Bogata revolucionarna St. 14 (1547) NOVO MESTO Leto XXX četrtek. 5. aprila 1979 Cena: 6 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416 - 2242 Premik v miseinosti Akcija, začeta z zaključnimi računi za leto 1978, se bo Nadaljevala vse leto — Medobčinski sindikalni svet za Dolenjsko v ponedeljek strnil občinske ocene o akciji Politična akcija, ki je sprem-Jala zaključne račune za minu-“ leto, odmeva zdaj iz partij-sindikalnih in drugih ocen, Slavnem pohvalno. Akcijo so Dolenjskem do zdaj ocenili j*ndikati v Črnomlju, Metliki in ^ovem mestu, prihodnji teden jja jo bodo še v Trebnjem, ovsod ugotavljajo, da je bil "ajvečji premik narejen v miselnosti delavcev. bo tistim (na seji jih niso imenovali), ki nimajo niti kratkoročnih, kaj šele srednjeročnih programov. So redki, vendar pa so. Akcija se ni končala z zaključnimi računi, ampak se bo nadaljevala. Politična zahteva je, da ob vseh periodičnih (četrtletnih) obračunih. Poudarek bo na tretje četrtletje -za obdobje od januarja do septem- bra' I. Z. Ko je na ponedeljkovi seji med-inskega sindikalnega sveta za "Olcnjsko predsednik Marjan Pure-oKAPOVZema! nekatcre značilnosti iz cinskih sindikalnih ocen, je po-uril prav to dejstvo. Dejal je. da eavci v nasprotju s prejšnjimi leti ° .at niso hoteli biti zgolj odjemal-„ stev'lk in drugih podatkov o ‘Parjenju, marveč so se zado-)ili šele po izčrpnejših spremnih ločilih. Po Purebrovem mnenju se dre to šteti kot odraz dobrih Političnih priprav na akcijo, kjer pa Oikat in drugi politični dejavniki niso ust/ezno delovali, so se kolekti-v' —sprijaznili" z olepšavami dejan-s e8a stanja. Pomanjkljivosti, če go-g0r‘mo zgolj o teh, je akcija „zaklju-ni računi 78“ odkrila nemalo, arsikje so takoj sprejeli akcijske rograme za odpravljanje slabosti, Jer pa tega še niso storili, bodo a*! zamujeno nadoknaditi. Teže Ra Dolenjskem ohia*V stran' začenjamo dJ' at' P°dl 'stek ^9°' ^^marja Frančka Sajeta Jugoslovanski komunisti R*aznujejo letos 60-letnico pj^iziranega delovanja, dela !menom Socialistična stov) L partija (k°muw-eresu paHtreč na kon- * S partlJ0 r^gosia- ^ S. V,v 2Vp.. , preimenovala v yj. 0 komunistov Jugosla-J . v smislu nove vloge Partije. , p°ča stitvi jubilejev, ^letnice ZKJ, SKOJ in ^druženih delavskih sindikatov, se pridmžuje tudi °lenjski list, s tem da z današnjo številko začenja “javljati na 4. strani dalj-, podlistek „ Boga ta revo-acionama tradicija na olenjskem“ izpod peresa godovi na rja Frančka Saje-> raziskovalca naše pol-Pfetekle zgodovine in JJ.^a znane knjige Belogar- bnt!m“ W b0 v njem e“kazal, kako so nekateri ■ enjski dogodki in ideje, n so jih sprožile, bu^lle?nbno vplivali na pre-janje in utrjevanje slo-yesu rev°lucioname za- BOLJŠA NAPETOST Letos bo opravil lilektro tozd Krško na območju sevniške občine vrsto del v skupni vrednosti 9 milijonov dinarjev. Predvidenih je precej novih transformatorjev. Postavili naj bi transformator pri taborniškem domu v Sevnici, v Dolenjem Bošta-nju, na Kovačevem hribu, toliko časa sporni transformator na Logu, nadalje v Zavratcu.in Zapužah. BREŽICE: PREDLOG LE OSNUTEK Na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine in skupščin izobraževalne, komunalne, zdravstvene in otroškovarstvene skupnosti so se 3. aprila v Brežicah skupščine SIS z glasovanjem izrekle