zapora in Turka Antona na 7 dni strogega zapora. Lojk in Vidic pa imata za plačati solidarno še 5000 Din Mariji Mežnarjevi. Mežnarju in Turku je sodišče odložilo kazen za dobo 3 let. n— SK Elan bo gostoval danes v Sevnici. Ob tej priliki priredi izlet z avtobusom po Mirnski dolini. V Sevnici si ogledajo tvornico tanina. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se javi v trgovini g. Medica. Iz Zagorja z—Kuhinja za revne šolske otroke v Zagorju se bo po uspešni intervenciji županstva in Kolašic pri barnski upravi še vnaprej vzdrževala. Banska uprava je v ta namen nakazala 15.000 Din. z_ Delitev moke brezposelnim rudaTtlefm in delavcem bo jiutri v mlinu g. "Wetober-gerja. Pridejo naj vsi v Zagorju stanujoči, ki nimajo premoženja in zaposlitve. z— Pri zgradbi ceste Radeče - Litija bo dobilo še 70 brezposelnih delo. Prijaviti se je treba na županstvo v Zagorju danes dopoldne. Iz Hrastnika Silvestra Golmajerja. Lani 28. avgusta so začeli razkopavali prostor za letno telova-dišče, 12. septembra so položili temeljni kamen, danes pa bo dom že otvorjen. Dolžnost gorenjskih Sokolov in prijateljev So-kolstva je, da pohitijo danes k slavnosti v Ljubnem ter tako pokažejo svoje simpatije do pridnih Sokolov. Pomoč bednim rudarjem In njih družinam. Razne nabiralne akcije in naklonila so imele dosedaj za hrastniške rudarje naslednji uspeh: Sokolska župa Celje je nakazala 5000 Din, oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani 5000 Din, rudniški nameščenci v Hrastniku so sklenili na zadnji seji, da bodo podarili iz svoje podporne blagajne 1000 Din, glavna družba CMD v Ljubljani je poslala 1000 Din, predsednik tukajšnje moške podružnice CM, učitelj g. Hofbauer pa je nabral med hrastniškimi družinami in privatnimi uradniki, trgovci, obrtniki, gostilničarji in privatniki 1000 Din. Pripomniti moramo hvalevredno dejstvo, da so zaradi rudarske krize skoraj obubožani obrtniki darovali vsak po svoji moči. Torej je sedaj za naše bedne rudarje na razpolago skupno 13.000 Din. Da ne bo vsako društvo zase delilo te podpore in da ne bi ena družina dobila dvakratno podporo, druga pa nobene, bi bilo važno, da prevzame delitev podpor poseben akcijski odbor, katerega naj bi sklical naš g. podžupan čimprej. h— šolska kuhinja za rudarske otroke se je koncem šolskega leta ukinila. Preteklo sredo se je pa na izredno željo ban-ske uprave zopet otvorila. Ker je dosedanja gospodinja šolske kuhinje gdč. Balo-hova na počitnicah, je bilo poverjeno gospodinjstvo gdč. Gregoričevi. Te dni je dobilo 90 otrok obed in kruh za popoldne. Ker se bo pa kuhinja razširila na 150 otrok, se naj čimprej javijo starši na občini in prijavijo najpotrebnejše otroke. h— Bolehni rudarski otroci gredo v počitniške kolonije. Rdeči križ je poslal 4 otroke na okrevanje v št. Janž pri Dravogradu, 2j otrok je odpeljal te dni vikar g. žalar h kmetom v Prlekijo, protituber-kulozna liga pa odpošlje 8 bolnih otrok na Rakitno. Iz Šoštanja š_ 25-letnica gasilnega društva v Druž-mlrjiu. Pred 25 leti se je osnovalo v Dsruž-minj.u prvo slovensko gasilno društvo v tem srezoi. To društvo je slavilo srebrni jubilej v nedelljo 9. t. m. Na večer poprej je napraviio društvo lepo baMado im pod-okmiieo vsem kumicaim ln članom usta-movnikom. Drugega dme v nedeljo so prišla gasilna društva iz šaleške, Savinjske in Misilimliske doline in je bil skupen odhod v cerkev, kjer je bil razvit in blagoslovim društveni ,prapor. Zatem so se v sprevodu napotili vsi na veseličmi prostor na Košamovem vrtu, kjer jih je pozdrajvli] župan za okolico Šoštanja g. Anton Perovec, •ki je tudi načelnik gasilnega društva. Po pozdravu je izločil društveni prapor zastavonoši, "krepkemu mladeniču Martinu Pleterštou, ki je podal zakiletev, da hoče prapor nositi vedmo neomadeževan v ponos društva im čast domovine. Kumica ga. Gruberjeva je pripela na prapor krasen spominski trak. G. Miloš Tajnik, dolgoletni tajnik im poveljnik društva je orisal razvoj im zigodovimo društva im poimen društvenega prapora in častita] odlikovanim gasilcem, ki že celih 25 let nepretrgano vrše človekoljubno delo. Društvu sta še čestitala zastopnik zveze g. Kopač im župmi načelnik g. Volk. V društveni prapor so zabiili prijatelji društva 80 zila-tih žehljev. Popoldme se je vršila velika tombola s krasnimi dobitki, po tomboli pa priijetma zalbava. š— Narodni praznik v Šaleški dolini. V nedeljo 9. t. m. je strelska družina Ravne— Šoštanj praznovala otvoritev strelišča, plod požrtvovalnega dela članov s predsednikom g. Natekom Frantom. Pokroviteljstvo nad slavnostjo je prevzel ban g. dr. Maru-šič, ki se je slovesnosti osebno udeležil. V Šoštanju so ga pričakali sreski podna-čelnik g. dr, Potočnik, župana gg. dr. Ma-jer in Perovec, podstarosta Sokola g. dr. Korun in zastopnik krajevne organizacije JRKD in podpredsednik strelske družine g. dr. Medic, ki »o spremili g. bana na strelišče, kjer se je vršil oficielni sprejem. Navzočni so bili predstavniki lokalnih oblastev, zastopniki naše vojske s številnimi oficirji in podoficirji s podpolkovnikom g. Krasnlkom na čelu. Po pozdravu predsednika strelske družine, ki se je v prvi vrsti spomnil prvega strelca v državi Nj. Vel. kralja, je godba Woschnaggove tovarne zaigrala državno himno, ki so jo vsi navzočni poslušali stoje. Dalje so izrekli pozdrave za šoštanjskega Sokola pro-svetar sodnik g. Verstovšek, za strelsko družino v Velenju direktor rudnika g. inž. čuček, za velenjskega Sokola starosta inšpektor br. Kurnik in v imenu rudarjev iz Velenja g. dr. Korun. Nato je na prošnjo predsednika g. Nateka stopil na govorniško tribuno pokrovitelj g. ban, ki je iz-podbudno govoril na navzočno občinstvo in s častnim strelom otvoril strelišče. Na veseličnem prostoru se je potem razvila prav prijetna veselica, katere se je udeležilo tudi mnogo kmečkega ljudstva. Strelski družini Ravne—Šoštanj k uspehu čestitamo! Inserirajte v »JUTRU« Je slavnostno sprejela modri vlak. Nato )e bilo ves dan na postaji zelo živo, saj Je obiskalo razstavo preko 2000 ljudi, kar je dokaz, da se naše ljudstvo kljub krizi, zanima za napredek kmetijstva. TACEN POD ŠMARNO GORO. K dopisu o gasilski slavnosti je omeniti še naslednje: Slavnostni govor je imel šolski upravitelj g. Kržišnik iz Preske, ki je poudarjal zasluge ustanovnih umrlih in še živečih članov, ki so se udejstvovali ne le kot gasilci, ampak tudi kot zavedni naprednjaki. Dalje je omeniti deklamacijo učenke meščanske šole Drage Tomšičeve na kumico go. Vido dr. Novakovo. Lepo izvajana deklamacija je zelo učinkovala na navzočno občinstvo in je gospa kumica po deklamaciji deklico prisrčno poljubila. ŽETALE Po povratku z nedeljske prireditve Jadranske straže v Rogaški Slatini se šolski upravitelj iz Zetal, ki je vodil pevske točke s svojim mladinskim zborom, prav iskreno zahvaljuje: zdravilskemu rav- Terpenfinovo milo Neusmiljeno mater iščejo Ljubljana, 15. julija. Neki ljudje iz vasi Mošenika pri št. Lambertu ob Savi so naleteli na žalostno najdbo. Sava je tamkaj naplavila trupel-ce novorojenčka ženskega spola, kar so ljudje takoj javili oročnikom. ,Ti so o najdbi spet poročali sreskemu sodišču v Litiji, nakar se je podala na kraj najdbe komisija. Trupelce deteta, ki je moralo umreti, ko je komaj zaživelo, so pozneje v mrtvašnici pri Sv. Lambertu tudi obdu-cirali. Kakor je ugotovila komisija, je moralo ležati dete v vodi že okrog 10 dni. Otrok je bil sicer dobro razvit. Zločinska mati je umorila svoje dete takoj po porodu, kar se da sklepati iz tega, da je imelo pol metra dolgo, še nezavezano popkovino. Vrgla je dete v vodo živo in se je moralo dete udariti ob kamen, ker je imelo zadaj na telescu veliko črno podplutbo. Orožniki so uvedli za brezdušno detomo-rilko strogo zasledovanje. Iščejo jo v krajih med Ljubljano in vasjo Mošenikom, seveda pa je tudi prav mogoče, da je prišla od drugod, porodila ter takoj izvršila zločin ob Savi, ali morda ob Ljubljanici. Iz življenja na deželi BOHINJSKA BISTRICA. V nedeljo 9. t. m. dopoldne se je vršil v šolskem poslopju ustanovni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže, ki ga je sklical šolski upravitelj g. Požar Metod. Zbor je bil dobro obiskan. Delegat oblastnega odbora JS g. Pogačnik je orisal pomen in namen organizacije. Po njegovem govoru je bil soglasno izvoljen naslednji krajevni odbor: predsednik šolsk; upravitelj Požar Metod, odborniki šolski upravitelj v No-menju Murovec Ivan, komandir orožniške postaje Rehar Franjo, gozdar Hribernik Stanko, gozdarski inž. Juvan Ivan, prometnik Tomažič Janko, starešina finančne kontrole Miiller Alojzij, šef železniške postaje Drašler Josip in gozdarski uradnik Bratuš Anton; nadzorni odbor upravnik carinarnice Čuric Muhamed, posestnik in župan Mavric Franc in trgovec Budkovič Gašpar. Volitvam je sledilo zanimivo predavanje prof. dr. Bohma o neprecenljivi vrednosti naše sinje Adrije nasproti Evropi in svetu sploh. Vsi navzočni so z največjim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Novoizvoljeni predsednik se je naposled zahvalil obema gostoma iz Ljubljane za njuno udeležbo in pobudo k delu in vsem zbranim zborovalcem z zatrdilom, da hoče v organizaciji posvetiti vse svoje sile v prid izvedbi idealnega programa Jadranske straže. Pozval je navzočne, da privedejo v društvo čim večje število prijateljev in znancev. DRAVOGRAD. Te dni nas je zapustil železniški uradnik g. Seibitz Viljem, ki so ga premestili po službeni potrebi v Brežice. Kot vnetega društvenega delavca ga bomo zelo pogrešali. Da je bil g. Seibitz med nami zelo priljubljen, je pokazal poslovilni večer, na katerem se je v imenu tovarišev poslovil od njega železniški uradnik g. Erker. V novem kraju mu želimo mnogo zadovoljstva! GORNJA RADGONA. Tombola gasilnega društva 2. t. m. je uspela prav dobro. Na stotine dobitkov so zbrali tr§ki trgovci pri poslovnifr -prijateljih' iz vseh delov naše države, za kar jim je društvo iskreno hvaležno. Prav tako je tudi ostala javnost Gornje Radgone in okolice tekmovala, kdo bo več prispeval. Potrebno je tudi omeniti lepo gesto naših trgovskih nastavljencev, ki so prevzeli prodajo tom-bolskih kart Udeležba na tomboli je bila ogromna. Glavni dobitek, spalnica, je šla v Zagreb. Drugi dobitek, moško kolo, je dobil g. Gomilšek, skladiščnik tukajšnje postaje, tretji dobitek pa ga. Renkova. — Gornjeradgonska gasilska župa bo letošnjo župno vajo izvedla v trgu Gornji Radgoni v nedeljo 6. avgusta. MOŠKANJCI. Te dni se je poslovil od nas prometnik g. Ivan Leskovec. Pri njegovem slovesu se je pokazalo, kako je bil pri občinstvu priljubljen. Želimo mu na njegovem novem službenem mestu mnogo zadovoljstva! METLIKA. Društveno življenje je pri nas v zadnjem času zelo oživelo. Poleg Tujsko-prometnega društva in strelske družine moramo omeniti predvsem delovanje gasilnega društva. Velik uspeh zadnje gasilne vaje vseh oddelkov je pokazal, da se naše društvo lahko meri z ve-likomestnimi gasilcu Naše društvo je opremljeno tudi z najmodernejšim gasilnim orodjem. 2e pred leti si je društvo nabavilo motorno brizgalno, s katero je rešilo več vasi v okolici pred popolnim uničenjem. Ker pa je bila velika potreba hitrega in zanesljivega prevoza, je napredni odbor kupil najnovejši model gasilskega avtomobila. Njegovo veliko zanesljivost je opazil lahko vsakdo pri javni vaji, kjer se je tudi pokazalo, da ima Metlika z okolico izvrstne gasilce, čeprav je še vedno brez vodovoda. Prihodnjo nedeljo se bo vaja ponovila. RUSE. Krajevna protituberkulozna liga je od 1. januarja do 30. junija razdelila med slabotne in siromašne šolske otroke dnevno 13 do 14 litrov mleka in 6 do 7 in pol kg kruha, skupaj 1625 1 mleka in 865 kilogramov kruha. Skupni stroški so znašali 6985 Din. Omogočile so to dobro delo redne podpore nekaterih dobrotnikov in tudi varčno gospodarstvo liginega odbora. Dobratnikom najiskrenejša zahvala! Odbor upa, da mu bodo dosedanji dobrotniki ostali v novem šolskem letu dalie naklonjeni. RADOMLJE. V prijazni vasici Radomlju se letos gradita dva domova, gasilski in sokolski. Gasilski dom, v katerem bo nameščena tudi pošta, je baš dograjen. Je to prav mična stavba, zidana sredi vasi naa vodo, kar bo posebno ugodno za pranje cevi. Danes v nedeljo proslavi naša vas praznik gasilstva s tem, da otvori in blagoslovi svoj dom. Sodelovalo bo nad 40 narodnih noš. Vsekakor gre priznanje radomeljskim gasilcem, .ki so si požrtvovalno zgradili dom. Gasilno društvo je še mlado; ustanovljeno je bilo šele pred 4 leti in danes ima že novo motorno brizgalno in lasten dom. Pridite na prireditev! Gradba Sokolskega doma prav hitro napreduje. Bo to veličastna stavba v izmeri 26 krat 12 m, izdelana po načrtih arh. Husa iz Ljubljane. Do javnega telovadnega nastopa 6. avgusta bo stavba verjetno že sirovo zgrajena in ood streho. SLATINA RADENCI. V nedeljo 9. t. m. je bila na tukajšnji postaji potujoča kmetijska razstava. Že zjutraj ob prihodu vlaka se je zbrala velika množica ljudi, ki UPORABLJATI POMENI MANJ TRUDA natelju g. inž. Dietrichu za lep sprejem, obilo pogostitev otrok in za prevoz pevcev domov in gdč. Ahtikovi, ki je kljub svojemu sodelovanju pri akademiji aranžirala vse potrebno za naš nastop. Za gostoljubno prenočevanje in obilen zajtrk pa hvala šolskemu upravitelju g. Verku in njegovi gospe soprogi. V Žetalah pa nam je z izdatno podporo pomagal trgovec g. Filipič, ki je poravnal stroške za prevoz v Rogatec. Tudi njemu najlepša hvala! — Božidar Tomažič, šolski upravitelj. Pokojni Josip Predavec bivši podpredsednik Hrvatske seljačke stranke, ki ga je iz maščevanja ustrelil njegov sosed Toma Koščec v Dugem selu. V trdnem prepričanju, da ga je Predavec gospodarsko upropastil, je Koščec iz zasede z lovsko puško pogodil Predavca v trebuh. Ranjenec je po prevozu v zagrebško kliniko izdihnil pri takojšnji operaciji. Jubilej in odlikovanje uglednega obrtnika Slovenska obrt se kljub krizi ugodno in plodno razvija po zaslugi naših neumornih obrtnikov, med katerimi zavzema eno prvih mest splošno znani tesarski mojster g. Fran Martinec, lesni industrij ec v Ljubljani, Prule št. 8. Začel je s skromnimi sredstvi, z neumorno pridnostjo in solidnostjo pa je podjetje dvignil do zavidanja vredne viši- ne. Letos praznuje g. Fran Martinec 25-Ietnico svojega neumornega dela in baš za jubilej ga je mednarodna razstava v Londonu odlikovala za njegova stavbna dela z diplomo, zlato kolajno in zlatim križem. To odlikovanje, ki je nekaj redkega za obrtnike, je podpisalo mednarodno razsodišče v Londonu, o katerem ve svet, da mu gre zgolj za objektivno oceno in pre- S°Mojstru g. Francu Ma:tincu čestitamo s željo, da bi njegovo podjetje še nadalje delalo čast slovenskemu rodu s svojim strokovnjaškim in solidnim delom, cenjenemu občinstvu pa najtopleje priporočamo njegovo podjetje, ki z neštetimi svojimi deTi pri javnih in privatnih stavbah tako jasno priča o svoji solidnosti. Ivan Kos, delegat. Čitaite tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET« in cenejše pranje, ker se dobro peni in je dovršen domač izdelek. Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu, ker ga ima na zalogi. Turobna zadnja pot mž. Jožeta Mihevca Ljubljana, 15. Julija. Danes ob 11. se Je vršil pogreb tragično umrlega direktorja velike žage gozdarskega podjetja >šipadv¥od tako razširil, da je bistveno omejil avtomatično delovanje sil, ki sicer regulirajo gospodarsko življenje. Niti razvoj cen ne sledi danes enostavno gibanju pon idbe in povpraševanja, ker je to delovanje zaradi intervencije držav danes precej omejeno. Tudi drugod, kjer kreditni aparat ni zašel v take težkoče, kakor pri nas. je država s svojo avtoriteto posegla v prosto formiranje obrestne mere. Glede na dalekosežne omejitve v odnoša-Jfh med dolžniki in upniki (moratorij za kmete in denarne zavode) se zlasti v naši državi ne more več prepustiti formiranje obrestne mere docela prosti igri ponudbe in povpraševanja. Zato danes tudi ne morejo več v celoti obveljati načela obrestne politike. ki so bila v normalnih časih pravilna. Ce bi se nadalje držali teh načel, bi morali n. pr. pri zavodih, ki so se poslužili mo-ratorijske zaščite, znatno povišati obrestno mero za nelikvidne vloge, ki so se zaradi zaščite spremenile iz kratkoročnih v več ali manj dolgoročne; enako bi morali zahtevati povišanje obresti za kmečke dolgove. To pa bi bilo docela nesmiselno. Prosta igra ponudbe in povpraševanja lahko le tedaj pravilno fumkcijonira, kadar ee gospodarske sile lahl-.o zares prosto izživijo. Iz teh razlogov se tudi ne moremo postaviti na stališče. da mora Narodna banka držati visoko obrestno mero. ker je njen portfelj izgubil v znatinejši meri značaj kratkoročnoeti. kakor to poudarja g. I. A. Naša država fe, kakor rečeno, že deloma posegla v razmerje med dolžniki in upniki. Ker pa so razmere take. da je nemogoče v dogleidnem časa računati z normalizacijo teh odnošajev, zato moramo iti še korak naprej in na splošno urediti vprašanje obrestne mere, kakor eo to storile že druge države (Češkoslovaška, Nemčija, Avstrija). Maksimirati moramo pasivno in aktivno obrestno mero pri denarnih zavodih, in sicer na ta način, da država prisili denarne zavode k sklenitvi kondicijskih sporazumov (glede aktivne in pasivne obrestne mere"), ki jim mora potem dati prisilni značaj. 2e o priliki urejanja obresti za kmečke dolgove se je pojavila kot največja ovira visoka obrestna mera Narodne banke, zakaj denarni zavodi so kot upniki kmetov upravičeno ugovarjali, da se ne morejo zadovoljiti z nizkimi obrestmi od terjatev nasproti kmetom, če morajo sami plačati Narodni banki v eskomptu 7.5 %. v lombamu pa celo 9%. Enake težkoče so e? pojavile, k) je šlo sa to, da se splošno znižajo tako obresti za vloge kakor tudi za posojila pri denarnih V vodih. Da rprašanje splošnega ln obveznega znižanja obrestne mere pri denarnih zavodih na način, kakor je to vzrono uredila Češkoslovaška. pri nas še ni prišlo z mrtve točke. je pripisati v pryi vrsti visoki obrestni meri Narodne banke. Zato je obrestna mera Narodne banke ključ za ureditev tega nadvse važnega vprašanja, kaiti le tu se more začeti. Docela nerazumljivo nam je bagateliziranj t tega vprašanja od 9trani g. J. A., ki smatra znižanje obrestne mere za nekako postransko vprašanje. Gosp. J. A. pravi, da bi od znižanja obrestne mere imeli koristi samo njeni dolžniki, ki bi si prihranili na obrestih 40—50 milijonov, dočim Narodna banka z znižanjem ne bi mogla vplivati na obrestno mero ne na denarnem in ne na kapitalnem trgu, ker ji mamjka možnost, da bi nastopila kot prodajalka kratkoročnih posojil v konkurenci s privatnimi denarnimi zavodi. Tudi ta argument ns more držati. Res Je sicer, da bi znižanje obrestne mere prvi mah neposredno kovristilo le dolžnikom Narodne banke, toda ti dolžniki so predvsem denarni zavodi, kajti od skupnega meničnega portfelja Narodne banke v višini 2112 milijonov Din, je lani ob koncu leta odpadlo ne^Kisredno na denarne zavode sojll pa Se več. Ce pa bodo denarni zavodi za denar, izposojen od Narodne banke, plačali manj obresti, bodo tudi sami lahko znižali obresti za posojila in bodo šele v 9tanju pristati pod pritiskom države na sporazum o obveznem znižanjj obresti. To velja zlasti za zavode, ki so prišli v težkoče in imajo prav znatne obveznosti naspr>ti Narodni banki. Za dosego našega cilja, to je splošnega znižanja obrestne mere, pa tudi ni potrebno (vsaj v režimu državnega intervencijonizma, ki se mu v sedanjih razmerah žal ne moremo izogniti), da bi Narodna banka nastopila kot prjdajalks kratkoročnih posojil v konkurenci s privatnimi zavodi, kajti namen znižanja diskonta Narodne banke naj bo predvsem ta, da se omogoči akcija država za splošno znižanje obrestne mere. Na krncu moramo 8e pripomniti, da Narodna banka ne drži morda sedanje visoke obrestne mere zaradi argumentov, ki jih navaja g. J. A., temveč edino zaradi njene dividendne politike. Ce zniža Narodna banka obrestno mero, tedaj niso v zvezi s tem potrebne nikake žrtve od strani države. Narodna banka pa bi se morala' že kot splošni koristna institucija bolj zavedati svojih dolžnosti do naroda in države, ki so ji naložene v zakonu, in ne bi smela na podlagi svojega monopolnega položaja nalagati kreditnemu gospodarstvu v najhujših časih težkih bremen le zaradi tega, da dobi »kapina ljudi navzlic poslovnim neuspehom deset-odstotno dividendo, četudi zaradi tega trpi 1250 milijonov (60%), od lombardnih po- vse naše gospodarstvo. S. Posredovalna postopanja spodrivajo kon-kurze in poravnalna postopanja Državni statistični urad Je pravkar objavil podatke o konkurzih in poravnalnih postopanjih v juniju, iz katerih je razvidno, da njihovo število nadalje pada na korist posredovalnih postopanj. Insolventni. dolžniki se danes, če le morejo, poslužujejo ugodnosti uredbe o posredovalnem postopanju, kar ni prav, kajti namen uvedbe posredovalnega postopanja je bil, odnosno bi moral biti edino ta, da se onim dolžnikom, ki so zaradi porušenih kreditnih odnošajev in zaradi kmečkega moratorija prišli v težkoče, ali pa v nelikvidnost, nudi zaščita, ne pa, da se poslužujejo te zaščite tudi oni dolžniki, ki so zreli za konkurz ali za poravnalno postopanje. S tem, da se pasivnim dolžnikom daje možnost zaščite po uredbi o posredovalnem postopanju, se razčiščenje vprašanja njihove trgovske eksistenee le zavlačuje na škodo upnikov. Zato bi Bilo nujno potrebno, da se poostrijo pogoji za dosego zaščite po uredbi o posredovalnem postopanju. V juniju je bilo v vsej državi zabeleženih le 20 konkurzov (lani v junija 64) in 9 poravnalnih postopanj (lani 105). Kako je v zvezi z uvedbo posredovalnega postopanja (v januarju) padlo število konkurzov in poravnalnih postopanj, nam kaže naslednja primerjava (v oklepajih letošnje insolven-ce v odstotkih lanskih): konkurzi in porav. postopanja 1932 1933 Januar 185 86 (47°/o) februar 209 6B (309/o) marc 208 45 (22 %) april 164 38 (23°/«) maj 154 30 (20%) junij 169 29 (17%) Ze v januarju je število insolvenc (kon-kurznih in poravnalnih postopanj) zaradi uredbe posredovalnih • postopanj padlo na polovico v primeri z lanskim januarjem. V juniju pa je znašalo le še 17% lanskega števila. To j« tem značilneje, ker se skupno Ste- —— Gospodarske vesti = Insolvenca velikega, berlinskega založništva Mosse. Kakor poročajo iz Berlina, je tvrdka Rudolf Mosse ustavila plačila. Aktiva znašajo 8 milijonov mark, višina pasiv pa se ceni na 11.6 milijonov. Podjetje torej ni pasivno, temveč le tako nelikvidno, da ne more na sedanji podlagi naprej obratovati. Kakor zatrjujejo, je obratovanje založništva časopisov in knjig ter tiskarne aktivno in bodo posamezni deli podjetja prenešeni na samostojne tvrdke, kar je menda namen režima. Tvrdka Mosse spada med največje založniške koncerne v Nemčiji. Njen glavni list »Ber-liner Tagblatt« je že pred tedni pod pritiskom režima prešel v druge roke. Tvrdka je izdajala še vrsto drugih listov. Njene afilacije v inozemstvu večinoma niso prizadete, ker so samostojna podjetja. = Madžarska ti osvaja Švicarski vinski trg. Zveza švicarskih uvoznikov vina objavlja v svojem letnem poročilu zelo zanimive podatke o rapidnem naraščanju uvoza vina iz Madžarske v zadnjih letih, švica je še pred leti uvažala le malenkostne količine vina iz Madžarske, lani pa je prišla Madžarska glede uvoza vina v Švico že na tretje mesto, takoj za Italijo in Španijo in pred Francijo. Švica je lani uvozila 117.165 hI madžarskega vina (25 mil. šv. frankov) nasproti 132.001, 40.632, 22.628, 1900 in 1131 hI v zadnjih petih letih. Uvoz vina iz Italije je lani znašal 457.051 hI (17.3 milij. šv. fr.), uvoz iz Španije pa 450.975 hI (11.9 milij. šv. fr.). = Davek nakupovalcev raznega blaga. Na staknjeno viprašainije gflede ofodaivčenja oseb, ki nalkuipujejo bJago (n. jw. Sivino, rperuitmino, življ. potrebščine) na r&čsum trgovcev na podjegl posebnih poofodastfl ta z deoanJem tngovcev po določen fh cenah ®a nagrado po kg ali kosu, je flmamčmo mimistrstvo v razpisu odločilo, da plačado te osebe, če dobivajo poleg dogovorjene plače še provizijo, ker so v službenem razmerja, usliužibeneki daivek, (ločim ee smatra da osebe, ki opravljajo ta posel izMJuč-mo za provizijo po danem naročilu, vršijo samostojno opraiviio, ker poslujejo na lastno odgvomst in morajo zaradfl tega plačevati pridofonino. = Zaradi kršitev deviznih predpisov je finančni minister kaznoval: Jugo - Promet iz Sušaka za 300.000 Din; Jurja Jurkoviča iz Sušaka za 200.000 Din, Zoltana Goldma-na, trgovskega potnika za 100.000 Din. Ano Goldmanovo, trgovko iz Sjšaka za 100.000 Din, Davida Kramerja, menjalca Iz Kar-lovea za 10.000 Din in Nikola Erdelca iz Prištine za 5000 Din. = Konkurz je razglašen o imovini Pavlina Franca, trgovca v Ljubljani, Gradišče vilo Insolvenc — če prištejemo še število posredovalnih postopanj — ni zmanjšalo. Po podatkih Društva industrijcev in veletr-govcev v Ljubljani, ki vodi tudi statistiko o otvorjenih posredovalnih postopanjih, je bilo v juniju 194 posredovalnih postopanj. Skjpaj s konkurzi in poravnalnimi postopanji (29) je bilo torej vsega 223 insolvenc nasproti 169 v lanskem juniju, tako da smo letos imeli v juniju 54 insolvenc več nego lani. Za prvo polletje pa dobimo v primeri z zadnjimi leti naslednjo sliko: I. kon- poravn. posred. polletje kurzi postopanja skupaj 1929 610 — — 610 1930 405 41 — 446 1931 239 383 — 622 1932 431 660 — 1091 1933 165 126 859 1150 Skupno število insolvenc (konkurzov, poravnalnih postopanj in posredovalnih postopanj) je v prvem polleltju t. 1. doseglo število 1150, to je za 59 več nego lani; če pa vzamemo samo konkurze in poravnalna postopanja, je njihovo število padlo od 1091 na 291, ker so vse ostale insolvenoe izražene v številu posredovalnih poetooanj. 179 insolvenc v Sloveniji. V dravski banovini je skupno število Insolvenc letos v prvem polletju doseglo število 179, to je sedemkrat toliko, kakor v prvem polletju konjunkturoega leta 1929. kakor je razvidno iz naslednje tabele: I. polletje 1929 1930 1931 1932 1933 kon- poravn. posred. kurzl postopanja skupaj 25 36 39 47 30 6 46 100 33 116 25 42 85 147 179 Skupno Število insolvenc se Je letos v primeri z lanskim prvim polletjem v dravski banovini povečalo za 32 ali za 22% (od 147 na 179), dočim je v ostali državi naraslo le od 937 na 971, torej za 27 ali za 8%. 1 (upravnik mase Aleksander Wlssiak, trgovski zastopnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri »krožnem sodišču v Ljubljani 25. t. m. ob 9-, prijavni rok do 19 avgusta, ugotovitveni narok 2. eentembra = Vozne olajšave za inozemske velesej-me. Prometni minister je dovolil polovično vožnjo pri povratku za obisk naslednjih mednarodnih sejmov: v Libercn od 12. do 18. avgusta (olajšava velja za odhod od 8. do 17., za povratek pa od 13. do 22.); v Lipskem od 27. do 81. avgusta (za odhod od 23. do 29., za povratek od 28. avgusta do 4- septembra); v Pragi od 3. do 10. septembra (za odhod od 31. avgusta do 9. septembra, za povratek od 4. do 13. septembra); na Dunaja od 3. do 10. septembra (za odhod od 31. avgusta do 9. septembra, za povratek od 4. do 13. septembra); v Bernu od 6. do 21. septembra (za odhod od 2. dc. 3). septembra, za povratek od 4. do 24. septembra); v Solunu od 10 do 28. septembra (za odhod od 6. do 27. septembra, za povratek od 11. septembra do 2. oktobra); v Gradcu od 16. do 24. septembra (za odhod od 12. do 23. septembra, za povratek od 17. do 28. septembra); v Inomostu od 80. septembra do 8- oktobra (za odhod od 26. septembra do 7. oktobra in za povratek od 1. do 12. oktobra). Vse te olajšave veljajo za vse vlake z izjemo ekspresnih. Za razstavno blago za te sejme (izvzet je samo sejem v Rajhenbergu) veljaio olajšave, predvidene v tarifi za prevoz blaga. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 20 komadov državnih zastav i7 čistega bombaža. Direkcija državnega rud nika Kreka sprejema do 27. t m. ponudb«* glede dobave 100 kg minija in do 7. avgusta t 1. glede dobave 400 kg podkev. 50 paketov klincev za podkve in navadnih kli«-cev. Direkcija državnega rudnika Veleni« sprejema do 2. avgusta ponudbe glede d8< 70 — 75. VT1VO '+ Mariborski sejem za praSICe. Na sadni em eejimu za prašiče v Maribora je bilo naprodaj 172, prodanih pa 123 prašičev. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6 tedenski 150 do 180 Dim, 7 do 9 tedenski 200 do 250 Din, 3 do 4 mesečni 280 do 350 Din, 5 do 7 mesečini 460 do 550 Din, 8 do 10 mesečni 650 d« 680 Din in enoletnih 690 do 750 Din. Kilograma žive teže 7 do 8.50 Din, mrtve teže 10 do 10.75 Din. Nezaposlenost naših inženjerjev Javnosti je malo znano, da je gospodarski zastoj tudi našim inženjerjem, predvsem mlajšim, napravil hude čase. Tudi v njihovih vrstah se je močno razširila brezposelnost. Po poslednjem izkazu nezaposlenih inženjerjev, ki ga vodi ljubljanska sekcija Združenja jugoslovenskih Inženjerjev in arhitektov, je v dravski banovini nad 70 inženjerjev, ki nimajo primerne, povečini pa celo nikake zaposlitve. So to predvsem mlajši inženjerjl, ki so dovršili svoje študije v teku zadnjih let. Nekateri med njimi iščejo dela že nad dve leti in še danes nimajo upanja na primerno zaposlitev. Medtem ko je dotok naraščaja iz tehnike nezmanjšan, je odtok v prakso čisto zaostal. Zastoj je v .vseh strokah ln izkazuje evidenca UJIA nezaposlene inženjerje kemije, rudarje, arhitekte, inženjerje strojne in gradbene stroke, največ pa elektroinže-njerjev, ki zavzemajo dobro tretjino vseh nezaposlenih. Nade, da bi se položaj v d oglednem času preokrenil na bolje, so minimalne. Edino v kemični stroki je v poslednjem času opažati neznatno ublaženje položaja. V ostalih strokah je položaj brezupen, a najhujši je za elektroinženjerje, kar kaže evidenca sama. Nezaposlenost domačih inženjerjev pa Je naposled problem, ki ne zadeva le inženjerjev samih, temveč so z njimi v najožji zvezi tudi reči, ki občutno posegajo v interese celotnega našega gospodarskega življenja. Zato se bo treba tega problema resno lotiti in na zadovoljiv način rešiti kljub temu, da zadeva na navidezno nepremostljive težkoče. Imženjerske organizacije, med katerimi sekcija UJIA razvija največjo aktivnost v tej smeri, predvsem v korist mlajših inženjerjev, bodo morale tudi zaradi teh višjih interesov svojo aktivnost še požMti in s problemom stopiti v javnost. Pri tem bo pripadel velik del te naloge tudi mlajšim Inženjerjem samim, ki jih je sekcija UJIA organizirala v svojem okrilju, v Klubu Inženjerjev !n arhitektov pripravnikov. Neobhodno po- trebno je, da mladi Inženjerjl v tem klubu, ki al je že pridobil zagotovilo podpore in sodelovanja vseh inženjerskih korporacij, razvijejo živahno aktivnost in iniciativnost. Vremenski pregled V celotni vremenski situaciji v Evropi je nastopila temeljita sprememba, ki se je pokazala ravno v toku tega tedna. 2e prejšnji teden se je vreme krepko izboljšalo. Visoki zračni tlak se je po dolgem obotavljanju vendarle premaknil toliko proti vzhodu, da so tudi naši kraji prišli pod njegovo območje. Zato se je tudi pri nas zjasnilo ter močno segrelo in zadnjo nedeljo so povsod hvalili kot prvo pravo poletno nedeljo. Vendar se je ta čas še držal nizek zračni tlak na jugovzhodu, z depresijskim središčem tam v bližini Črnega morja. Zato so v začetku tedna nad Podunavjem in tudi pri nas še prevladovali severnozapadni vetrovi, ki so povzročali še precej oblačnosti, pa tudi plohe in nevihte, bližje depresiji pa celo večje deževje, ki je imelo na pr. v vzhodnih Karpatih za posledico velike povodnji. Potem pa se je vendarle uveljavila ugodna sprememba. Visoki zračni pritisk je končno po dolgih tednih gospostva vzhodno depresijo potisnil popolnoma v stran, jo pregnal tako daleč na vzhod, da na naše vreme ne more več vplivati. Domala vsa kontinentalna Evropa je prešla sedaj v območje zmagovitega anticiklona, visokega zračnega pritiska, ki sega od Urala, kjer ima nad srednjo Evropo tja do Španije in seveda še čez, kjer je pri Azorih drugo njegovo središče. Spričo tega se je nad vso celinsko Evropo zjasnilo; pričelo je pripekati in temperatura naglo naraščati. Sedaj šele je nastopilo pravo poletje; tudi Rusija je dobila sedaj šele prvo letošnjo vročino, prav tako kot naši kraji ter večina srednje Evrope. Saj je drugi teden julija dovolj kasno za pričetek pravega vročega poletja. Toda sprememba s tem še ni zaključena. Anticiklon vendarle ni tako močan in širok, da bi mogel obvladovati vremensko situacijo nad vsem kontinentom. Nasprotno; že ga ogroža od zapada nova atlantska depresija. Pojavila se je že v prejšnjem tednu in se počasi primikala k evropski obali. V začetku tega tedna pa je pričela prodirati na celino samo ter potiskati pred seboj anticiklon. Kamor je segel njen vpliv, so se uveljavili vetrovi od jugoza-pada, ter prinesli najprej sparjen zrak od juga, pozneje pa povzočili pooblačite7 ln hlad ter dež, skratka vse ono, kar poznamo kot blagodati depresije. Severni Evropi, kamor jo je mahnil novi atlantski ciklon, je bila najprej naklonjena ta poši-ljatev; kmalu je imela vse severnozapadna stran naše celine hladnejše in deževno vreme. Naši kraji so prišli sredi tedpa v območje depresijskega obrobja, dobili smo tudi mi jugozapad, ki je pomagal zvišati temperaturo, prinesel pa tudi težje oblake; razpoloženje za plohe in nevihte. Situacija v drugi polovici tedna pomeni tedaj popolno nasprotje vremenskemu položaju, kakor se je držal trdovratno v maju in juniju. Sedaj so popolnoma prenehali vetrovi iz severnega kvadranta; zato Je hlad končno nehal, gospoduje ali mirno vreme ali vetrovi iz južnega ter zapadnega sektorja. Visoka temperatura na vzhodu in v središču, torej v celinski Evropi in seveda na Sredozemskem morju, zato pa ohladitev, splošno znižanje temperature na za-padu in severozapadu. Vremenska situacija je postala s tem nekako normalna, takšna kakor se spodobi za pravo poletje in kakor jo najčešče zares imamo. Vsekakor pomeni prva polovica julija temeljito vremensko izboljšanje, pač kakoi je bilo pričakovati po dvomesečnem slabem, prehladnem in predeževnem vremenu, 8511 Din je vrgla prireditev za trboveljske revčke LJubljana. 