za to, da se predlog četrtega referendumskega programa spremeni v osnutek in da sc usklajevanje še nadaljuje. Tako so odprli pot nadaljnjemu dogovarjanju in sporazumevanju. Da je bila taka odločitev potrebna, jc dokazala razprava pa' tudi izredno veliko pripomb, ki so jih delegacije naslovile na skupščino. V razpravah so delegati poudarjali, naj imajo v prihodnje prednost neuresničene naložbe' iž prejšnjih referendumov, sklep o razpisu 4. referenduma pa bodo zbori občinske skupščine in SIS sprejeli na naslednjem skupnem zasedanju. OD TRIGLA V A DO VARDARJA - Tisoče Dolenjcev je pretekli teden pozdravilo štafeto na njeni poti po domovini. Na slehernem delčku njene poti, povsod z istimi željami, z eno samo mislijo „ Živi nam še dolgo, tovariš Tito". V Vinici je v petek dopoldne Jože Stegne opravil zadnjo slovensko predajo, potem pa so jo po mostu čez Kolpo ponesli hrvaški mladinci Dan prej je bila štafeta v novomeški metropoli. Na poti iz Šentjerneja se je najprej za nekaj trenutkov pomudila v IM V, potem pa jo je večtisočglava množica pozdravila v Športni dvorani. Iz rok v roke so jo potem po Glavnem trgu nosili mladinci, taborniki, vojaki. . . Delček poti, k' je simbol mladosti, miru, bratstva, svobode in sreče je nosila tudi slepa-telefonistka iz Krke, Nežka Furlan. Več o slovesnostih ob sprejemu štafete še na občinskih straneh DL. (Foto: Janez Pavlin) Politična stanovanjska prevetritev Pred začetkom akcije, ki naj pospeši uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu Hiše rastejo kot gobe po dežju. Malone sleherni dan oblije sreča družino, ki je dočakala vselitev. Dolgi spiski čakajočih se krajšajo. Se mnogo je treba zgraditi. Načrti so zahtevni, roki priganjajo. Bi So lahko hitreje? Partijsko opozorilo pravi, da predstavljajo eno od cokel prema-lo^azviti in uveljavljeni družbenoekonomski odnosi. Zaradi tega se še * hudo zatika, pomanjkljivosti pa se kažejo predvsem pri družbeni in usmerjeni gradnji. Posledi- Pod eno streho CZP Dolenjski list in Knjigotisk na referendumu izglasovala združitev Dolenjski informativni in tiskarski center Po večletnih pripravah in tesnem tehnološkem sodelovanju med Časopisno založniškim podjetjem Dolenjski list v Novem mestu in Knjigotiskom je bil 29. marca referendum, na katerem je približno 100 zaposlenih v obeh delovnih organizacijah odločalo o združitvi. Referendum je izredno uspel, saj so se ga v obeh kolektivih udeležili vsi, razen bolezensko odsotnih in upravičenih, izid pa je bil presenetljivo dober, kar kaže na dobre priprave. V Dolenjskem listu je od 57 zaposlenih glasovalo 53 delavcev in so bili vsi za združitev, v Knjigo-tisku pa je bilo samo 5 glasov proti. K združitvi je oba kolektiva vodil skupni razvojni načrt, ki predvideva širitev zmogljivosti in nudenje zahtevnejših informativnih in tiskarskih uslug ter uresni čitev zastavljenega načrta o Dolenjskem informativnem in tiskarskem centru, ki je dobil svoje mesto tudi v občinskem srednjeročnem razvojnem programu. Ker doslej obe delovni organizaciji poslujeta v izrazito slabih delovnih razmerah, največ zaradi prostorske stiske in zastarelih naprav, bo ena izmed prvih skupnih nalog gradnja novih poslovnih prostorov na Cikavi in nabava sodobne opreme. R. B SLANA V NASADIH V torek je slana pobelila tudi sevniško