15. julija Nogometna tekma med ljubljanskimi oficirji in novinarji v prid bedne trboveljski dece je imela zaradi fulminantnih priprai seveda tudi kolosalen moralen uspeh, a kaj se gmotnega uspeha tiče, je pač tako, kakot z vsem v tej preklicani krizi. \aak stiska, colikor je mogoče, zlasti pa sedaj, ko vsakdo štedi in zbira dinarčke, da bi šel vsaj nekaj dni iz puste razbeljene Ljubljane kam ven v poživljajočo prirodo. Po pravici povedano, .da smo pričakovali več, ker bi radi dali nedolžnim trboveljskim revčkom mnogo. mnogo več in bi jim vsaj nekoliko razvedrili usahla lička, ali pri vsem tem našem razočaranju nas vendar tolaži prepričanje. da so podprli plemenito prizadevanje tisti, ki imajo malo denarja in mnogo srčne omike. Vsem udeležencem tekme se torej prav iz srca zahvaljujemo za simpatije in za pomoč, predvsem pa moramo napraviti najglobokejši poklan našim vrlim policijskim stražnikom, ki so brez poziva in prošnje sami takoj poklonili ves svoj borni zaslužek za trpeče otroke. Ce bi ostali Ljubljančani imeli toliko srca kot naši stražniki, bi oficirji in novinarji lahko v Trbovlje nesli najmanj sto tisočakov! Kdor gre mimo policijske stražnice v Šiški, naj se odkrije! Tam eo oni dobri možje, ki so si pritrgali od uet 720 Din, čeprav ee sami najtežje bore za svoj borni kruhek. Vsi dohodki z darili in preplačili izkazujejo vsoto 14.877 Din. Policijski stražniki so darovali več ko 7-krat toliko, kolikor znaša najvišji dar v tej vsoti. Gospoda, ali bi ne bilo prav, če bi posnemal^ naše tolikokrat po krivici napadane in žaljene policijske stražnike? Naš blagajnik ln golman g. Prunk darila še vedno sprejema. Vseh izdatkov je 6.366 Din. Raznih pristojbin smo plačali 3.127 Din. »Iliriji« smo dali 1000 Din za igrišče, razsvetljavo in drese, v državno blagajno smo za godbo plačali 700 Din, reflektorji eo nas veljali 265 Din, torej skupno 5.092 Din, ostanek je pa razdeljen na male vsote. Čistega dobička je torej 8.511 Din. To vsoto odneseta dva delegata tekmovalcev, namreč kapetan oficirskega moštva g. kapetan Ganovič in zastopnik novinarekega moštva v ponedeljek v Trbovlje- Do ponedeljka je torej še dosti časa. da ne za ostanete za ljubljanskimi policijskimi stražniki! Vsem, ki so nas pri tekmi podprli tako ali tako: Najlepša hvala! Še lepše povračilo za dobro delo bodo pa dobili v veselfj in radosti nedolžnih malih žrtev današnjih razmer. VSAK NAROČNIK »J UT R A* Je zavarovan za 10.090 dinarjev! Kraljestvo mode Na potovanju Tudi za potovalno obleko je treba posebnega talenta. Cesto vidimo žene, ki učinkujejo s skromnimi sredstvi izredno elegantno, druge pa ne napravijo sploh nobenega vtisa, dasi so izdale mnogo denarja za svojo potovalno opremo. Lepa potovalna obleka mora biti diskretna, s tem pa seveda še ni rečeno, da se moramo izogibati vsakega barvnega okrasja. Zlasti poleti je tudi potovalna obleka bolj živahna v barvah. D'anes je malo žen, ki bi si mogle privoščiti posebno potovalno obleko, ki mora zaradi tega biti vsestranska. Razen na potovanju jo nosimo dopoldne v mestu, pa tudi popoldne, če je slabo vreme, Seveda mora biti tak komad iz posebno trpežnega blaga, pa tudi preveč se ne sme ravnati po trenutni modi, tako da ga nosimo z malimi izpremembami po več let. Moda dopušča kombinacijo različnih tvoriv, tako da si moremo iz raznih ostankov sestaviti prav lepo opremo. Seveda pa zahteva taka sestava mnogo okusa in modnega instinkta in je bolje, da jo pustimo, če si teh talentov nismo sveste. Najboljši učitelj takih spretnosti je živ-lj'nje samo. Kdor se mnogo vozari po vlaku, vidi več lepih potovalnih modelov, kakor v modnih časopisih. Zato posnamete vse značilnosti letošnje mode potovalnih oblek s slike, ki jo je naš sotrudnik skiciral v vlaku in ki predstavlja skupino elegantnih dam v potovalni opremi. Ze prva slika nas osvaja po svoji originalni enostavnosti. Temnorjavo krilo in svetlorjava bluza s temnimi progami, svet-lorjav tričetrtinski paletot in enak klobuček — ali si moremo zamisliti kaj colj okusnega? Lahka, luknjičasta poletna blaga uporabljamo za športne obleke z nagubanim krilom. Obleko osvežimo z živobarvno ruto in enakim pasom (2. skica). Moderno je, če nosimo svetel plašč preko temne obleke, pa tudi male, svetle jo pice pristojajo k temnim modelom. Ta zamisel se jasno izraža na naši tretji ski ci, ki predstavlja temnozeleno potovilno obleko s svetlo jopico v sivem in svetlo-zelenem vzorcu. Poleg teh tvoriv prinaša moda tudi vzor-často platno, ki je posebno grobo tkano, tako da ga moremo uporabiti tudi za ogrinjala in športne obleke. Najbolj elegantna so poševno progasta blaga, ki jih uporabljamo moderne športne obleke. V zvezi z enobarvnim, svetlim paletojem v temeljni barvi obleke učinkuje tak model čudovito elegantno, zlasti če si izgotovimo še ozek šal iz tvoriva obleke, ki nadomestuje plašču ovratnik (zadnja skica). Potovalni klobuk naj bo izrazito enostaven, kajti le enostavna oblika iz k!o-bučevine je trpežna in umestna ter razodeva dober okus nositeljice. Damske lahke obleke velika in krasna izbira v vseh velikostih od 80 Din naprej, kakor tudi otroške in dekliške za vsako velikost, največja izbira pri F. I. G OKI Č AR Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. 8310 Iznajdljivost Od leta 1813 odličen bel Sifon. je geslo nove mode za popoldanske obleke. V^neC belih platll£nifl HstOV Dočim so športne obleke zmerom bolj eno- ^tumvu.js *>«7wv stavne, zahteva moda čim več originalnih podrobnosti za popoldanske modele. Priljubljeni so različni mali kepi, ki jih okrasimo z volančki, pa tudi na rokavicah vidimo volančke, ki nas živo spominjajo na modo preteklega stoletja. Rožasta svila stoji v ospredju modnega interesa, a obleke iz rožaste svile si ne moremo zamisliti brez širokega klobuka (skica). ABBAZIA Vila Abbazia centralna lega, tik ob morju, sobe s tekočo vodo, dunajska kuhinja. Vsa oskrba po najnižjih cenah. Informacije pri: R. Kren-ner, Ljubljana, Gledališka ulica 13. 195 Zdravilišče — kopališče za srce in žene Tatzmannsdorf (Burgenland) Mineralne, močvirne in naravne ogljen-čevo-kisle kipelne kopelji. Nizka penzij-ska cena vključno zdravilne kopelji. Prospekte in pojasnila daje: Zdraviliščna direkcija ali zdraviliščna komisija Bad Tatzmannsdorf, Burgenland, po vseh potniških in prometnih birojih kakor tudi Osterr. Anzeif?en-Oes. A. G. Wien L. Brandstatte 8. 177 ki so seveda nekoliko poškrobljeni, velja za najbolj mikavno okrasje vsake temne obleke in ga uporabljamo zlasti pri večernih oblekah. Taka bela boa pristoja vsaki glavici, razen tega pa jo moremo sestaviti same brez posebnih izdatkov. NOVI VINODOLSKI Priljubljeno rodbinsko kopališče na gornjem Jadranu z lepimi m prostranimi plažami. — Dolgo obrežno šetališče s prekrasnim parkom in moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava. Dnevni izleti po kopnem in morju, tenis igrišče in razvit plavalni in ribarski šport. 176 Otoli Ki« PENSION DEBELIC kateri Vam proži najlepši razgled na morje in mesto. Izvrstna domača in dunajska kuhinja. Postrežba slovenska! Kompletna penzija s taksami Din 55.—. Vsa pojasnila brezplačno. Za obilen obisk se priporoča 8327 Pension Debelič, Rab, (Dalmacija) Kaj je prav za prav žeja! Nic drugega kot pomanjkljivo izločevanje sluznic. Zato si žeje ne ugasite, če veliko in hitro pijete, temveč si s tem samo obremenite želodec, žejo \ pogasi le rezka brezalkoholna pijača, pred vsem Radenska zdravilna voda, koje prosta ogljikova kislina Vam z nešteto množino mehurčkov zmasi-ra sluznice in jih prisili k rednemu delovanju. Vsled tega že po dveh ali treh po-žirkih Radenske zdravilne vode občutite v ustih prije ten hlad in svežost. Radenska zdravilna voda je iz-bornega okusa, daje tek in pospešuje prebavo. 8358 OMIŠ PRI SPLITU HOTEL BELLEVTJE, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo. 120 Nedelja. 16- julija. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gtm nastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10: Nesreče pri kmetijskih strojih. — 10-30: Šege in navade bosanskih muslimanov. — 11: Radio-jr-kester. — 12: Cas. plošče. — 15: Kmetijska ura. — 15.30: Zabavna ura Pavla Rasber-aerja iz Maribora. — 16-30: Ljudska igra »Ljubosumnost«. — 20: Operne arije poje ga. Stagljar - Kogojeva. _ 20.45: Radio-or-keeter. — 21.30: Čas, poročila. — 22: Plošče Ponedeljek, 17. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18-30: Magistrov šramel - trio, vmes plošče. — 19.30: Kamniške alpe (dr. Sirk). — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Zagreba, vmes čas in poročila. — 22.30: Plošče. BEOGRAD 17.55: Koncert na ploščah. — 19: Lahka godba orkestra. — 20.30: Prenos iz Zagreba — 22.40: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Pevski koncert zbora »Sloga«. — 21.30: Orkester. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Prenos iz Brna. — 20.25: Prenos koncerta iz Brna. _ 21: Lahka glasba iz Bratislave. — BRNO 19-10: Revija. — 20.25: Skladbe za violino, čelo in klavir. — 21: Lahka god ba iz Bratislave. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. — 20: Prenos operete »Poljska kri«. — 22.40: plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Slavni umetniki na ploščah. — 12: Lahka godba orkestra. — 16.05: Narodne pasmi. — 17.25: 'Koncertna ura. — 19: .Koncert dunajskih simfonikov. — 20-45: Mešan glasbeni program. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20.30: Koncert godbe na pihala. — Lahka in plesna glasba. — KO-NIGSBERG 20.30: Prenos simfoničnega koncerta. — 21.40: Literaren program. — M0HLACKER 20.25: Izlet s parnikom po Nekaru. — 21.10: Mešan program. — 22-45: Orkestralen koncert. — 1.15: Švabake narodne pesmi. — BUDIMPEŠTA 17.30: Plošče. — 20.35: Koncert madžarskega kvarteta. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20-45: Mešan program. — 22: Lahka glasba- Torek, 18. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — Čas, ploš5e, borza. — 18.30: Tamburaški sekstet. _ 19.30: Glavna vprašanja sodobne vede o verah. — 20: Pevski koncert ge. Thierry - Kavčnikove. — 20.45: Godba na harmoniko- — 21.30: Cae, poročila. — 21.45: Plošče. BEOGRAD 17.55: Pesmi. — 19: Koncert orkestra. — 19.50: Plošče. — 20: Koncert na dveh klavirjih. — 21: Lahka glasba. — 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20-30: Orkestralen koncert in pesmi za tenor. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.10: Narodne pesmi. — 19.50: Preno9 iz Brna. — 20.15: Slušna igra. — 21: Koncert iz Brna. — 22.15: Plošče. — BRNO 19-10: Pesmi. — 19-50: Haydnova glasba. — 20.15: Prenos iz Prage. — 21: Godba na pihala. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Koncert orkestra mandolin. — 18.35: Celo. — 20: Orkestralen in pevski koncert. _ 21.10: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba- — DUNAJ 11.30: Alpeka muzika na ploščah. — 12: Lahka godba. — 15.30: Operna glasba na ploščah. — 17.25: Koncertna ura. _ 19: Lahka godba. — 20.30: Koncert dunajskega komornega orkestra. — 22: Plošos. — BERLIN 20.10: Večer Beethovnove glasbe. — 21: Igra- — Nočni koncert iz Hamburga. — KONTGSBERG 20.05: Mešan program- — 21.35: Starejša komorna glasba. — MOHLACKER 20: Lannerjeva in Strauseova muzika. — 2150: Stare klavireks kompozicije. — 22.50: Orkestralen koncert. — BUDIMPEŠTA 16: Ciganska godba. — 17.30: Violinski in klavirski koncert. — 20.15: Ooerni večer. — Ciganska godba- _ RIM 17.30: Koncert orkestra. — 19: Plošče. 20.15: Pesmi. — 20.45: Operni večer. Kopalci in turisti! Uporabljajte 153 dr. Kmetovo mazilo LN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. Ljubezen do živali spravila posestvo na boben V neki vasi blizu Bukarešte je šlo veliko posestvo na boben dobesedno zaradi ljubezni do živali. Posestnikova žena ni trpela, da bi mož lovil kakršnokoli divjad, in če je poslal kroglo za ropajočo lisico ali kraguljem, mu je napravila takšen špektatel, da se je predobrodušni mož nazadnje rajši odpovedal takšnim poskusom, žena je gojila tudi vsakršno mlado zverjad in divjad, ki jo je kje dobila. Na ta način vzrejene lisice so se zahvalile s tem, da so »pospravile« vso perutnino na posestvu, a tudi pri sosedih — ki jim je bilo treba seveda plačati odškodnino. Končno so izdatki za to čudno ljubezen žene do živali tako narasli, da so s>e spremenili v dol?ove in dolgovi so se končali sedaj z javno prisilno dražbo. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE W SVET $ A H Urejuje dr. Milan Vidmar V pasjih dnevih nihče ne pričakuje velikih šahovskih dogodkov. Zares jih ni. pa ne zaradi vročine. V starih, dobrih časih je bilo poletje polno šahovskih prireditev. Na šah pritiskajo pasje razmere v tem propalem svetu. Kako se je vse poslabšalo v zadnjih letih, vidimo tudi nazorno, če dandanes Iščemo v dnevnem časopisju poročila o turnirjih. Mislite, da turnirjev ni in da zato ni poročil? Kaj še. Pomemben turnir imamo v Moravski Ostravi, kjer se bori naš mojster Vas j a Pire. zanimiv turnir Imamo v nemškem kopališču Swinemunde, kjer poskuša Bogoljubov obdržati naslov nemškega prvaka. Dnevno časopisje pa molči o teh prireditvah. Poročevalcev ne more več plačevati. Tako je tedaj. Za velike turnirje svet nima denarja. Za manjše ne more več plačevati poročevalne službe. Velik mojstri stradajo, manjši, ki so živeli deloma od poročevanja, prav tako. Nagrade so na turnirjih strahotno padle, žalostno, preža-lostno. Na svetovni razstavi v čikagu je bil nameravan velik turnir, ge vsaka svetovna razstava ga je imela. Projekt je padel v vodo. Aljehin bo na razstavi igral simul-tanko 32ih partij na slepo. To bo trajalo en dan. Več prostora Cikago za šah nima « V nemškem mojstrskem turnirju, ki ga je pred tedni priredilo mesto Aachen, je Bogoljubov s precejšnjo težavo dobil prvo nagrado. Izgubil je več partij. Tudi proti Berli nčanu Hellingu. To zanimivo Igro prinašamo danes: Bell; Bogoljubov. črni: Helling. 1. e2—c4 --- To je biia »bela slcllijanka«. 1--------SgS—f6 2. Sgl—f3 g7—g6 3. S bi—c3 Lf8—g7 4. d2—d4 d7—d5 Črni si je izbral Griinfeldovo obrambo indijske otvoritve, ki je vanjo zavil. 5. e2—e3 0—0 6. Ddl—b3 d5Xc4 Zanimiv manever. 7. Lfl X c4 Sb8—c6 Seveda bi črni rad zamenjal s So6—a5 lovca na c4 8. Lc4—b5 --- Običajnejša in najbrž boljša je poteza Lc4—e2. 8 .------Dd8—d6 9. 0—0 Lc8—g4 10. Lb5Xc6 b7Xc6 Nekoliko presenetljivo. Črni pa upa, da js bo iznebil dvojnega kmeta. 11. Sf3—e5 c6—c5 12. Sc3—b5 Dd6—b6 13. 8e5—04 Db6—b8 Prav za prav bdi nI ničesar dosegel. Ce udari na c5, skoči črni skakač na e4 in vzame odtod na c5. črni pa koketira tudi s potezo Lg4—e2. Oboje poskuša beli preprečiti z naslednjo svojo potezo. 14. f2—f3 Lg4—d7 15. Sb5—c3 c5Xd4 16. e3Xd4 Ld7—e6 17 Db3Xb8 Tf8Xb8 Po delni likvidaciji stoji črni prav dobro. Dva lovca ima. Njegov kmet na c7 ni tako slaboten kakor beli na d4. 18- Sc4—e5 Tb8—b6 19. b2—b3 Tb6—a6 20. Sc3—a4 Sf6—d7 21. Lcl—b2 --- Na videz je beli Izdatno popravil svojo pozicijo. Toda črni krene presenetljivo v drugo smer. 21 .------Lg5Xe5 Odpoveduje se dvema lovcema in gre rajši izpodnašat skakača na a4. 22. d4Xe5 c7—c5 Grozi c5—c4» 23. Tfl—dl --- Taktična obramba. Beli grozi 24. TdlX" d7, Le6Xd7; 25. Sa4—c5. 23------Ta8—c8 24. Sa4—c3 --- Težko se je moral Bogoljubov odločiti za to potezo. Saj daje kmeta na e5. Kaj pa naj igra? 24 .------Sd7Xe5 25. Sc3—e4 Se5—d7 26. Tdl—d2 f7—f6 27. Tal—el Kg8—f7 28. Td2—e2 --- Beli nima nadomestila za izgubljenega kmeta, zato ribari v kalnem. 28 .------Ta6Xa2 29. Se4—g5-f --- Slabo bi bilo 29. Se4—d6+, e7Xd3; 30. Te2Xe6 zaradi 30.-- --, Sd7—e5! 29.--- f6Xg5 30. Te2Xe6 Tc8—e8 31. Lb2—cl h7—h6 32 h2—h4 Ta2—al To je prav za prav konec, črni grozi Tal X cl in Kf7Xe6. 33. h4—h5 g6Xh5 84. Te6Xh6 Sd7—f6 35. Kgl—fl Te8—b8 36. LclXg5 TalXel+; 37. KflXel Kf7—g7 Ali ni trdnjava nekoMko zašla? 38. f3—f4 Tb8Xb3 39. f4—f5 Tb3—g3 40. Th6—g6+ Kg7—.£7 41. Lg5—h4 Tg3Xg6 42. f5Xg6+ Kf7Xg6 43. Kel—d2 Kg6—f5 44. Kd2—d3 Kf5—e5 45. Kd3—C4 Ke5—d6 46. Kc4—b5 Kd6—d5 47. Kb5—a6 c5—c4 48 Ka6Xa7 c4—c3 49. Ka7—b6 c3—c2 50. Lh4—g5 Sf6—e4 51. Lg5—e3 Se4—c3 BeH se je vdal. KMETIJSKI VESTNIK Ravnanje z nepovrelimi vini Znani gostilničar na Gorenjskem m? piše: >Lani jeseni sem kupil večjo množino prav dobrega cvička, ki pa je še sladak in mi sedaj živahno vre. Enake pritožbe slišim tudi od drugih gostilničarjev. Sem že ostarel v svoji obrti, ali na kad takega se ne spomnim. Kaj naj v tem že vročem času počnem s tam vinom? Ali naj ga pretočim ln močno zažveplacn? Najhujše mi je, ker se ga gosti branijo češ, da je saharin v njem. Prosim za odgovor ln pojasnilo v kakem strokovnem listu, da bodo še drugI prizadeti, osobito pa obrekovalci o tem poučeni.« Pojasnilo: Takih primerov Imamo z lanskimi vini obillo, zlasti z močnimi belimi sortnimi vini. Izredno Izjemo pa lela letos rdeče vino (cviček), ki običajno kod po trgatvi popolnoma povre ln Je najkasneje novembra že čisto, tako da pride že novembra njegova izrazitost do polne veljave. Kot cviček smatramo srednje trpko, nemočno vino svetle do rubinaste barve z jakostjo 8 do 10%, izjemno U%> alkohola, in s prevladajočo vinsko, odnosno ogljikovo kislino, ki daje temu vinu poseben, prijeten, osvežujoč okus. Pri navadnem, zgodad trganem (v začetku oktobra) rdečem kakor belem grooaju ni nastala preteklo Jesen niikaka razlika pri kipenau. Drugače pa se je izcimilo 6 pozno, po 15. oktobru, trganim grozdjem. Do te dobe Je grozdje bolje dozorelo, pridobilo je na sladkorju, izgubilo pa na kislini. Ker je prišlo v klet v mrzlejšem času. celo v začetku novembra, se kiipenje ni moglo naglo razviti, marveč se je le počasi vršilo in naposled zastalo tako, da se Je komaj vidno še gibalo. Zaradi tega se taka vina dolgo niso učistila, nego šele po prvem pretoku decembra do Januarja. Kljub temu so ostala še preced sladka in so sicer še naprej kipela, toda zaradi prenizke temperature v kleti prav po malem, komaj slišno, a bi do pomladi vseeno do-klpela ali povrela in se ustalila, da ni bila še letošnja pomlad tako hladna Ko pa je nastopila toplejša temperatura zunaj in v kleteh (Junija do Julija), se Je tudi vino dovodno segrelo, vinske droiže (ikvasne glivice) v vinu so spet oživele ln pričelo se je spetno razkrajanje še preostalega grozdnega sladkorja, to je vino je pričelo spet vreti ali kipeti. Ta proces pa traja pri sedanji ugodni temperaturi le nekaj dni, kvečjem 2 do 3 tedne, kar je odvisno od množine še ne-ramkrcrenega sladkorja, od kletne temperature in od velikosti dotične posode. Oiim manriša Je ta, tem hitrejše je kipende. Ko bo to naknadno kipenje končano, se bo okus dotičnega vina predrugačild: izginila bo namreč sladikoba, katero bosta nadomestila kislina in aikohol, ki se razvije-ta iz povrelega sladkorja. Ta tepreimemlba bo najučtakovitedei dokaz, ali je vsebovalo dotično vino prav" ali umetni sladkor, to Je saharin. Ako vsebuje vino saharin, ostane vino Se vedno neprijetno klslo-sladko, ker saharin ne povre, marveč ostane neizpremenjen. Tudi se da p.rimesek saharina, čeprav v mali množini dodan, kemično točno določiti. Dodatek saharina je po vinskem zakonu prepovedan; kdor prodaja saharinjeno vino, zapade občutni kazni ter se mu dort-ič-na pitiača še zapleni. Kaj je torej početi zdaj s takimi Se sladkimi vini? Vino, ki je pred več tedni ali pred kratkim 2e povrelo in se umirilo, pretočimo le v čisto zdrav, malo zažveplan sod pol asbestnega trakca na 2—8 M, ga napolnimo do vrha in zaanašlno na rahlo z veho ter ga pustimo v miru, odnosno ga tudi lah/ko točimo, če Je že čisto. Vino, ki Je pa še v vretju, ga pustimo Be nadalje v dotični posodi, dokler ne povre in se umiri, nato pa postopamo z nJim kaikor s prejšnjim. Je pa možno, da se todi sedanje vretje naenkrat ustavi In da se vino prične čistiti kljub tecnu, da je še nekoliko sladko. To se kaj rado pripeti pri prav sJadbih, belih sortnih vinih (mali aH nemški rizling, traminec, rulandec, burgundec, mu-škatni silvanec Itd.) ki imajo preobilno naravnega sladkorja, da se razvije prenaglo že toliko alkohola v nJem (čez 14«/o), da zamori ta vse kvasne glive. To pa ne moti pravega okusa, ker taka vina so pač alkoholna, ne prevladuje pa r njih kislina kakor pri ovičku. Poznejše ravnanje z njimi Je Isto kakor gori omenjeno, le da jih lahko močneje zažveplamo (1 asbestni trak na 2—3 hI), ker so taka sladka vina, čeprav precej alkoholna, poleti pokvarjen ju bolj podvržena kakor vina, ki imajo mnogo vinske kisline. Pri takih še sladikih sortnih vinih je paziti osobito, da so sodi vedno polni, in če so na pipi, da so v manjših posodah in v hladnem prostoru. Kdor Ima vina že od decembra 4o Januarja nepretočena in nima dovolj hladne kleti, naj vina iz previdnosti zdaj pretoči, to je loči od sesedle se gošče, ker čeprav so morda čista in povrela, dih bo julijska tcupLota vendarle zdramila, tako da se bo naenkrat vsa gošča vzdignila in skalila vso pidačo ter obenem predrugačila odnosno celo »kvarila njihov dosedanji ŠFaer okus. Zlasti je to potrebno tam, kjer »o alaibe nadzemske, solncu izpostavljene kleti. Za primer, da kakšno vino le mailo dls-harmonira, to je, da je le malo sladko v primeri s kislino, in da ne vre, se lahko sproti boljša z drugim dobrim bold kislim vinom iste vrste odnosno nasprotno, ter tako zravna harmoničen okus, ne da bi se dotično vino skalilo. To je bolje kaikor prisiljeno čiščenje, ki se pri kipečih vinih naj ne ievršuije. — Fr. Gč. Rešitev križaljke »Nebotičnik" Vodoravno: 1. ud, 2. Nil, 5. os, 7. Renl, 8. Rok, 10. rob, 11. ona, 12. Usori, 13. lev, 14. mat, 16. Ita, 17. pika, 19. kača, 20. In, 21. nit, 23. oda, 24. lira, 25. SA, 26. kot. Navpično: 2. nebotičnik, 3. in 4. lirika, 5. Orolik, 6. sonet, 7. Rosana, 9. kavarna, 10. rum, 18. Kairo, 19. ki, 20. Ida, 22. Tatra, 23. osa. DIJAŠKI DOM v Ptuju Internat za gimnazijce nudi gojencem popolno oskrbo, nadzorstvo pri učenju, portk v glasbi in petju ter dobro vzgojo — Celoletna hranarina znaša Din 5.000, plačljiva v mesečnih obrokih. — Prospekti in vsa pojasnila daje vodstvo Dijaškega doma. 8250 Pristopajte k »Jadranski straži"! Iz vljenja in sveta Pariz—New York: v 6 urah Prof. Piccard o bodočem razvoju letalstva Profesor Piccard, slavni letalec v stratosfero, se je mudil, kakor znano, v Zedinjenih državah, kjer je vodil priprave za nov polet v stratosfero, ki ga nameravata opraviti še ta mesec ameriški častnik Sett-le in njegov brat Jean Piccard. Ni čudno, da so ga novinarji neprestano oblegali za izjave, kako si predstavlja bodoči razvoj letalstva. Profesor piccard jim je odgovoril, da bo že v nekoliko letih mogoče preleteti Ocean od New Yorka do Pariza v šestih urah. Letala bodo vozila tedaj v višini 19-000 do 25.000 z brzino 1000 km na uro. polet iz New Yorka v Chicago bo trajal komaj 1 uro, preko ameriške celine od vzhoda proti zapadu pa 3 ure. Najvažnejše pa je to, da bo vožnja v takšnih višinah absolutno varna. Tam ni ne megle ne vetra, ne dežja ne snega, odpadejo torej vremenske nepri-like, ki so danes krive tolikšnim nesrečam. Slavni učenjak je sploh mnenja, da je ključ do vsega stratosfera. Zato je nujno potrebno, da jo preiščemo do dna. Poznanje njenih kozmičnih žarkov nam bo odkrilo nove vire energij, ki bodo odločilneje vplivale na civilizacijo nego svoječasno odkritje elektrike, radia itd. Danes ni več nobeno vprašanje, kako priti v to čudežno ozračno plast, kajti to je možno in tehnika je zgradila že primerne aparate. Vse je samo vprašanje časa. Možno je, da se bo redni promet po stratosferi otvoril že v enem letu, najdlje pa v desetih letih. Gre samo za rešitev problema, kako oskrbovati pilota in potnike s pravim zrakom, čim se bo dokončno rešil ta problem, se bo letanje po stratosferi hitro razvilo, kaj- ti v teh višinah so mu prilike ugodne že zaradi minimalnega zračnega odpora, ki omogoča silovite brzine. Profesor piccard pravi, da sta njegova poleta prepričala celo bojazljivce, da se je mogoče iz teh višin vrniti zdrav na zemljo. Po drug* strani pa se lepota takšnih poletov ne da popisati. Sončni vzhod nad Alpami iz stratosferne višine je veličasten pogled in mnogovrstnosti takšnih pogledov si sploh ne more predstavljati, kdor še ni imel prilike zanje. Kar se tiče poleta z novim balonom, ki se bo dvignil v Chicagu, je bil najzanimivejši njegov problem gondola. Tudi ta bo pobarvana pol belo pol črno, kakor druga gondola prof. Piccarda, a to zavoljo izenačenja temperaturnih razlik. GorTfJa polovica bo bela, spodnja črna, da bodo letalcema noge na toplem, glavi pa na hladnem. Notranjost bo bela, da bo v gondoli svetlejše, kajti luč bo prihajala le skozi nekoliko majhnih oken. Profesor piccard pravi, da je z vsemi pripravami za ta polet zelo zadovoljen in da prav nič ne dvomi v njegov uspeh. Gozdarjev sin — ameriški vnanji minister Eden najzanimivejših državnikov našega časa sednik Roosevelt imenoval svojega ministra za vnanje zadeve, Cordella Hulla, ki je ena najzanimivejših postav med državniki naših dni. Pred vsem ni govornik. Govori, ki Jih je imel dvajset let kot zastopnik Tennes-seeja v poslanski zbornici in pozneje v senatu, so bili sicer silno stvarni, polni številk in podatkov, a za nestrokovnjake neprebavljivi. Tem bolj se je odlikoval v odsekih, ki jim je bil vedno silna opora s svojo neverjetno informativno« t jo o vseh stvareh, zlasti seveda o gospodarskih. Hull je bil sin nekega gozdarja ter Je že zigodaj okusil trdo kmečko življenje. Navzlic vsemu mu je bilo mogoče opraviti pravne študije, postal je z 20. letom odvetnik, potem poslanec Tennesseeja, potem, med vojno na Kubi. vodja gorjanske stotnije, pozneje sodnik, član kongresa, senator,' na zadnje vnanji minister. Je prvoboritelj načela »gospodarske in vojaške razorožitve, teh dveh življenjsko važnih činiteljev za obnovo gospodarstva«. Na zunaj je videti zelo hladen in družbe ne mara, gostij se ne udeležuje in jih tudi ne prireja (za kar ima v ostalem tudi premalo imetja), v očeh Da mu vidiš, da je v njegovi notranjosti dobrota. Od vseh Anglosasov se razlikuje po tem. da ne izvršuje nobenega športa. Cordell Hull Za vodjo ameriške delegacije na londonski gospodarski konferenci je pred- Hazardna igra za življenje Dogodivščine v vzhodnosibirskem pragozdu Spomladi leta 1922., piše potovalec dr. Reinhard Augustin, sem potoval s Tungu-zom Turulijem in dvema Rusoma skozi vzhodnosibirski pragozd, tajgo. Ko smo prehodili Sihote Alin (Obrežno gorovje), bi morali vsak čas dospeti do človeških naselij, pri nekem ovinku, ki ga je napravila steza, je naš konj hipoma obstal, oster duh po trohnjenju nam je udaril v nos. Kmalu potem smo dospeli do go-ličave z nekoliko zapuščenih koč kitajskih drvarjev. Tu smo okameneli pred grozotnim pogledom. Na široko vejo neke cedre, sredi solnčne goljave je bila ovita dolga vrv, na njenih koncih, ki so bili zavozlani v zanke, pa sta viseli glavi in razmesarjeni gornji telesi dveh Kitajcev. Ena izmed glav je imela dolgo kito. Okončine so manjkale popolnoma, na pol obglodane človeške kosti in kosi mesa pa so ležali na tleh. Kakšna tragedija se je bila izvršila tu? Tunli je bil prvi, ki je zmogel spregovoriti: »Igrala sta hazard ... potem je prišel onku, tiger, in ju razmesaril...« »Hazard?« sem dejal, »kako sta prišla v zanki?« »To je baš kitajska hazardna igra,« je odgovoril Tunli. »To sem že enkrat doživel v neki kitajski pralnici zlata ob Imanu. Ta dva sta igrala najprvo na kocke za denar. Mož s kito je zaigral ves denar in ko tega ni imel več, je igral za svojo svobodo. To se pravi, če bi izgubil, bi moral služiti drugemu vse življenje brezplačno. Izgubil je. Tedaj mu je ostala še ena šan-sa. Vidiš nož na tleh in grozotno rano na njegovih prsih? Te ni kriv tiger, temveč mož si jo je sam zadal, da bi spet dobil svojo prostost. Ce bi izgubil, bi si drugi lahko izrezal toliko mesa iz njegovega telesa, kolikor bi ga mogel obseči z obema rokama, da, lahko bi nesrečneža tudi umoril. In mož je spet izgubil. Tedaj mu je ostala samo še zadnja možnost, da si ohrani življenje in svobodo. Svojega srečnejšega soigralca je smel pozvati na zadnjo hazardno igro. Ta je moral to sprejeti, kajti tako zahteva neizprosni zakon tajge in tako so zahtevali drugi Kitajci, ki so prisostvovali igri. Oba sta morala vtakniti glavo v zanko, kakor vidiš tu in noge so se jim komaj dotikale tal. Z glavo v zanki, z rokami zavezanimi na hrbtu Je moral tedaj vsak izmed njiju poskusiti, da stisne samo z gibanjem glave vrv okoli vratu drugega in ga zadavi. Konec je bil, kakor vidiš, nepričakovan. Zadavila sta drug drugega, priče te tragedije, drvarji, lovci in polagači pasti so potem ostavili taborišče in se niso več brigali za trupli. In potem, ponoči, je prišel gospodar tajge, onku, in si vzel svoj del.« Cvetoča, življenja prekipevajoča tajga je v vsej svoji krasoti grozovita in neizprosna. Grozoviti so njeni zakoni in brez milosti, kakor tista igra za svobodo in življenje ... _ Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj časo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ženski cowboy V Kaliforniji kaže neka ženska svoje vratolomne umetni Je na konja Manevri nemškega vojaštva čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" df^UffACt Stoletni zdravnik &IVI, 1V IlUS l izdaja svojo tajnost dolgega življenja Predsednik francoske Medicinske akademije dr. Guemot je lansko leto učakal stoto leto. Navzlic tej visoki starosti je še vedno krepak m neumorno nadaljuje svoje znanstveno delo. dasi je zdravniško prakso seveda že pred leti odložil. Zanimivo je vedeti, čemu pripisuje ta zdravnik, ki ga je šteti nedvomno ca najstarejšega v Evropi, če ne na svetu, svoje dolgo življenje. Svoje naziranje o tem je položil v knjižico »Umetnost, kako dosežeš 100 let,« ki jo je izdal ob priliki svojega stotega rojstnega dne. Gueniot pravi, da bi takšne starosti ni- je. Med živalmi je. naravna smrt pravilo, med ljudmi, zlasti v civiliziranih deželah, pa ne. Najvažnejši vzrok prezgodnje smrti je neracionalna prehrana, zlasti nezmer-nost v jedi. Po Gueniotu umre veliko več ljudi zaradi preobilne hrane nego zaradi gladu. Preobilna hrana povzroči več smrti nego zloglasni strupi, alkohol, tobak in morfij. Nezmernost v drugih ozirih, zlasti pa spolne zlorabe tudi pomagajo, da se človeku življenje okrajša. Iz takšnih spoznanj je Gueniot ha koncu svoje knjižice sestavil 25 pravil o vlogi zmernosti v vsakem oziru za dolgost kakor ne smeli smatrati za čudež; čuditi I življenja. Ta pravila morda niso bog ve bi se morali prej temu, da jo učaka tako malo ljudi. Naravna dolgost človeškega življenja je namreč dosti večja, nego običajno mislimo. Pri sesalcih je dolgost življenja v neposredni zvezi z njihovo rastjo in opazovanja uče, da je njihovo življenje približno petkrat daljše nego doba njihove rasti. Človek dorase med dvajsetim in dva in dvajsetim letom, tedaj bi moral praviloma živeti sto let ali po nazi-ranju nekaterih učenjakov celo še dosti dlje. Zakaj se to ne zgodi? Odgovor je preprost; človek ne umrje, temveč se ubi- kako originalna, so pa tem resničnejša. Med pravili glede zmernosti v jedi prva-či pravilo, ki svari pred pretiravanjem v za uživanju mesa, dalje pravilo, ki uči dihanje, kakršno bi moralo biti. Dihanje bi v starosti ne smelo postati manjše, če je doseglo pravo mero. Velik pomen gre temu, da. se ne damo premagati dolgočasju, ki postane \ starejših letih lahko tudi živ-ljensko nevarno. Skeptiki bodo seveda rekli: čemu tolikšen ozir na »pravi način