občino. Močno slano so opazili v velikem sadovnjaku Mercatorja - sevniškega kmetijskega kombinata - tozd proizvodnja in trgovina na Čanju pri Blanci. Jablane so ta čas v času brstenja, kar pomeni, da prenesejo malo nižje temperature. ca tega jc, da se jeziček na tehtnici razmerij nagiba v korist zasebne stanovanjske zidave bolj, kot je bilo predvideno in v skladu z družbenim smotrom. (Nadaljevanje na 4. strani) Ob koncu tedna se bo vreme postopoma izboljšalo, vendar bodo v popoldanskem času še možne krajevne plohe. IMV: novi modeli - za dinarje konference na beograjskem salonu avtomobilov: letos razen katrc za dinarje se 4.500 avtomobilov R—14, R—18 in R—30 — Predstavljen tudi celoten program IMV Hala II1# paviljon IMV, poln bleščečih modelov iz bogatega programa Renault, je bil spet v središču pozornosti obiskovalcev osemnajstega Mednarodnega salona avtomobilov v Beogradu, ene največjih tovrstnih prireditev v Evropi. vplačila, v IMV še niso mogli povedati. To bo pripravila in javnosti Do prvega spomladanskega dne se je na slovenskih cestah smrtno ponesrečilo 110 ljudi. Statistika še ni bila urejena, ko je prišla vest iz Štefana pri Trebnjem. Na dolenjski magistrali so bili ob življenje še štirje ljudje. Po neusmiljenih računih bo do konca leta v Sloveniji zaradi pojava, ki mu pravimo promet, umrlo še blizu 600 ljudi. Odgovorni nam pripovedujejo naj si vzamemo raje nekaj več časa, kot pa življenje. Prav imajo, „hiteti počasi" je prav star rek, veljal je še v času jezdecev. Bolj malo pa je govora o dejstvu, po kakšnih cestah kljub dragemu bencinu in drugim dajatvam jezdijo jekleni jezdeci Je na primer dolenjska magistrala, ki ne povezuje samo severa in juga Jugoslavije, ampak celo evropski zahod zaciji jih je na . krške Tovarne celuloze in iz k* ^juro Salaj, ki izkazujejo gubo po zaključnem računu, ni' bo prizadetih z ukrepom ^manjšanja osebnih dohodkov, ‘zguba jc bila namreč 23. marca P°krita. Največ, dobrih 28,2 m'lijona dinarjev, so pokrili vsi tozdi krške tovarne s svojimi ^ervnimi skladi. Sredstva združujejo tudi slovenske papirnice: vo in Radeče po pet mili-dinarjev, Vevče 6 milijo-Sladki vrh 4,9 milijona Milenko KOŠANO VIC __________________________J NOVOMEŠCANA ČLANA SAZU Nedavno sta bila za redna člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (razred za umetnosti) izvoljena tudi novomeška rojaka: slikar, strokovni pisatelj in arhitekt Marijan Mušič (75 let) in arhitekt - projektant Edvard Ravnikar. Oba sta tudi univerzitetna profesorja- Cene kot poln sod smodnika r Politika cen tudi pod kontrolo dolenjskih sindikatov - Do dohodka z delom Statistika je ugotovila, da so cene januaija in februaija hitreje praznile neše žepe, kot je bilo dogovoijeno. Več je bilo treba dati zlasti za najrazličnejše storitve in hrano. Kako je bilo marca, „uradno“ še ne vemo, kaj prida razveseljivih podatkov si ne moremo obetati. Črni oblaki se zbirajo še naprej. Delajo jih zahtevki po novih podražitvah. Kako ukrotiti pretirane podražitve in stopiti na glavo še posebno cenam, ki so z družbe- Politična... (Nadaljevanje s 1. strani) Nabralo se je toliko nerazrešenih vprašanj, da jim je moč -po mnenju ZK in drugih organizacij - biti kos samo s tako temeljito, vsebinsko poglobljeno in široko politično akcijo, s kakršno sc je