življenja«. Če ti je plačilo samo uspeh, da boš preživel sto let na tem dvomljivem svetu... ŽIVLJENJE LJUDI v 1.2000 Znanstveno podprte izjave ameriških učenjakov V Zedinjenih državah so pred kratkim vprašali najuglednejše tehnike, industrialce in znanstvenike, kako si predstavljajo življenje v I. 2000. Iz preobilice odgovorov si lahko ustvarimo dobro sliko o razmerah ob koncu našega stoletja in ta slika je tako rekoč znanstveno zanesljiva. Večina odgovorov se je bavilo z vprašanjem človeških bivališč. Nezdrava in neudobna stanovanja naših dni bodo izginila, na njih mesto stopijo domovi iz debelega motnega stekla. Steklene stene bodo premakljive, tako da bo mogoče z lahkoto zmanjšati ali zvečati število prostorov. Stene bodo seveda nepropustne za glasove, nezdrobljive in ne-zgorljive. Svetloba bo prosto vhajala v notranjost, ki pa bo po posebni konstrukciji stekla nevidna zunanjim pogledom. Lesa v teb stanovanjih ne bodo rabili, tla iz neke gumaste mase, ki bo napolnjena z zrakom in bo napravila korake neslišne, bodo poljubno imiti-rala marmor, mozaike, zrcalno steklo... Iz gumija, ki bo napolnjen z zrakom, bodo tudi vse blazine, »slamnjače«, divani. Žima, morska trava, volna kot polnilni material bodo neznani. »Robot«, električni človek, bo nadomestoval del služabništva, elektrika bo delala prave čudeže. Vrata se bodo neslišno sama odpirala in zapirala, kajti videla nas bodo z »električnim očesom«, robot nas bc ob določeni uri zbujal, prinašal nam zajtrk, stregel nam pri mizi, stražil predsobo. Kopalnice bodo nekaj posebnega. Brez kadi in prh. Pritisk na gumb in iz posebne cevi nas bo zajela mahoma mešanica iz stisnjenega zraka in mlačne, mil-nate vode, ki nas bo v podobi megle temeljito očistila in zmasirala. Megla bo izginila in tok vročega zraka nas bo posušil. Kuhinja bo pravi laboratorij. Električne igle bodo ugotavljale z majhnimi vbodljaji zrelost sadja in zelenjave, električne aparature bodo preizkušale sve-žost in uporabnost jajc, mleka, vina, olja, vsa kuha in peka se bo izvršila električno s pritiski na gumb. Namesto staromodnega telefoniranja bomo imeli televizi jo v poslovnem in zasebnem življenju. Televizija in v zvezi z njo radio nam bo pričarala v sobo osebo in dogodke, ki jih želimo videti, doma bomo prisostvovali predavanjem, koncertom, gledališkim predstavam, doma se bomo udeleževali važnih pogajanj in konferenc. Brezžično prenašane slike bodo seveda v naravni barvi. Če stopimo iz hiše na vrt, se bomo začudili: to je vrt? Pod ogromno stekleno kupolo bomo stopali med eksotičnimi rastlinami, bomo s prijatelji pili čaj ob mizicah pod cvetočimi drevesi. Zunaj pa bo ta čas morda snežilo ... Zrak bo absolutno prost bacilov, vedno svež in pravilno sestavljen, pozimi topel, poleti hladen — vse s pomočjo nevidnih strojev, ki bodo pod talmi proizvajali umetno podnebje. Če se hočemo kam popeljati, nas že čaka avto. Vozil bo po cestah, ki bodo za pešce prepovedane, po tlaku, ki je raven in obenem dovolj hrapav, da vozilu ne bo drselo pri običajni brzini 250 km na uro. Neslišni motor poganja brezžična elektrika, ki jo pridobivajo v centrali direktno iz sončne energije, avto pa je proti vsem trčenjem zavarovan z absolutno zanesljivimi pripravami. Ponoči bo vozna cesta svetla kakor podnevi. kajti prepojena je s posebno svetilno maso, ki nabira čez dan svetlobo za noč. Tudi vozila se bodo ponoči tako svetila, žarometi bodo nepotrebni. Nekaj bizarnega bodo leteči avtomobili, ki jih bomo srečavali na svoji poti. Pravkar so se morda vrnili s poleta preko oceana, sedaj pa so jim vrtilna krila (namesto propelerja) skiopili in kakor navadni avtomobili vozijo po cesti proti domu. Hipoma bo šinil iz bližnjega letališča proti nebu ognjen trak, ki mu bo sledilo silno sikanje. To je raketno letalo, ki se dviga 25.000 m visoko v stratosfero in je namenjeno v Avstralijo. V desetih urah prevozi tako pot iz New Yorka v Melbourne — a smer mu je določena avtomatično po radiu. Človeško življenje se bo silno zdaljšalo. Evgenetski izbor, ki ga kontrolira država, je človeštvo rešil podedovanih in kužnih bolezni, umobolnice in bolnišnice so se polagoma izpraznile, bolezni ne zdravijo več, temveč človeka pred njimi že v naprej zavarujejo. Človek se tako rekoč ne stara več, zato je število otrok strogo omejeno. Kirurgija je tako silno napredovala, da presaja človeku cele nove organe, če je treba tudi želodec in jetra. Lakote in podobnih stvari ne bo več, kajti znanost je odkrila možnosti za proizvajanje redilnih snovi iz celuloze, ki nadomestujejo žito, sladkor, zelenjavo. Kemiki bodo tedaj izdelovali celo že umetno meso, ki ga bodo iz živih mesnih poganjkov redili v krvavi, slani in redilni tekočini. Nevarne zabave zarjavele device Zanimiva zgodba o histerični ženski in njenih anonimnih pismih To sliko priobčujejo francoski listi pod naslovom: »Nova poletna uniforma nemške yojske« Gospo Septierovo, ženo uglednega odvetnika v francoskem pristanišču Toulonu, je zadela v preteklem letu cela vrsta anonimnih pisem, ki so ji uničila družinski mir. To usodo je delila z nekoliko sto drugimi toulonskimi prebivalci, ki so pripadali višjim slojem. Bili so to odvetniki ali mornariški častniki. Pisma je moral pisati nekdo, ki je dobro poznal vse prizadete, ki je n. pr. vedel, da je ta in ta fregatni kapitan razburljiv in ljubosumen človek, ki mu je lahko vzbuditi sum, da ga njegova žena vara; da je sodnikova žena za nekaj let starejša od svojega moža in si bo dala dopovedati, da lazi njen mož za mlajšo žensko; da bodo tudi najvestnejše-ga častnika gledali z nezaupanjem in da bo zašel v sramotna zasliševanja, če bodo prejeli o njem vesti, da se shaja tajno z nekim italijanskim agentom in mu za drag denar prodaja vojaške skrivnosti. Pisma s takšno vsebino so res dosegla arvoj perfldni namen. Ljudje so se začeli sovražiti, družine so se razdvajale, prijatelj ni zaupal prijatelju, dva častnika sta se po prejemu anonimnega pisma spopadla na javnem prostoru in so ju teden dni pozneje kazensko premestili. Najhujše pa sta bila zadeta odvetnik Septler in njegova žena. Septier je ležal tisti čas s srčno boleznijo v postelji in bo mu zdravniki zapovedali, naj se čuva vsakega razburjenja. Lahko si mislimo učinke podlih, nepodpisanih pisem, ki jih Je začel prejemati in so blatila čast njegove žene. Prva pisma so zbudila samo njegovo ogorčenje proti umazanemu obre-kovalou, polagoma pa se je začel vanj seliti dvom in ko so dospele vrstice, ki so natanko pripovedovale, kako zahaja žena v razuzdano družbo hi se udeležuje nesramnih orgij, dočim mu laže, da je bila pri. tej in tej prijateljski družini, so se začeli mučni prepiri, ki so se končali s tem, da je Septier umrl nekega dne zadet od kapi. Njegova vdova Je ostavila Toulon, a prej si je prisegla, da bo izgrebla zločinskega obrekovalca iz njegovega skritega kota ln ga postavila na sramotni oder. izvršila je sklep z bistroumnostjo, ki bi delala čast vsakemu detektivu. Preden je odšla, se Je oglasila pri svojih znancih in jih prosila, naj ji čim pogosteje pdšejo o vsem, kar bi se dogajalo v mestu Prejela je res na tucate pisem, ki jih je skrbno razvrščala in — primerjala z anonimnimi pismi, katere je bil prejemal njen pokojni mož. m tako je kmalu opazila, da je pisava nepodpisanih sramo-tilk za čudo podobna pisavi pisem, ki jih Je prejemala sedaj od neke svoje prijate- ljice, hčere visokega mornariškega častnika. S to »prijateljico«, gdč. Poullotovo, ki je bila v ostalem histerična zarjavela devica, je navezala intimnejšo korespondenco, postavila ji je razne pasti m kmalu se je njen sum zgostil v gotovost Tedaj je zbrala svoj material in ga poslala s primerno ovadbo državnemu pravdniku. Možje s sodnije so bili spočetka v veliki zadregi, ker ni tako lahko zgrabiti človeka iz ene najstarejših in najuglednejših družin v mestu. A po drugi strani tudi ni bilo dobro, da bi ji pustili neovirano zastrupljati življenje sto iD sto poštenih ljudi. Končno so jo le pozvali na odgovor. Obtoženka se Je branila ogorčeno z vsemi štirimi, toda v kleščah indicij tn dokazov se je morala končno zrušiti. Izvedenci gra- Selili se bomo na Aleksandrovo cesto 7 zato prodajamo obleke za gospode in blago v poljubnih množinah, dalje razna oblačila po globoko znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana. fologi so dokazali z vso točnostjo, da Je njena pisava in pisava anonimnih pisem ista. Med mnogimi pričami se je oglasil neki častnik, ki je povedal, kako ji je nekoč pripovedoval o neki orgiji, ki jo je doživel v Rusiji. O tem je v vsem mestu govoril samo njej. A iz nekega pisma, ki ga je bil prejel pokojni Septier, je bilo spoznati, da mu je natančni popis te orgije poslal anonimus dan pozneje, samo da jo je postavil na toulonska tla in v njeno središče go. Septierovo. Ni bilo torej nobenega dvoma, da sta podli anonimnik in stara devica Pouillotova ena in ista oseba. In potem se je zgodilo nekaj, kar se dogaja običajno samo na francoskih sodiščih, ki so znana po svoji »kulancl« nasproti grešnikom vseh vrst. Na razpravo so morali privesti Pouillotovo nekoliko ur pred določenim časom, ker drugače bi jo razdražena množica linčala. Sodišče pa jo je obsodilo — pogojno na šest mesecev. Velika demontracija pred sodnim poslopjem in nekoliko razbitih šip je bil odgovor razjarjenega ljudstva. ANEKDOTA Neki možak se je ustavil slučajno v bližini fiakarskega konja. Kočijaž ga opozori na nevarnost; »čujte, nikar ne stojte konju preblizu!« — »Nu, kaj je tako hud? Brca ali grize?« — »To ne,« pravi kočijaž, »a lahko bi se zgrudil.« VSAK DAN ENA T'; ''iMf'. ,.'■'-■<' ■ ;>*■'- Vožnja na počitnice »Kako, gospod strojevodja, ali pridemo ali ne pridemo z mesta?« »Seveda lahko pridemo, le žal, da mora lokomotiva počivati!« COKiTJtKV I P O R T Zarja, Zg. Kašelj : ASK Primorje 4:2 (2:0) Enajstorica Zarje je v svojem prvem hi zadnjem nastopu izvrstno kvalificirala svoje sposobnosti Novoosnovana nogometna sekcija »Zar- I desnem krilu je za silo pomagal, sčasoma m IT /.rtA1"n 1 Ortn If « a a rt /i f A. * f a knlici \ ^ crorln 1 i i' a kil n /I je« iz Zgornjega Kašlja je postavila na teren zelo močno moštvo. Samo dve mesti sta bili šibkejše zasedeni: desno krilo in srednji krilec. Sicer pa bi moštvo kar lahko ostalo na okupu, po vigranosti, ki bi jo tekom par tekem dobilo, bi bilo gotovo med našimi najmočnejšimi nogometnimi moštvi. Toda že od začetka je bila zamisel ta, da se sekcija po uspešnem rojstvu prepusti nasilnemu koncu. Zarja: Brum-Beloševič, Bertoncelj I.-Pa-viša, Held, Butkovič-Repotočnik, inž. Sivek, Bertoncelj II., Makovec, Zemljič. Primorje: Starec-Svetic, Jug Il.-Zemljak, Sočan, Boncelj-Šlamberger, Slapar, Caleari, Jež, Hassl. Improviziranemu moštvu je nedostajalo samo enega: vigranosti in iz te izvirajoče skupne igre, pa bi bil naš ligaš lahko doživel še neprijetnejšo usodo. Brez drugega bi to enajstorico lahko imenovali malo državno reprezentanco. Zlasti sta bila dobra dva dela moštva: ožja obramba in napad. V obrambi so se poskušali trije branilci, pole« Bertonclja, ki je igral obe polovici, še Beloševič v prvem in Held v drugem polčasu. Kombinacija Beloševič-Bertoncelj je bila precej močnejša od druge, ko je Beloševič v drugem delu igre šel na mesto desnega krilca, še od daleč m nudil, kar je pokazal kot branilec. Pač pa je v drugem )olčasa Bertoncljeva igra poleg Helda se mnogo bolj prišla do izraza. Held je igral Pol časa srednjega krilca in bil v tem svoj-stvu, čeprav na nevajenem mestu, za moštvo mnogo bolj koristen kot pozneje. Vrata je čuval Jeseničan Brum, ki je napravil samo eno napako, pokazal pa je, da ie material, iz katerega bo še nekaj. Napad je bil razen desnega krila, kjer je igral junior »Pupo«, zelo srečno sestavljen Prevladoval je vodja napada Bertoncelj II. s svojo sijajno tehniko, z nepre-kosljivim driblingom in s strelom iz vsake pozicije, z obema nogama. Ima lep pregled igre, ne posega prepogosto v dogodke, ko pa je pri žogi, jo tudi dirigira tja, kamor jo logika trenutka zahteva. V mze-njerju na desni strani je imel tehnično dobro izvežbanega pomagača, ki je njegove zasnove takoj razumel in pokazal v svoji irfri veliko inteligenco. Bil je poleg Bertonclja najnevarnejši napadalec, zlasti odločen pred golom. Tudi Makovec se je prav dobro znašel v triu in lepo povezal Zemljiča s sredino. Ta si je na mah pridobil simpatije občinstva, saj jih je z lepo in koristno igro na krilu tudi zasluzil. Je dober tehničar in lepo centrira, njegovi pasi so vedno nevarni! Mladi Repotocnik na bo že boljši. V srednji vrsti je bil na svojem mestu edino Paviša, obenem najmočnejši igralec te formacije. Svojo nalogo v borbi z desnim krilom je zadovoljivo rešil. Butkovič je sprva igral desnega krilca, gotovo boljše ko pozneje v sredini. Beloševič je tudi kot half odkrival predvsem svoje branilske vrline. V moštvu črno-belih je manjkalo par napadalcev, kar je močno prišlo do izraza. Napad je igral ves čas zelo raztrgano, Caleari ni umel prav povezati te vrste, Slapar je vse preveč soliral, poleg tega podlegel parkrat izbruhom surovosti, Slambergar je za prvo igro po dolgem pavziranju dobro odrezal. Hassl je prišel močnejše do veljave šele po prehodu v levo zvezo in je bil tedaj gonilna sila napada, dočim ni Jež delal čudežev ne v zvezi ne na krilu. Najboljše moči so imeli črno-beli v srednji vrsti, kjer je imel najtežji posel Sočan v borbi z izbornim triom in je pri tem še našel dovolj priložnosti za podporo napadu. Boncelj ni imel težkega dela in je, dokler je resno igral, dobro uspeval, Zemljak pa je imel že večjo dolžnost, čuvati je moral opasno levo krilo, kar je opravil v svojem običajnem stilu. Obramba ni bila na višini. Jugu se je kar poznalo dolgo pavziranje, a Svetic kakor da ne bi mogel najti do svoje stare forme. Nič" več ne razpolaga z ono svojo nekdanjo sigurnostjo in zanesljivostjo. Zraven tudi Starec ne kaže, da bi bil nekdanji Starec, od p-ejetih golov bi bil moral prvega ubraniti, pri četrtem je bil nerodno plasiran; v startu in odbijanju je precej utrpel. Imel je mnogo posla in je pri tem nekatere stvari odpravil, to je treba priznati, v svojem starem stilu. Po izdelanih šansah so Zarjani zmago do dobra zaslužili, in če bi bili imeli malo več sreče, bi si bili lahko nabrali še nekaj golov. Vodstvo je dosegel Sivek v 23. min. iz lepo streljanega kota in v 26. min. je isti igrač sodeloval pri drugem zgoditku, v kolikor ni bil že avtogol. V drugem polčasu je bil v 5. min. Bertoncljev uspešni šut na gol srečen zaključek prav lepe napadalne akcije in Zarja je že v vodstvu s tremi goli! Šele v 29. in 30. min. si je napad P. izdelal dve lepi šansi in ju izkoristil, prvi je scortal Hassl, drugi pa Caleari. Vmes je Paviša zapustil igrišče, toda že po dveh minutah je Bertoncelj eksekutor prostega strela, ki ga iz 25 m točno plasira; s tem je dosežen končni rezultat. Zarja igra do konca z desetimi možmi, kar se pa v igri ne opaža preveč. Občinstva je bilo preko 500. Sodil je g. Lepac zelo dobro. Ribici SK Oelje : klbici SK Olimp 5:5. V Celju odigrana humoristiCna tekma med kibici omenjenih klubov je prav za prav končaia z zmago Celja 5:3, pa so se v lepi harmoniji »zglihali« na 5:5. Tekma je zabavala nad 1000 gledalcev, kar je za Celje gotovo rekord. čakovečki SK : SK Celja Danes ob 17. se bo pričela na Glaziji v Celju druga kvalifikacijska tekma med čakovečkim SK in SK Celjem za vstop v podsavezno ligo. V prvi kvalifikacijski tekmi 9. t. m. v Čakovcu so Cakovčani porazili oslabljeno moštvo SK Celja v razmerju 6:2 (4:2). Današnja tekma bo gotovo zelo zanimiva in na.pe.ta.. Celjani bodo morali napeti vse sile, če bodo hoteli doseči ugoden rezultat. Za sodnika je določen g. Dolinar iz Ljubljane. namestnik je g. Mohorko. Atena : Ilirija. V torek 18. t. m. se odigra za naše domače športne prilike najvažnejša letošnja hazenska tekma, ki bo odločila, kateri od ljubljanskih klubov bo zastopal našo hazeno v letošnjem državnem prvenstvu. V tej zanimivi igri se srečata zopet večna rivala Atena in Ilirija, kar obeta zanimivo in živahno borbo. Vsa zadnja srečanja obeh družin so končala neodločeno kar znači, da sta protivnika enako močna Ilirija gre v ta boj precej brez skrbi, ker Ji je morala Atena prepustiti prvo igro radi zabrane brez boja s 6:0, zato zadostuje Iliriji sedaj že neodločen rezultat, aa pride v ožje državno prvenstvo. Edino poraz s sedmimi goli razlike jo iztisne iz nadaljnjega tekmovanja. Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 18.30 predvidoma brez vstopnine. Motociklistične dirke na Ljubelj. Po MK Iliriji razpisana motociklistična gorska hitrostna dirka na Ljubelj se vrši 6. avgusta. Ogled dirkalne proge se je izvršil zadnje dni ter se je tudi že pričelo s treningi. Proga je temeljito preurejena, nekateri zavoji so na novo dvignjeni ter v splošnem vsa proga j ako skrbno očiščena in za dirko v najbolj.šem stanju. Zahvala za to gre g. gradbenemu svetniku inž. Emmerju, ki se je zelo potrudil za ureditev proge. Prvi zaključek prijav je 18. t. m. Prijave sprejema tajništvo MK Ilirije, Miklošičeva cesta 15, kjer se dobe tudi vsa pojasnila v zadevi udeležbe na tej dirki. MK Ilirija. Povodom XII. zvezdne dirke v Celje, katero je razpisal Klub slovenskih kolesarjev Celje za nedeljo 23. t. m., priredi MK Ilirija tudi skupni izlet moto-sek-cije v Celje. Sestanek udeležencev v nedeljo, 23. t. m. ob 6.45 zjutraj pri restavraciji »Slokar« v Domžalah, kjer se pridružijo člani moto-sekcije na Gorenjskem, nakar bo točno ob 7. skupni odhod v Ge-Ije. Mladinski plavalni tečaj Ilirije. Na splošno željo staršev priredi Ilirija letos že II. plavalni tečaj, namenjen mladini od 8. do 14. let. Uprava kopališča je dovolila udeležencem tečaja znižano vstopnino 2 Din; pouk pod strokovnim vodstvom je brezplačen. Tečaj se prične v ponedeljek ob 10. in bo trajal do 1. julija. Prijave je oddati pri kopališki blagajni. Razpis olimpijskega desetoboja in junior,kega pet oboja za junior je razreda C (od 16 do 18 let), katerega priredi 22. m 23 t m. na igrišču Rapida SK Železničar v Mariboru. Desetoboj 22. t. m. ob 15.: tek 100 m. met krogle, skok v višino z zaletom. tek 400 m. skok s palico. 23. t. m. ob 15.: tek 110 m zapreke, met kopja, skok v daljavo z zaletom, met diska, tek 1500 m. Petoboj: 22. t. m. ob 15.: tek 100 m, met Krogle, skok v višino z zaletom. 23. t. m. ob 15.: tek 1500 m, skok v daljavo z za-IsUm. Prijavnine ni. Prijave je poslati na naslov Fischer Josip, Delavnica drž. žel., Maribor. Udeležba je dovoljena le verificiranim atletom JLAS. Nagrade: prvi trije plasirani desetoboja in petoboja prejmejo nagrade. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. Mariborska zlmskosportna podzveza bo imela redno sejo v ponedeljek ob 20. v lovski sobi hotela »Orel«. Vabljeni so vsi odborniki. SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri ob 18. kratek trening na dva gola, obvezen zlasti za prvo družino. Stana in Ruša sigurno in točno. Treninga naj se udeležijo tudi vse ostale igralke. SK Ilirija (table-tenis). Seja odbora v ponedeljek ob 20.30. SK Jadran. Celokupnemu članstvu naznanjamo tužno vest, da je umrl naš član in bivši odbornik tov. Roškar Ferdo. Clan-j stvo se vabi, da se v čim večjem številu udeleži pogreba danes ob 17. izpred hiše žalosti, Poljanska cesta 12. TSK Slovan. Seja odbora v ponedeljek ob 20. v gostilni »Sokol«. Redni treningi L moštva in rezerv vsako sredo in petek od 18.30 dalje na igrišču Hermesa. NSK šparta. Danes ob 13.30 morajo biti na glavnem kolodvoru zaradi gostovanja v Zalogu naslednji igralci: Humar, Dolinar, Rudi, Krašovec, Ivo, Jenko, vrho-vec, Zupančič, Jereb, Zadnik, Ive, Vokal, Pogačar Stane. Potni maršal g. Košar. SK Reka. Za tekmo proti SK Korotanu, Kranj, morajo biti ob 11.45 na kolodvoru: Pikič, Bojan, Dane, Korle, Drage, Pino, Zinke, Broni, Ane, Nani. Kurja očesa Nsjbo4j§9 »redst-ro proti kurjim »iee-o-m »Clav&n« Je mest 1 F Dobite r kiaruah, foogf rijab a Id naravno« it tvor niče ta »lavnega »kladnM* Onvajt« a« oooaredbl 1(1 M. Hrnjafe lekarnar — Slsak PRIČAKOVANJA! bodo nadkriljila izvrstna; glasbila največje domače odpremne ^ tvrdka "kkaijevski svofcm DOBAVITELJ PROISVOD OJUAZB1I. IM PRIBORA ŽA6REB Nikoličeva -ul 12/< VicJine.-.od ttin 71r dalj. Criiapa« -158.-- Mandaline JO 8 - -Harmonika •» "I5.- » Havajsko gftore, kromaiične harmonike, trube, saksofoni Ltd. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE hpesplacni poučni C&1VIIC m TOVARNA ČEVLJEV išče zastopnika verziranega in dobro vpeljanega pri strankah, z večletno prakso v čevljarski stroki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno nameščenje«. 8331 dobro vpeljanega v papirni stroki, ki potuje po vsej Sloveniji, IŠČE »ORIENT« d. d., Novi Sad, pošt. pret. 98. 8317 FOTO AMATERJI ! Neobhodno potrebna vam je ravnokar izišla FOTOKNJIGA (Din 40) Dobi se v vsaki knjigarni, foto-trgovinl ali pri Foto-Reviji, Zagreb, Dalmatinska 6. 217 TOVARNA za Izdelavo najbolje vpeljane in obče poznane svetovne znamke, s popolno opremo, z izgrajeno prodajo in organizacijo, ISCE resnega financijerja kot sotrudnika. Potreben kapital 1 milijon dinarjev. Zajamčeno obrestovanje po najmanj 20 odst. Dopise pod šifro »Valorizacija kapitala 197« na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pret. 409. 8316 vv;; i -v* > 7 tničifon odjemalcev Ima tvornlca glae-Dll Melnel A Herold, torej veS Ko vse druge glasbene firme v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni In zato zahtevajte tudi VI predvsem Uokotog. te tvrdke, ki ga dobite brezplačno. Nudi se Vam: violine od Din 09'— Ročne harmonike „ s B9"— Mandolina „ „ 89'— Gltare „ „ 148*— Havajske gltare, saksofone, kromatlčne in klavirharmonl- ke Itd. Itot Und & Uez'M{ tvornlca glazbll In har-J monlk, prod. podr. Maribor št. 101 t.v«. ;vr.',i'?'r*;«:/"**:. vv.>' i Iščem upravitelja ali pa zakupnika r za večje vinsko posestvo v Sloveniji. Ponudbe, pri zakupnikih z naznanilom kavcije, na: Dr. Pavel Suyer, advokat, Zagreb, Kraljice Marije ulica 19. 8336 1. AVGUSTA ODDAMO v sredini mesta dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsni odd. »Jutra« pod »IV. nadstropje«. 8213 - v' •^'•rSV^V-V/"-- Žične vloge po 109 Din Žične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9* Spedjehif en tel obleta, aCnrtranje, predttak, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & MikeS, Ljubljana poleg hotela StrukeL Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, saves, pregrinjal; entlanje, Izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 7» o analorium Emona Ljubljana Komenskega d. Oskrbnina (stan, hrana in postrežba) dnevno: Din 75.— Zdravnik: DR. FR. DERGANC Sef-primarij v p. LINOLEUM ta PREPROGE tapetniško^ železno in medno (me-sing) pohištvo, posteljnina, vložke, žimnice in zastori, blago za pohištvo in zavese, indanthren-barv-ne, volna, flanela, posteljne in namizne garniture kakor tudi vsi predmeti za stanovanja, hotele in gostilne v največji izberi, po najnižjih cenah. Ceniki gratts pri Karolu Preis-u MARIBOR, Gosposka nflca št 20 194 SVETOVNO ZNANI RDEČILI ZA OBRAZ Cendre de rose in ronge mandarine ln nadaljnjih dvanajst prekrasnih nijans BOURJOIS PARFUMEUR- PARIŠ pomenijo dovršenost v negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bourjois - Parfumeur izdelovalec modernih kreacij parfemov: SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFUM. FIANCfiE. PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, (tenis, plavanje), dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Freylers Nfg. A. Metzger, Wien XIII. (Alt Hietzing), Maxingstrasse 6, Telef. R 35-2-75. 211 Kadar potujete, vzemite s seboj BOTOT MILO ZA ZOBE praktično je, ker je v nezlomljivi škatlici, in ekonomično. D. PECHMAJOU & CIE., ZBMUN , Raznovrstne knjigoveSke potrebščine platno, usnje, marmor-papir, zlato, sukanec itd. Vam nudi po najnižjih cenah A. JANE2IČ LJUBLJANA, Florjanska ulic*. Stev. 14 Telefon 32-20 Tovarna najmodernejših VRTNIH SONČNIKOV Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog! (Državna SCana tianja u Ova banja leži na najlepšem i najzdravi-jem mestu u Tuzli, a u sredini slanih bu-nara zaštičena od vetrova sa vanredno lepim izgledom na ceo šumovit i bregovit kraj Tuzle. Kupanje u slanoj vodi, koja se crplje-njem dobija iz dubine zemlje oko 500 me-tara. INDIKACIJE slane kupke leče: skrofu-lozu, rahitis, reumatizam, giht, kronična oboljenja ženskih organa, pospešuje rezorp-ciju eksudata u raznim organima (iza za-paljenja porebrice i t. d.), ubrzava ozdravljenje, oporavlja iza teških bolesti, potic-e izmenu telesnih sokova, konačno pomaže kod malaksalosti, skleroze, neuroze i raznih uzetosti. Inhalacije slane pare osobito lekovito kod oboljenja sluzokože u nosu, grlu i dušnika, bronhija, emfizema, astme, sipnje i svih pljučnih katara. Kupanje sa ugljenom klselinom koje leči srčane mane, oboljenja krvnih sudova, neu-rasteniju i slično. Sezona od maja do oktobra. Željeznička veza preko Doboja na Tuzlu, a autobusna veza iz Beograda preko Va-ljeva-Loznice i Zvornika; iz Sarajeva preko Vlasenice, na Zvornik a iz Brčko direktno na Tuzlu. Hoteli prvoga reda kao 1 udobni privatni stanovi sa i bez opskrbe veoma jeftino. Uživaju povlastice državni službenici kao i članovi njihovih porodica. Prospekte i sva obaveštenja daje UPRAVA DRŽAVNE SLANE BANJE U TUZLI. 8946 Prostovoljna sodna prodaja lepega vinogradniškega posestva s pritiklino v najbližji okolici Celja se vrši dne 26. julija 1933 ob 9. uri dopoldne v notarski pisarni Burgerja Franceta v Celju, kot sodnega komisarja. V notarski pisarni so vsa potrebna pojasnila glede lege, mere, donosa in najvišjega ponudka. 8319 JAVNA DRAŽBA predmetov, ppadajočih v konkurzno maso »Veha« bo dne 21. julija 1933 ob 15. uri v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 5. Prodajali se bodo: stroji za izdelovanje zamaškov, lesene pipe, plutovina, večja možina plutovinastih in lesenih zamaškov itd. Informacije v pisarni odvetnika dr. Otona Fetticha, Dalmatinova ulica št. 7. 8329 IŠČEM PRVOVRSTNO ZASTOPSTVO ZA VOJVODINO VI ZAMORETE DOMA ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v Industriji in tehničnih strokah z učenjem na Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizu, ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki osebi možnost brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe, materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-stroini in arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjerja in Inženjerja. Tečaii so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovar-iaioče diplome. Vpis v posamezne sekcije se vrši stalno Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno se obrnite na Institut Polytechnlque, 53-ter, boule-vard Suchet, Pariš (16-e), 94 Potujem z lastnim avtom in razpolagam z najboljšimi referencami in spričevali. Tehnična stroka in zelezmna imata prednost. Ponudbe na: Stevan Justus, Novi Sad, Cara Dušana 4L PREKLIC! Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove in obveznosti kakršnekoli vrste svoje žene Kolarič Ane, bivajoče sedaj v Polj-čanah, oziroma v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5. V Ljubljani, dne 15. julija 1933. 8341 Ing. Kolarič Matko, viš. p. sv. v pok. Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je umrl danes opoldne naš dragi soprog, oče, brat, gospod JOSIP ROŠ šolski upravitelj v pokoju !n posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 17. t. m. ob 16. uri na Dolu. Dol-Hrastnik, dne 15. julija 1933. Žalujoči ostali. I Cene malim oglasom ženitve ki dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, *Kapital»V najema, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja oddat, »Stroji*, »Vrednote*, »informacije«, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka Beseda 50 par; za dajanie naslova ali za Šifro p« 3 Din. (1) Družabnike (ce) sprejme nova po vsej državi razširjena ustanova v Zagrebu. Potrebe« kapital 5—10.000 D;n. Ob pisarniškem sodelovanju mesečna pač« ž—»100 Dia. Ponudbe pod »Vzajemno delovanje* na oglasni oddelek »jutra«. 21115-1 Kuharico družabnieo za diobr-oidočo slaščičarno sprejmem. Ponudbe 6 točnimi podatki im rampo! ofll-jfrv.iim kmpita-Iom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuhariea-družaibnica*. 211044 Frizerke s.i tiho prvovrstne moči, sprejmeim takoj v stalno nameščenje v boljšem salonu v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21H11&-1 Kuharico ki samostojno kuha m opravlja r« hišna dela, išče mala obitelj brez otrok. V poštev prihajajo samo one, ki imajo dolgoletna spričevala od boljših hiš. Nasto-p takoj ali najkasneje 1. avgusta. — Ponudbe po?'a ti na oglasni oddelek »Jutra« pod »br. 88*. Plača dobra. 21168-1 Agiinega gospoda nekoliko izobraženega, nad S6 let starega, spretnega •oosredovaloa. s 3—Din fei 1 lastnim kolesom pr>rejm<*m kot družabnika. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod »Obširno poznanstvo«. 311644 Slovenka poštena in čista, z« vsa hišna d»la. katera zna tudi kuhati, dotr mesto s 15. avgustom ->t: m;.jhnš družin: v Beogrilu. Pismene ponudbe z navedbo plače na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Beograd«. 208344 Šofer samski, izučen mehanik ali ključavničar, ki zna tudi manjša popravila, dobi mesto. Opravljati bo moral tudi druga dela. Vsa oskr ba v hiši. Ponudbe z navedbo plače in dosedanje službe na naslov: Gvidon Kaiser, trgovec. Dravograd 20855-1 Postrežnica poštona pripravna, za likanje. dobi zaposlen je v novi vili na koncu Ver-»tovškove ulice. 21004-1 Kuharico zdravo m dostojno, ki zna snažno in okusno kuhati meščansko hrano, pospravljati fine parketirane sobe in je ljubiteljica družinskega življenja, sprejmem k boljši družini 7 oseb. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21ilS7-l Čevljarskega prikrojevalca veščega krojenja, potrebuje tvrdka K. Vukašinovič. Maribor. 20966-1 Samostojna kuharica zmožna tudi vseh hišnih del in ntmščine, dobi mesto k t-r-em osebam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 20964-1 Praktik antinjo absolventko trg. šole, z dobrim spričevalom, sprejmem. Pon.udbe na podružnico »Jutra« v Maribo-ru pod šifro »Elektro firma«. 20969-1 Mladega hlapca kmečkega stanu, sprejmem v trgovino na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Ju tra«. 20996-1 Službo dobi kdor položi 2—5000 Din kavcij«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1000 Dim«. 21278-1 Modni atelje Živka Sever, sprejme takoj več prvovrstnih pomočnic in vajank. Dunajska cesta (52 — mitnica. 20S42-1 Dekleta z letos dovršeno meščansko ali osnovno šolo, ki imajo veselje do ročnega dela", zaposlim po kratki praksi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20938-1 Vrtnarja m'adega. sprejmem. Naslov v oglasnum oddelku Jutra. 31038-1 Šiviljo za stroj tJberwendlich ročno delo, sprejmem koj v Zgornji Šiški 191. 21287-1 Modistinja z dolgoletno prakso, samostojna v oblikovanju klobukov, natančna v vseh delih, prvorazredna moč, se sprejme v Celju v stalno službo. Nastop 16. avgusta. Le pismene ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod značko« »Resna«. 21302-1 Nadnatakarica mlada, inteligentna, z dolgoletnimi spričevali, zmožna nemščine ln male kavcije se išče za restavracijo. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« podružnica Maribor, pod »1. avgust«. 21310-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejmem v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Ju,tra«. ,311179-1 Trg. pomočnika zmožnega ta pridnega, vzamem k o,t vodjo podružnice na deželi. — Predpogoj je na j4 Učenko »prejme takoj fotografski atelje J. Pogačnik. Lj ub Igana, Aleksandrova c. 8. 21244-44 Vajenca za trgovino mešanega blaga v Ljubljani, ob lastni oskrbi, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutrs pod šifro »Zanesljiv 15«. 21233 44 Vajenca iSčem za trgovino mešane ga blaga v Ljubljani. Po nudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krepak*. 21245-44 Učenko za trgovino z mešanim blagom se sprejme. Pogoj srednješolska izobrazba. Lastnoročno pisane ponudbe je nasloviti na Ma-rlla Dovžan, trgovina Slap pri Tržiču. 21242-44 Učenko staro do 17 let, pridno in pošteno, kmečkih staršev, sprejme v trgovino z mešanim blagom Marija Lopatec, Blanca pri Sevnici. 21250-44 Učenko sprejme nTanufakturna trgovina. Naslov v offlasnem "ddelku »Jutra*. 201334-44 Mesarski pomočnik išče s: užbo kot sekeč t dobrim« spričevali. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mesar«. 211132-S Trgovski pomočnik speoerijeke stroke, star 2(7 let, zmožen nemščine, Sšče kjerkoli nameščenje — najraje pri velefirmi kot skladiščnik aJi potnik. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »J uitra« pod značko »Zanesljiv 300«. 