pravkar končalo „obdobje“ zaključnih računov. Spodbuda za stanovanjsko akcijo je prišla iz republike, kjer so že osnovali poseben koordinacijski odbor za spremljanje in pomoč pri akciji v regijah in občinah. Namen ,,stanovanjske akcije", zamisel in izvedbo so predstavniki republiškega koordinacijskega odbora 30. marca podrobneje obrazložili v Novem mestu na posvetu za predstavnike občin dolenjske in posavske regije. Hkrati so bili udeleženci seznanjeni tudi z ukrepi, s katerimi bo v reševanje problematike v stanovanjskem gospodarstvu posegel republiški izvršni svet kot predlagatelj zakonskih sprememb in dopolnil ter novih predpisov. V občinah naj bi v tej akciji, ki se bo začela aprila in nadaljevala maja, opravili več pomembnih nalog, med katerimi omenjamo tu le najvažnejše. Pripraviti bodo morali ocene, kako poteka uresničevanje srednjeročnih planov v stanovanjskem gospodarstvu, oblikovati izhodišča za nov srednjeročni načrt, narediti načrt za prehod na ekonomske stanarine, dograditi samoupravno preobrazbo na stanovanjskem področju in usposobiti samoupravne stanovanjske skupnosti za dolžnost pri pospeševanju družbeno usmerjene gradnje. V javni razpravi bodo v občinah poleg tega, domačega gradiva obravnavali tudi sveženj republiških dokumentov, v katerem bodo tudi osnutki sprememb šestih zakonov, ki se nanašajo na stanovanjsko gospodarstvo. Pričakujejo, da bo ta sveženj nared že v nekaj tednih. V sklop družbenoekonomskih odnosov, ki naj bi naposled prevladali v stanovanjskem gospodarstvu, sodijo nekatere novosti, ki naj bi jih uresničili še v tem srednjeročnem obdobju. Med drugim gre za vprašanja bodočega načina združevanja sredstev za stanovanjsko graditev, v okviru tcgi pa za zahtevo, da je treba v ceno družbene(tudi solidarnostne^) stanovanja všteti tudi ustrezen delež stanovalcev in postopno preiti na ekonomsko stanarino. Hkrati naj bi dosegli, da bo graditev stanovanj potekala po predpisanih družbenih standardih, uveljavljenih z dvojnim namenom: da bi stanovanja ustrezala potrebam stanovalcev in da bi ne bila predraga. Kot je bilo moč razbrati iz razprave na omenjenem posvetu v Novem mestu, so v občinah že precej daleč od prvih priprav na . o politično ,.stanovanjsko akciji". V vseli dolenjskih in posavskih občinah so že ustanovili koordinacijske odbore za spremljanje poteka, pripravili ocene o uresničevanju načrtov sedanjega srednjeročnega obdobja, izdelali izračune za prehod na ekonomske stanarine z osnutki novih meril za subvencioniranje stanarin in več drugih reči, čemur bi la lik o rekli tudi akcijski program. Srednjeročni stanovanjski načrti bodo uresničeni in celo preseženi povsod, akoravno je v tej ali oni občini še do nedavnega kazalo, da bodo z uresničevanjem hudi glavoboli. Tako je družbeno usmerjena gradnja v Novem mestu nekoliko zaostala zaradi pomanjkanja sredstev za komunalno urejanje, v Črnomlju so čutili probleme zaradi tega, ker je bilo planiranje preveč občinsko in premalo odsev potreb in možnosti združenega dela, v Krškem ne gre hitreje, ker je za stanovanjsko graditev premalo denarja, v Brežicah sc pozna, ker se tozdi niso ustrezno vključili v politiko in načrtovanje stanovanjske^ gospodarstva itd. „Pieskrba‘’z gradbenimi zemljišči je ta čas zadovoljiva, tudi komunalno opremljanje poteka hitreje kot pred leti. V Novem mestu in Krškem so, denimo, to vprašanje rešili tako, da so osnovali posebne enote pri nekaterih interesnih skupnostih. Se nikjer pa nimajo tako imenovane stavbne zemljiške skupnosti in kaže, da bo Novo mesto prvo med občinami dolenjske in posavske regije, ki bo doslej problematiko zazidalnih zemljišč reševalo v posebni interesni skupnosti. I. ZORAN Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje Q Slovenska socialna demokracija je želela, da bi z večjo samostojnostjo in boljšo organiziranostjo razmahnila socialistično gibanje med Slovenci in tudi med ostalimi avstrijskimi Jugoslovani. Zato so na ustanovnem zboru slovenske socialne demokracije 15. in 16. avgusta 1896 v Ljubljani tej’dali ime Jugoslovanska socialnodemokratična stranka (JSDS). Kongres je v svoji resoluciji naglasil, da je ..potrebna skupna borba vseh jugoslovanskih siromakov" in da „proti prepiru meščanskih slojev v jugoslovanskih deželah postavlja jugoslovanski proletariat ljubezen in bratstvo vseh jugoslovanskih narodov**. Kot četrta točka je bilo na dnevnem redu agrarno vprašanje. Drofenik iz Celja je opozarjal, da j. „v Slovencih več kmečkega prebivalstva nego industrielnih delavcev. Vendar se je pri nas malo skrbelo za kmeta in kmečkega delavca. Kmetija propada pri nas ravno tako kakor v drugih deželah. Ljudstvo je tako obubožano, da več ne more samostojno misliti. Vsak dan bobni . boben po deželi. . . Kmetu moramo pokazati pot. a tudi povedati mu moramo, kaj zahtevamo ..Delegati so se razhajali v svojih glediščih in sklenili, ,,naj sodrugi DOLENJSKI LIST prouče agrarno vprašanje do prihodnjega shoda", Lj. kongresa, in pospešujejo s poljudnimi knjigami agitacijo med kmečkim ljudstvom. Po ustanovnem kongresu, ko je stranka dobila novo organizacijsko obliko, seje socialistično gibanje na Slovenskem razmahnilo. JSDS je imela okrajne politične organizacije v Ljubljani za mesto in ljubljanski okraj, v Celju za južno Štajersko, v Zagorju za litijski okraj, v Idriji za Notranjsko, v Trstu in pripravljala ustanovitev politične organizacije v Novem mestu za Dolenjsko. Krajevne politične organizacije so tvorile podružnice strokovnih organizacij in drugih društev, ki so se razširile že po vseh delavskih središčih. Stranka jo začela izdajati razne - nove liste. S številnimi ii.odi se je pripravila na državnozborske volitve leta 1897, ko je socialna demokracija dobila okrog 4500 glasov v Trstu in okolici, 4000 na Kranjskem in na Spodnjem Štajerskem okrog 5000 glasov, med njimi precej kmečkih. Prvi maj so ljubljanski delavci to leto prvič proslavili tudi z obhodom po mestu. Zavednejši in bolj organizirani delavski razred je pogosteje vodil mezdna gibanja. Večkrat seje moral odločiti tudi za stavkovne boje, ki nockonoinskega vidika neutemeljene in hočejo predlagatelji z njimi samo povečati dohodek? O tem je bilo v zadnjem času nemalo razprav in vroče krvi, temperaturo pa je dvignilo tudi spoznanje, da uhajanje cen z vajeti ruši družbene stabilizacijske napore in obenem napore za povečanje življenjske ravni prebivalstva. Pozdraviti velja Danes v Skupščinskem Dolenjskem listu SDL vložen v Prilogo faradi večjega obscjja - 31 malih strani -- je tudi današnja 9. številka SKUPŠČINSKEGA DOLENJSKEGA LISTA vložena v redno prilogo našega