00959-2 Drž. upokojenec tehn. stroke, išče mesto hišnika ali vratarja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20989-2 Natakarica išče s 15. avgustom službo raznašalke v gostilni, ozir. v bufeju ali vimotočn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prid-na in poštena«. 20955-2 Absolvent tehnične obrtne drž. šole v Modiiogu (Tiefbau)_ i?če skromno službo. J. Kova Či5, t. g. BundeelehranstaJt Modling, Austria. 20724-? Šofer-mehanik starejši, prosi »lužbo proti popolni oskrbi. Cenjene ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležen 93*. 20815-2 Uradnik knjigovodja z večletno prakso v todaistrijj, išče primerno službo. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Sposobnost*. 20978-2 Pošteno dekle vajeno vseh hišnih del ta šivanja, iz učeno v trgovini, želi 8 1. ali 15. avgustom menjati službo — najraje k majhni družini na deželi Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dekle«. 21192-2 Pekovski pomočnik ki ima za 500 Din dnevnih odjemalcev, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c. 21189-2 Mizarski pomočnik za prvovrstna dela. išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 31177-2 Prodajalka mešane -stroke, z meščansko iin obrtno Sodo. želi kakršnokoli namestitev. — Ponudbe na ogle«, oddelek »Jutra« pod l-ifro »Zanesljiva prodajalka*. 20985-2 Mesto kuharice ali gospodinje žefli gospod' čna 1 daljšo irakso. — Ponudbe na po-.ružnico »Jutra* v Trbovljah pod iifro »Poštena*. 31041-2 Natakarica pridna in prijazna, išče službo. Ponudbe na tnglas. oddelek »Jutra* pod šifro »Za takoj«. 21033-8 Trg. pomočnik mešane stroke im deželnih pridelkov, 1 dobrim spričevalom. išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Dobra moč*. 21063-2 Gospodična s trgovsko akademijo in 91etno kontorno prakso Išče službo kjerkoli. — Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod »Marljiva 22«. 21230-2 Učenke za vezenje sprejme JuMjana, Sv. Petra oleitmo prakso, b: rad premenjal srxi »Mehanik 12« na ogl. odd. »Jutra«. 31264-3 Kavcije zmožna gosnodična s pisarniško prakso želi primerne namestitve. Ponudbe J« poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kav-cila« 21274-3 Bo1».5a natakarica z dobrimi spričpvali. želi mesto v LjuVjani, eveml. tudi drugje. Ponudile na pndmžmico »Jutra« v Trbovljah pod ši f no »Dobra moči. 21251-2 Dekle pridno ln pošteno, va-leno meščanske kuhe želi službe k boljši družini s 1. ali 15. avgustom v Celju nll LJubljani. Naslov se Izve v podružnici »Jutra« v Celju. 21299-2 Postrežnica išče za po sle nje v pisarni ali privatno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 21379-2 Trg, naobražen starejši, soliden, želi primemo službo v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »lo.JOO*. 21313-9 Dekle vajeno vseh hišnih del in kuhe, išče službo v gostilni v Ljubljani. Minka, Križevniška uiica štev. 2. 21316-2 Jupiter svetilko 9000 sveč, 220 volt, 6 amper in 6000 sveč, lilO volt, prodam aH zamenjam za fotografski a.parat 10,'io, ali 18A34, dalje 6V4/9 Voigt-lander fotoaparat. novi Kom; w skopa r 4.5, prodam nl: zamenjam za aparat siione kakovosti 9 x 12 ali 10 X 15. — Bavec, Brežice. SG371-6 Izučen kovač zmožen vseh del s šoferskim izpitom želi službe za takoj kjerkoli. CenJ. ponudbe se prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Kjerkoli«. 31303-2 Zaslužek Kdor i i č e zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslor ali Šifro 3 Din. — Kdor a a d i zaslužek, pa za vsako beeedo 1 Din, za dajanje naslov« ali za šifro p« 5 Din. (S) Za okraj Sevnica ob Savi iščemo zastopnika z inka-so. Ponudbe posla. Si pod šifro »Svetovna tvrdka« na oglasni oddelek »Jutra«. ŽI1088-5 Pokončavanje mrčesa t 32 let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor, Dunajska la/IV. 154 3 Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din plasiranje, montaža bridge-stor, pranje in likanje vezenin, ročno vezenje, mo-nogrami, strojno vezenje in pred tisk najmodernejših vzorcev. Dunajska c. Ia/IV 155-3 50 para entlanje »Julijana«, Sv. Petra cest* št. 55. 01i34tl-3 Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo iostrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali z« dajanje naslova 3 Din. (4) Instruiram matematiko, nemški, »rb-ski — tudi druge predmete— vestno ln temeljito, gotovo uspešno. Nizek honorar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21,163-4 Šofer, šola E. Čeh Tyrševa (Dunajska) cesta št. 36. Zahtevajte prospekt. Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Slomškova ul. 6 — garaža Stupica. 21258-4 Vpisovanje v Lega-tov trgovski tečaj dnevno. Maribor, Slovenska ulica 7, šolski programi brezplačno! 21306-4 r/. Kdicnr išče mesto pot. nika, plača za vsako besedo 50 par; za dajanje naslov« ali za šifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din j z« dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Takoj velik brez truda zaslužek. — Brez rizika! z našim »Čudoper-om«, pralnim aparatom in novovrst-nim brivskim aparatom iz prešane snovi, rje prostim in drugimi prvovrstnimi novostmi. — Vsak dan gotov denar, »čudoper«, Tyrševa 36. 21293-5 Voz n 3 peresa, v dobr«m »ta- . :ios-il®ost 1200 kg, pr;-u.' za sodavičarja, mesar:* ali vrtnarja, poceni proda Gvidon Kaiser, trgovec, Dravograd. ;0S54-6 /JT'f/i Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslov« aJi ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; t* dajanje naslova ali za šif«) p« 3 Din. (6) Stari stropniki v dobrem stanju naprodaj. Roizve se Trnovski pristan 14 v Ljubljani. 21W»4-6 Puško Manriicher SchOnatter Ca!. 6.7, z daljnogledom, po ugodni ceni prodam. Na ogled pri puška rjiu Šifrer. L,uib!ja.na, Gosiposvetska 12 £1,1466 5 novih železnih vozičkov za rudnike, apnenice, opekarne itid. naprodaj. — Vprašati: mprava rudnika Orle, Ljubljana, Tavčarjeva lfi. aiill27-« Žimnica na peresih zelio dobro ohranjena, zelo poceni naprodaj v Slomškovi ulici 27, dvorišče. — Ogled v ponedeljek dopoldne. 21008-6 4 oleandre 2 bela in 2 roža, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20931-6 Voziček za dvojčke naprodaj na Poljanski cesti št. 54/1. 20953-6 Trg. opremo za specerijo, skoro novo, zelo ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20998-6 Zlato, srebro, platin kuipuije po najvišjih dnevnih cenah Mariborska rafinerija zlata, Martfjor, Po-povičeva ulica 9. 186-6 Perje 8 Din kg. gosje, puh, te» volno in žimo za madrace najceneje prodaja Sega, Wolfova al. 12 (dvorišče). 207< Otroške vozičke in kolesa kupi te d obro in poceni pri S. Rebolj & drug, Vošnja-kova i. 171-6 I m* suhih drv sekanih, bukovih. 105 Din. Sekana bukova drva vezana v kolobarje po 6 Din, sekana mehka drva vezana v kolobarje po 5 Din nudi v skladišču St. Krže-Siard, Trnovski pristan 12. Trgovci popust! Dostavi tudi na dom. 212-6 Otroški vozički in gajbice zložljivi stolčki, igralni vozički, najcenejše pri M. Tomšič, Sv. Petra štev. 53 20439-6 Na javni dražbi ugodno naprodaj: MOTORNO KOLO, dne 18. julija 1933 ob 16. uri, Ljubljana VH, Kamniška 25: 2 ŠIVALNA STROJA, dne 17. julija 1933 ob 14. uri, Maribor, Glavni trg št. 23: PISALNI STROJ, 8 šivalni stroja, 18 m douM blaga, 32. julija 1993 ob 13. uri, Trbovlje 86; KOLO, trije prašiči, dne 21. julija 1933 ob lil. uri. Gorižnica št. 50 pri Ptuju; KOLESELJ, eodi ta pohištvo, dne 22. julija 1933 OD 17.30 uri, Otiški vrh 78 pri Slovenjgradcu ŠIVALNI STROJ dne 17. julija 1933 ob 12. uri v Gradu 19, Bled. 01.197-6 Mesarski pult z blagajno, voz zaprav-Jjlvček, plinsko peč za kopalnico ter novo re-glstrir - blagajno »An-ker« prodam po ugodnih cenah. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 21202-6 Vrtne stole zložljive proda Trlbuč. Gllnce, Tržaška 6, telefon 2605. 21268-6 Kompletno posteljo proda Tribuč, Gllnce. Tržaška 6. telefon 2605. 21269-6 Ponikljan voziček globok prodam. Orna-hen, Levstikova 25/1. — Vrtača. 21261-6 Pozor, vrtnar®! Oddam velikocvetne lepe, močne vrste sadike primula abconica, fuchsie. pelargonle, zl-onale itd. Naslov: Adolf Vatovac, trg. vrtnarstvo. Ambrožev trg 3. 21284-fi Špecerijsko opravo komipletno. dobro ohranjeno, po ugodni ceni proda ali da proti malenkostni najemnini v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2MS9-6 Športno prikolico novo, lahko, zelo poceni proda Gregorin, 8t. Vid nad LjuibljaiK). 210364 Železen štedilnik dobro ohranjen naprodaj v Robbovi ulici It. 31 — za ov. Krištofom. 91331-6 Samo še kratek čas po polovičnih cenah: damastnl namizni prti, gramafon! 250 Din; tridelne posteljne garniture, prah vsesaval oče krtače 45 Din. Amerl-kanski sesalec prahu na male obroke. Sapero. Tyrševa 36. 21294-6 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za (lajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Bencinsko črpalko stabilno • podzemnim rezervoarjem in prevozno bencinsko črpalko, obe ie raibljeni, a dobro ohranjeni kupim takoj. — Ponud.be » točnim popisom in navedbo eene je poslati na naslov: Aloj®ij Remic, Dravograd. 20980-7 Usnja t kovčeg srednjevelik, eleganten, kupim. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Ueojat kovčeg«. 3U1CS-7 Kupim gnoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20&46-7 Rollesflex fotoaparat kuipim. Ponudbe z navedibo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ro!leiflex«. 20880-7 Trgovsko opremo za trgovino z mešanim blagom kupim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Ceiju 20833-7 Rezervne dele za laške vozove najhitreje dobavi Lučič, Ljubljana Florijanska ulica štev. i. — Trst, garaža, S. Fran ehesoo. 29903-10 Nov motor znamke »Puch«, c.ms 500, z električno razsvetljavo, model 1932, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutna«. 310:9-10 Železen štedilnik rabljen, kupim. Ponudbe na naslov: Varšak, Slomškova uiMca 18. 31194-7 Prazne steklenice za vlaganje in navadne steklenice, vago. šinken-španier ter stekleno omaro kupi mlekarna na Dunajski ce«ti 88. 31311-7 Vsaka beseda 1 Din; I 7-a dajanje naslova aH I šifTe oa 5 Din. (9) | 1000 Din vreden radio-aparat dobi tisti, ki preskrbi elek-tromonterju, vojaščine prostemu stalno nameščenje. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 21301-9 Radio nove tipe prevzamem — v zameno dam novo. pokromano, prvovrstno kolo, event. doplačam. Pahernlk, Krakovski nasip 26. 21318-9 Kolesa besedo. Oglasi M-cijalnega enačaja po 60 par beseda. ta dajanje naslova ali za šifro • Din, oirkvma fi Din. (3/1) Moško kolo prodam za 550 Dim. I/i-vartka c. 5. 211142-11 Moško kolo ditibno ohranjeno, kuipi Fr. Kham, Miklošičeva c. 21.128-111 Moško kolo znamke Wa>ffenrad, dobro ohranjen, poceni proda Moičan, Dolenjska c. 62. 21029 lil Moško kolo zelo dobro ohranjeno, za 500 Din naprodaj na Ko-deljevem 5t. 19, podpritličje 81337-ld Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (15) Bukove cepanice suhe, večjo množino kupi I. Pogačnik, Ljubljana, Bohoričeva St. 5. Telefon 20944-15 Hrastove doge 02—67 cm dolge, sedanje im bodoče produkcije, vsa bo količino proti gotovini kupi Al. Neudauer, Gornja Radgona. 20984-16 Deske 20 ln 25 m, razne tra-me 6/8" ln 7/9" 5—6m' kupi Majerič, Šmartin-ska 21. 21228-15 Avto, rnoto Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ah za iifro pa 5 Din. (10) Motor »Sachs« malo rabljen, poceni na prodaj, kakor tudi več divokoles raznih modelov po celo moka ceni. F. Batjel, Ljubljana, Kar-LovŠka »est a 4 31125-10 Več motorjev malo rabljenih, davek pia 4an. proda po ugodnih cenah Gregorin, St. Vid nad Ljubljeno. 2V.G9-10 Odprt avto šestseaežen, z garancijo, prodam. Potreben kapital 4000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21225-10 Motor za istosmemi tok 250—300 volt, 1.5—2 kw, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene poslati na Grošelj Franc, Cerklje pri Kranjcu. 31114-10 Chevrolet l%ton®ki. 49.000 krni vo-žen, v dobrem stanju, radi nakiuipa večjega avtomobila pocemi proda Gvidon Kaiser, trgovec, Dravograd. 20853-10 Za motocikelj dam novo spalnico. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20861-.10 Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrdki 2užek, Ljublja oa, Tavčarjeva ulica lil. 31010-10 Avto Fiat 503 v zelo dobrem stanju, te-iina 960 kg, zelo ugodno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Fiat«. 20918-10 Poltovorni Renauld prodam poceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21348 Brezhiben motor »Indian Scaut«. takse plačane ugodno prodam tudi proti hranilni knjižici. — Herfort. Kodeljevo. 21218-10 Motorno kolo znatiike »Puch«, v dobrem stanju prodam za 3000 D:n. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21326-W Ročno brizgalno štirikolno, radi nabave mo-torke proda Prostovoljno gasilno društvo v Sort pri Medvodah. 21335-10 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; u dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (12) Elegantno jedilnico orehova korenina, kombinirano z pisarno, ceno proda Andlovic, Skofijica. 21140-12 Zastonj Vam pošljem cenik po-' hištva. Spalnica 1650 Din. Zupan, Ribno štev. 54. 20860-12 Pohištvo Več elegantnih spalni« in jedilnico proda Velesejm-ska uprava v Ljubljani. 21106-12 Novo pohištvo aelo poceni oddam zaradi odipocovanja — ta oddam enosob. stanovanje v Rožni dolini, cesta VI št. 22. 21175-12 Pohištvo dobro ohranjeno (spalnico, jedilnico, starinsko skrinjo), porcelan in druge predmete prodam. Zrinjskega 6/1. 31286-12 Pohištvo Na obroke. Na hranilne knjižice. šperane orehove politirane spalnice, črešnjeve masivne politirane spalnice šperane spalnice 3000 pleskane spalnice 1800 kuh, oprave 850 kuh. kredence 450 postelje 200 Vse drugo pohištvo dobite najceneje pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18, Miklošičeva 6. Telefon 2780. 21282-12 Pohištvo Naprodaj ima več različnih spalnih ln kuhinjskih oprav po zelo znižanih cenah Josip Kurnik, mizar, Zeomja šiška pod hribom. 21288-12 Gotovine 30.000 Din vzami-m kot kratkoročno posojilo pf'd dobrimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Posestvo 800 tisoč*. 21332-16 Knjižico Mestne ali Kmetske ljubljanske — okrog 20 tisoč vtzamein kot posojilo za po no vrednost. Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod »Posestvo 300«. £11333-16 Marljiv trgovec v industrijskem kraju na Gorenjskem, išče 10—15.000 Din posojila za 6 meseenv, proti 10 7c "bresti na leto. Tozadevne df>p:se na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Posodilo 10 %*. 209S1-16 159.000 Din posojila :štm proti intabulaciji ni bremen prosto hi5o v Mariboru in primernim cbre-stim. Tozadevne ponudbe pod »Pffodno-« na podrnž ni co »Jutra« v Mariboru. 20968-16 Položim 40—60.000 dinarjev na sig^t-no mesto v kakšno podiet.je s sodelovanjem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Trgovsko r-obražen«. 20835-16 Hranilne knjižice kuipite, prodaste, lombardi-nate najkulanineje pri: Poslovni zavod d. d-, Zagreb. Praška ulica št. RH. Telefon 3S-38. 20917-16 Družabnika sprojimem i večjim kabita-lom za tovamno. Ponudbe n.a oglasni oddelek »Jutra« pod Sigurna naložba«. ŽM71-1« Gotovino 70—100.000 Din rabim. — Sprejmem tihega družabnika s sodelovanjem, a.!i pa dam službo s fiksno p^.co ta obrestovani«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« P'>d zinačko »Zntnica«. 2097946 Kdo posodi roti diobrim obrestim 30 o 40.000 Din na trgo-vsko hišo, proti varni naložbi z vknjižbo na prvo mesto. — Franc Humer, poštno ležeče Brežic«. 20987-16 Natančna pojasnila za brezobrestna posojila — proti 301etmemu odplačevanju daje glavni zastopnik »Edinosti« — Vzajemno gospodarsko društvo, r. z. z o. z., Juvančič Kajetan, LjuMlana, Miklošičeva 2S'I 21046-16 Kompanjonko za trgiovino (podružnico) tehnične stroke, na drobno im debelo, is let obstoječo, dobro vpoljano, e stalnim prometom, iščem. — Nekaij kapitala ta sodelovanje potrebno. Prednost imijo dame z viSjo trgovska naobrazbo. Točne ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »Sigurna eksistenca 1933*. 21036-1« 10.000 Din posojila iščem za dve leti, proti dob-irn obrestim in prvotne.-5 trni vknjižbi na posestvo. Doipise na oglasni odde'eV »Jutra« pod šifTO »Posojilo takoj*. 21076-16 Družabnika z nekaj kapitala, iš&em v svrbo povečanja dobro vpt-ljtine obrti. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Mesarija 700«. 