tednika. Šest občinskih skupščin objavlja v njej vrsto odlokov in drugih predpisov. OBČINA TREBNJE objavlja v novem SDL svoj statut, krajevna skupnost Svetinje pa sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. občina Črnomelj sporoča spremembe v odloku o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti SIS na področju družbenih dejavnosti za leto 1979. KRŠKA OBČINA objavlja od-iok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Volilna komisija KS iz Leskovca sporoča izid glasovanja na referendumu od 18. marca 1979. Krajevna skupnost Senovo objavlja izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka od 4. 3. 1979, posebej pa & sklep o uvedbi novega samoprispevka za obdobje treh let. IZ METLIŠKE OBČINE objavlja krajevna skupnost Božako-vo izid referenduma za uvedbo samoprispevka z dne 11. 3. 1979, posebej pa tudi sklep o uvedbi samoprispevka do leta 1983. OBČINA RIBNICA objavlja danes odlok o prispevku za zadovoljevanje potreb na področju družbenega varstva otrok za čas od 1. 4. do 31. 12. 1979. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica objavlja dva ugotovitvena sklepa: da je sprejet samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in da je že sprejet tudi statut te skupnosti. OBČINA NOVO MESTO objavlja odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, kije bil sprejet 28. marca 1979. prejšnji teden sprejeti družbeni dogovor o politiki cen v Sloveniji, ki so ga podpisali tudi sindikati. Podpisniki naj bi v združeni akciji delovali tako, da bi cene naraščale samo v okviru načrtovanih podražitev, pa še teh ne bi smeli dovoliti brez vsestransko utemeljenih predlogov. Sindikati na Dolenjskem tak ukrep odobravajo, kar so v ponedeljek, 2. aprila, potrdili tudi člani medobčinskega sindikalnega sveta na seji v Noveiji mestu. V uresničevanje družbenega dogovora se bodo brezpogojno vključili v vseh občinah, akoravno ne pričakujejo velikih uspehov že v prvi fazi. „S cenami je tako," je dejal eden od razpravljalcev, „kot bi gasili požar ob sodu smodnika. Vedno si v nevarnosti, da bi akcija ne dosegla prav nasprotnega učinka." Zato so menili, da bi bilo treba preventivno delovati že pri žariščih novih cen - v samem združenem delu. Zato naj bi bila naloga sindikatov prizadevati si, da bi v delovnih organizacijah iskali dohodek z boljšo organizacijo dela in večjo storilnostjo, ne pa s pretirano visokimi cenami. I. ZORAN LOKALNA ŠTAFETA Po kočevski občini je dva dni potovala tudi lokalna štafeta s pozdravi predsedniku Titu za njegov 87. rojstni dan. Na pot je krenila 24. marca iz Podpreske. Svečanost ob odhodu je bila zaradi slabega vremena v gasilskem domu. Priložnostni govornik je orisal pomen Titove štafete in zgodovinske 60-lctnice KPJ, SKOJ in sindikata. Mladinci so izvedli kratek kulturni program. F. K. GRADIJO LE DRUGIM Kako je kovačeva kobila največkrat bosa, a ne po lastni krivdi, bi lahko ponazarjal tudi primer sevni-škega tozda Operativa zasavskega gradbenega podjetja Beton. Že dve leti namreč moledujejo v mestu za lokacijo samskega doma, a je še vedno nimajo. Kako si želijo dobiti ustreznejše domovanje za svoje delavce! Precej jih še potrebujejo, je potožil minuli teden na občinskem sindikalnem svetu član iz tega tozda. Delavci so že lani izrazili pripravljenost nameniti za to gradnjo tri delovne dni. Jim ne bi mogli določiti vsaj lokacije? 