213ti8-l6 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice do 20.000 Din kuDim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Plačilo v gotovini«. 21276-16 Denarne zadeve zaupajte (pismeno) posvetovalnici »Marstan«, Maribor, Slovenska 22 Vpisnina (vnaprej) 10 dinarjev. 21209-16 Za svojo sestro trgovko, z lastno h'?-o vcv-.im posestvom, iščem družabnik« srednjih let, z nekaj premoženja, event. s hranilnimi knjižicami. — Ponudbe nn oglas, oddelek »Jutra« pod »Cgledna«. 21344-18 Vsaka beseda 1 Din; za dajanie naslova ali za šifro pa 5 Din. (18) Danes v Tomačevo na Stgmanje v j?osti3nio Kovač, kjer se v;V. veselica s plesom bro? vstofmi-ne.. Vabita M. T. Go>rjanc. 21i:r>3-18 Danes na koncert in veselo zabavo v res*a vraoijo Ca rman, Z.2\ Si Sta. 21140-16 Danes gremo na Golovec kjeT se bo pekel janče na rainju in »e bodo točila dobra vin«. Točna postrežba. Se priporoča gostilničar. 2M32-1S Prijatelj — kani pa danes? Kam drugam kot na Laverco! Kaj pa bo tam? Pridi, pa boš videl! Na svidenje! Zdravo I 21249-18 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje saslova ali sa šifro t« 5 Din. (17) Trgovino staro, dio.broi-dočo, na prometnem kraju zraven farne cerkve im šole dam takoj v najem. Najeimndina niska. Pooudb« pod »XeIo ugodno« na oglasni oid"-lek »JutTa«. 31117-17 Kavarna v letovišču se odda v najem. Nasloi sWa enodrtižSta/sko hišo na mesečno odplačilo? — Parcelo im nekaj denarja imam. Ponudbe na ogabni oddelek »Juitra« pod »Eno-drvižtaeka £6«. 21,139-20 Dvostanovanj. hišo prodam na Kožarjih oib Tržaški cesti. Vsako stanovanje obstojli ift «ne »obe in kuhinje. Poleg hiše j« tudi nekaj vrta. — Kupnima se lahko poravna s hranilnimi kmitlžica-Ttri prittnainii.h zavodov. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31105-20 Nišo, dvosobno, vrt 23 36.000 Din pri Mariboru gostilne - graščine p-oda Posredovalnica Mart bor, Frančiškanska ulica 31. 21006-20 Pozor! 50 % dotike nos.no uvedeno p od j M.'» in h,15o, v kateri »o tn, traimiva ta v D-nv^jah 16 p:oda Marija PeČnik. 31i!4Tl-20 Novozidano hišo obstoječo h 7 sob. 5 kuhanj in pritiklin, parket, vrdovod. elektrika, kanalizacija. prodam za I&j.OOO Din, deloma gotovino. dm go hranilne knjižice. Kralj. Moste. Predovičeva 23. 21160-20 Enodnižinfiko hišo v Celju » 4 »oba mi, kirh ta jo, pri fflnami in večjim vrtiom. radi teseVtve usrodno pro dam 10 minut kolodvo ra Naslov o'i podružnici »J Uitra« v Celju. 20962-20 Parcele prodaim iw'eg kolodvora r Deiv. Mar. v ?r»lju — tudi na kn^fice. Naslov v og'a»ne"m oddelku »Jutra«. 31034 20 Lepo stavbno parcelo poceni proda m — tudi n« V.r.jifVe Kmečke hranilni C». F-anc Sn*ter. Ltablia n« VII, Cemetova št. $1 2f)990-20 Hišo za dve o-biit eJ ji, primemo z« u,pokojem ca. blizu kolodvora prodam za 50.000 Din. Pol,zve 6e: Petrovče, Kasaze 67, na žugi — pri Celju. 210-42-20 Več parcel naprodaj (tudi na obroke) v bližini mesta, po ugodnih cenah. — Ponudbe na »g'as. oddelek Jutra« pod šifro »Stavbne parcele 100« 21019 20 Enonadstrop. hišo triiseibno, p r o di a Franc Bauiman, Pragereko — pri kolodvoru. 21059-20 Posestvo i vel;ko in prostorno fta-novamjsko hišo (za letovi-ščarje prikladno), približno 20 oralov sadovnjaka. polja. travnikov iin gozda, prodam. Vprašati pod šifro »Kamnica 12« na podTuž nico »Juitra« v Maribo-ru. 21062-20 Parcele v efcufpnr, tameri 16.000 mJ proda konikuirzna ma-a »Vrt« Džamonja, Maribor. Parcele, ki ležijio v najlepšem delu Maribora, t-« prodajo le skupno. Pojafr niila daje ko.nkurznd upravitelj dr. Mii!'oš Vatubnik. od vptniifc v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 3. 21065-20 Novo vilo krasno, komfortno, prodam Popise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Blizu centra«. 21034^0 Kupim hišo upadajočo pod Ljubljano. Cena 120 do 150.000 Din. Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj«. 20408-20 3 leta staro hišo z lokali in 6 sobami, vr-Mm, na prometnem krajn zraven postaje prodam za 40.000 Din gotovine, _dru-r»% rodbini v bh-sek verovžkove ulice 79. 21,1178-21 tanovanje Vsaka besed« 1 Din: za dajanje naslova ali ra šifro pa 5 Din. (31) Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam za 1. avgust. Bo; ga reka ul. 21-a. 3 lil 48-21 Trisob. stanovanje oddam pocemi s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 2ile54-31 Enosob. stanovanje oddam takoj. Rožna dolina, c. Vin št. 14. 21084-31 Enosob. stanovanje oddam v Povšetovi 35, Kodeljevo. — Vprašati: Ukmaj, Miočnikova o. 21086-31 žini univerze. Popolna netnSka in po možnosti francoska konverzacija. — Ponudbe na oglasni od de lok »Ju/tra« pod »Nemška koaverzaoija«. 31!'92-28 Dijaka iz nžžjlh razredov sprejmem. Nadzorstvo strogo, uspeh siguren. Ponudbe pod »Odlično« na 0'glas.ni oddelek »Jutra«. 21(169-32 Dvosob. stanovanje pritiklinami, čisto, na d pritličju odda Rems, Pred-ovičeva 19, Selo-Moste 21,184-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo in drvarnico, v pritličju, ter enako v n. nadstropju oddam takoj o»ir. s 1. avgustom t. 1. v najem. Istotam se tudi takoj odda trgovski lokal primeren za vsako trgovino I ftpi.ei^,ia T po"polni) oskrbo alt obrt. Poizve se pr; I ... , , . lastniku.: Ljubljana VIL, aUakinje Cern^tova 26/1 — pri novi ki obiskujejo srednje in šišenski cerkvi. 20923-21 druige šol-e v Ljubljani. — -- Zavod je higijensko i*- FflASrth cfanovanie vn&tI10 urejen, leži zunaj cnoMjo. sianm anje mp5,ta T zdraT.; okloi;ci. takoj oddam na Kodelje- nM,prott tramvajske remi-vem, Povšetova uliea na- ze_ T0Ž v mM.t0 10 sproti štev. 102. 2102o-2> | Gojenke so pod nadzorstvom Šolskih sester Dvosob. stanovanje Učiteljic, ki jim nudijo oddam. — Pojasnila daje P? potrebi pomoč prt uče- Novootvorjeni kon-vikt šolskih sester v Zg. Slškl pri Ljubljani Dve enosobni stanovanji s ipriitfikllinamii oddam v na,jem na Komarjih. Trže ška oeste 88. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21106-21 Dvosob. stanovanje manzardnio, takoj oddam v centru. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21100-21 Opremljeno stanovanje moderno, komfortno, v bižini Tivolija oddam če? počitnice. Naslov v ogl. oddeiku »Jutra«. 2L131-21 Štirisob. stanovanje 3 kopalnico v sredini LjuMjane oddam 1. avgu sta t. 1. Zelo ugodno za zdravnika ali zobotehnika Naslov v oglasnem) oddel ku »Jutra«. 211-50-21 Mansardno stanovanje obstoječ« lz 2 sob. s separatnim vhodom in kuhi njo, parket, elektrika, od dam 2 osebama ali zakon cema brez ot,rok % 1. av Eruetom v Šiški, Leipodvor s,k a ulice 23. 21150 21 njiu. Hrane jo zdrava i® d>obra, oskrbnina zmerna Siprojm« 112 do 14 gojenk Podrobna pojasnila daje v mesecih juliju in avgustu urednica šolskih sester ▼ •dravilišču na Golniku. 31198-22 Stanovanja Vaaka beseda 50 par; ta dajanj« naslov« aH za šifro 8 Din. (21-a) Franc Šiftar, čevljar, Sto-žice št. 136. 31071-31 Dvosob. stanovanje podstrešno, 1 soba revna, s pritiklinami oddam z av gustoim v Frankopanisiki ul. št. 29. 21079-21 Reprezentančno stanovanje v dragem ta tretjem nad stropju, šest-, pet-, štipi-ali trisobno, lepe in velike sobe, z vsem komfortom. modorno preurejono, sotač- i . no, del stanovanja upo enosob. stanovanje rabljiv za pisarno, tastop- s pritiklinami išče strank« stvo, poslovne prostore br«? otrok. Ponudbe z na itd., oddam Ponudbe na vedbo cene na oglasni od-ogl. oddelek »Jutra« pod delek »Jutra« pod 1. se p šifro »Centrum 1933«. | tember«. 2Ulil0-21a 21185-21 _ 4-članska rodbina mirna. &če stanovanje 2 sob. kabineta, kuhinje in pritiklin — eli 3 sobno e C Millfllnamliu Točno .plačam. Ponudbe z navedbo cene pod »S 1. novem boom* na oglasni oddelek »Jutra«. 21llj37-31a Dvosob. stanovanje r bližini stare cerkve v Sp. Šiški oddam za 500 Din. Naslov v oglas, ne>m oddelku »Jutra«. 21237-21 Dve stanovanji oddam takoj v Dev. Mar. v Polju št. 86 — pri kolodvoru. 21226 21 Trisob. stanovanje visokopritliično, parketira no in solnčno. za 650 Din oddam z avgustom na Kodeljevem. Ob Ljub 'ani ci 330. 20871-21 Večje stanovanje v moderni vili, 5 *oi> ln 1 kabinet, s priiHklino. visok parter. go'inčno leige .— za Narodnim dpcmoim. i upo rabo vrta oddam a 1. av =rust,om. Dopise na naslov M. Stlrn. Ljnbljana. Pu.har jova 14/1. 18804-3' Stanovanje 2 perketira,n"lb sob im ku hlnje, i elektriko ter vo dovodom, v I. nadstropju oddam 3 osebam v Rožn-dolini, cesta 11/14. 20952-21 Hišo z elektriko, velikim vrtom 'n nekaj posestva, ugodno oddam v najeim ali prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Ju.tra« pod značko »Trg«. 21357-20 Rustja, Celje Dedkov trg. proda novo ^tlridružinsko hišo v neposredni bližini Cel'a 'n dobro idočo eostilno ob Savinji v Celju ter Krasno restavracijo. 5 minut od mesta Celja ln več malih ln večlih =tano'-aniskih hiš v Celiti in okolici. 21298-20 Komfortno stanovanje oddam v Zeleni jami. Pre šemova ulica štev. 15. 20950-2- Trisob. stanovanje parketirano. v solnčni le gi. I. nadstroipje. oddam s 1. avgustom v Trnovem Staretova ulice Stev. 14. 21047 21 2 družin, stanovanji s S sobami, kabinetom kopalnico im ostalimi pri riiklimemd. m.od-erosebn,o za želez minsko trgovino, ob pro met™ cesti prodam. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjetje«. 21346-20 Lepo stanovanje oddam na Večni poti St. 5. 21,180-21 Dve stanovanji oddam na Vodovodni cesti št. 77 z kuhinjo in sobo. 31163-21 Trisob. stanovanje z najmodernejšim komflor tom v novi zgradbi na Kodeljevem oddam s 1. a vcruistom mirni stranki brez ot.'oik. Najemnina eno 'etna. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 21170-31 Sobo s kuhinjo oddam v Podgori št 3 St. Vid pri Ljubljani. 31238-21 Stanovanje v prvem nadstropju, s 8 sobami, kabinetom to ku hinjio, v sredini mesta od b. stanovanje veliko, lepo. oddain 2 ose- na Bleiweisori c. 9'TT levo bama aili zakoinskemn paru 21283-31 za takoj. Korvtkova nlica 18/1. 21,184-23 Opremljeno sobo s #ouporabo kopalnic« v centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 91136-28 Svetlo *>bo parketirano. s posebnim vhodom v b'ižiwl carinar nic-e oddam Souporaba kopalnic«. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31136-23 Sobo oddam trem gospodom n» Sv. Petra cesti Ste*. 46. 21315 23 Stanovanje 2 »0%, kabineta in priti-klin, z elektriko '°r vo dovodom oddam v Mostah. Predovlčeva ulica štev. 9 21314-31 Enosob. stanovanle s prede"hico, v podpritli? in oddam mirn' ta sotidn" »franki v Sp. Šiški. Hoti mirova 11. 21323-21 Dvosob. stanovanje oddam malnčlansk' ta sna ž ni stranki nasp-oti trem-vrriske postaje »Kosovo« v Zgornji Šiški. 21835-21 Pri POJAVIH STAROSTI Ogl. rtg pod S. Br 11011/1933 pomagajo preparati dr. R. Vajsa, ki se izdelujejo iz učinkovitih žlez, a vsebujejo tudi vitamine, pridobljene z ultravioletnim zračenjem. Preparati . VIRILINE IN FERTILINE (za moške) (za ženske) dovajajo človeškemu telesu one substance, ki manjkajo zaradi starosti, čijih nedostatek povzroča pri ženi nervoznost, depresijo, tegobo in naval krvi, pri moških pa nespanje, depresijo in druge duševne in telesne znake starosti. FEKTUJNE in VIRILINE pridejo v promet posebno, in to v zavojčkih po 40 tablet (za 13 dni) in 100 tablet (za 33 dni), a se dobe v vseh lekarnah, po poštnem povzetju pa se lahko naroče v lekarni Mr. D. M. JankoviCu, Beograd ali v lekarni S. Mitel-baha, Zagreb. 8305 Zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo: MIBRA, kem. farm. preparati Zagreb Mariiličev trg 11 Prazno sobico sončno, prijazno, parketirano, elektrika, vhod e stopnic, oddam takoj. Vogal Leipi pot 10 —Marmon-tova usdca 11 (Mirje). 91145-23 Opremljeno sobo sončno ta čisto,, v novi vili poleg tli vol. goeda oddam. Cesta na Ro&nik 47. 20,100-23 Zračno sobo posebnim vhodom oddam takoj, t? i Ca na Grad 9. 211102-28 Veliko aobo s posebnim vh,0d'0im iz veže oddam za pisarno ali mirmo obrt. Rimske c. 2, priti, desno. 31.108-21 Opremljeno sobo lepo, solnčno in s posebnim vhodom oddam gospodični v vili pri Tivoliju. Skrabčeva ul. 6/1. 21il 20-38 Elegantno sobo novoopremljeno — jutranje solnce ,s posebnim vbodom in souporabo kopalnice oddam tekoj aH pozneje boljšemu gospodu. — Naslov: Kocjančič, palača V za jem ne zavarovalnice. 21007-23 Sobo ttrofpo geparšrano odda stalnemu in boljšemu gospodu Turk. Streliška 22. 20S07-23 Čisto svetlo sobo lepo, z elektriko, parketom in posebnim vbodom ter so-u pore bo kopa Inice poceni oddam. Borštnikov trg l/II desno. 21157-23 Prazno sobo e posebnim vhodom, evemt. z majhno kuhinjo, išče t mestu vesten plačnik (samec). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 263«. 211195-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam solidni gospodični v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21080-23 Prazno sobo te«po ta »e pari ramo, 1 razgledom na Zvezdo, odda e L avgustom Gjud, Kongresni trg iteir. 6/1. 21208-S8 Gdč. oddam sobo za 900 Din, o*ir. divema za 800 Din, ▼ centru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21337-26 Prazno sobo centralno kurjavo, na Miklošičevi cesti oddam. — Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 21317-23 Lepo sobo v Tivoliju oddam 2 osebama s hrano aH brez. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 81296-23 Prazno sobo ugodno za uradnico ali dve gospodični oddam na Gospoevetskl c. 12. 21266-23 Sobo in sobico oddam v cent™ mesta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 21338-23 Dve lepi sobi opremljeno ta 1 prazno, uporabo kopalnic« odda« ekoj v Tavčarjevi ulici. Vaslov v oglasnem oddelki Jutrs«. 21241 23 Prazno sobo in kabinet v bližini nebotičnika iščem Ponudbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod značko ■I. ali llo. avgust«. 21346-23 Dve prazni sobi tekočo vodo, elektrika. parket, vhod s stopnišča, pripravno event. ?a pisarno, takoj oddam. Informacije Tržaška 8. 21214-23 Sobo lepo opremljeno, nolnč-no, z elektriko ln posebnim vhodom oddam Rožna dolina VT'4 51203-23 Ob Napoleonovem trgu oddam veliko, lepo opremljeno sobo s parketom, elektriko In vhodom s stomnjišča. — Rimska r^t.a 2. levo. TI. nadstropje. 21221-23 V-ftliVo. lesno sobo opremi leno oddam tn-koi ali poriele le sta1-nemu solidnemu "■ospf-du. ResU^v* rec*« S nritllčle. levo. 21271-93 Sostanovalca hrano sno TMn »'1 hrea hrane 150 P'" ■n^ei-nem. Sv. J »»-oh« «rg 5. 2128S-2? Sostanovalca sprejme TrbeSnik, Hrenove ulica štev. 17 — dvorišče, levo. 21273-23 Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova ali xa šifro i Din. (23-a) Gospodična dnemno odsotna, išče se-parirano eobo, po možnosti v centru mesta. Ponudbe prosi pod »Strogi separe« ne oglasni odde lek »Jutra«. 21ll65-33a Gospod išče mirno sobo pri samski osebi aH majhni druaini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za 1. a.gust« 20S69 23/a Prazno sobo tekočo vodo. v sredi rn^sti* tukoj oddam. — Kralji Petra trg Vev. 8 «1868 28 Distingvirana gospa iišče veliko, prazno, sončno sobo, a.ld sobo im kuhinjo v Šentjakobskem okraju — ozir. na Bregu. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »1858«. 20992-23/a 1 opremljeno in 1 prazno sobo skuipno, z zajtrkom ta vso postrežbo iščem s septembrom za 2 osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ugodno«. 211i8S-23/a Prazno sobo zračno 'n solnčno, išče gospa. Ponudbe na ogl,as. oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna plačnice«. 21167-23/a Glasbila Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali Za šifro pa B Dia. (26) Črn klavir jako dobro ohranjen, prodam za 4800 Din, drugI isto tako dobro ohranjen, rjav, prodam za 2500 Din. Iv. Kacin. Domžale. 20668-26 Pozor! Harmonije od 2000 Din ta planine od 10.000 Din dobi t« v tvornici Iv. Keoto. DomSele. — Popravlja ta uglašuje najceneje. Zahtevajte cenik. 18814-26 Krasen klavir z Lepim giasom, za 5300 Dim na proda, j v Cerkveni ulioi 21, vrata IS. 21300-26 Vsaka beaeda 1 Din: za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (27) Krotko srno udomačeno, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20831-27 Ukraden Je bil pes foksterierske pasme, s kodrasto dlako, e črnimi, be limi ta 'javim* lisami, ko sliši na ime »Sami«. Pred aakupom pa se »vari. — Evont. sporočile proti dobri nagradi na: Andrev Gasener, MJ. 20792-27 Dopisi Vsaka beaeda 8 Din; za dajanje naslova aii šifre pa 5 Dm. (24) Intelig. gospodična brea družbe, bi rada dopisovala t enakim gospo dom. Dopisi na podruini 00 »Jutra* v Celju pod »Korespondenca«. 21.103-24 Še mlada tujka Seli znanja t gospodom srednje starosti, za nedelj ske iz! »t«. Dopise na ogi. o