1 # * f* w SREČNO DO NASLEDNJE JAVKE - Nekdanji komisar čete v Gubčevi brigadi Jože Črne izroča kurirčkovo torbo s pozdravi tovarišu Titu prvim nosilcem v kr ški občini, kostanjeviškim pioniijem. (Foto: J. Pavlin) Varno od javke do javke Kurirčkova pošta v Krški občini — Ob predaji partizanski miting v Ledeči vasi - Velika udeležba Potem ko so kurirčkovo pošto deset dni varno od javke do javke nosili pionirji—kurirji petnajstih šol novomeške občine, so jo v petek, 30. marca na osrednjem mitingu v Ledeči vasi pri Šentjerneju izročili pionirjem krške občine. Slovesnost ob predaji je potekala na travniku Ribnik, nedaleč od vasi, kjer se je 31. oktobra 1943 odigrala tragedija borcev 1. bataljona Gubčeve brigade. V nemški ofenzivi je na travniku ostalo 32 partizanov, ki počivajo danes na pokopališču v Grobljah. Na tem mestu bo slovesnost tudi na predvečer praznika dela, ko bodo borci Gubčeve brigade odkrili spomenik vsem padlim. V Ledeči vasi se je na mitingu zbralo prek petsto pionirjev iz pionirskih odredov občine Novo mesto in Kostanjevice, preživeli borci Gubčeve brigade, predstavniki družbenopolitičnih organi- • zacij obeh občin in domačini-Zadnja predaja pošte je komajda ' ušla sovražni zasedi. Roman Turk, pionir osn. šole „ Martin Kotar" iz Šentjerneja, je predal raport nekdanjemu komisarju čete v Gubčevi brigadi Jožetu Crnetu, ki je pošto s pozdravi Titu izročil v varstvo pionirjem iz Kostanjevice. Po odhodu pošte so mladi prisluhnili borcem, živim pričam tragičnih dogodkov v Ledeči vasi Jožetu Cmetu, prof. Tončki Metelko, Jožetu Plevniku in borki pesnici Vidi Brest. Kulturni program so pripravili pionirski odredi osnovnih šol iz Škocjana, Šentjerneja, Stopič in Kostanjevice. J. P. RIBNICA: ,,OD DRAVE DO JADRANA4 Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Kočevje -Ribnica organizira 9. aprila ob 18. uri v domu JLA v Ribnici predavanje ,,Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana". Predavala bosta Marko Kmecl in Slavko Preložnik. Ob tej priložnosti bodo prikazali tudi film in diapozitive. Ciglarjeva pot je kot pešpot vključena v slovensko planinsko transverzalo št. 2, ki je vključena v evropsko pešpot 6 ' (Baltik— Wachau-Jadran). Na predavanje so vabljeni vsi občani, posebno pa še planinci ter ljubitelji popotništva in narave. 7. OBČINSKO TEKMOVANJE V PRVI POMOČI ' Novomeški občinski odbor RK ifl občinski štab CZ razpisujeta 7. občinsko tekmovanje ekip civilne za; ščite v prvi pomoči. Tekmovanja, K' bo 18. maja, se lahko udeležijo ekipe za prvo pomoč pri civitn1 zaščiti v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah ali iz občinski^ enot civilne zaščite. Tekmovanja* morajo obvezno udeležiti vse ekip® za prvo pomoč, ki so zadolžene * hitro posredovanje v primeru be v Ljubljani. Ekipe mor»P šestčlanske, vodja in namestn1* , rata imeti opravljen 80-urni te člani pa 20-umi tečaj iz prve pom ČL Vsaka ekipa mora imeti za te mo vanje dve sanitetni torbici s pre“ pisano vsebino, rok za prijave P1 OO RK pa je do 12. aprila. * niso nastajali samo iz ekonomskih, ampak tudi iz političnih razlogov. Od leta 1897 se je v Trstu vrstilo več stavk, 2. avgusta 1898 pa je bila uspešna splošna stavka v Trstu in Miljah. Več krajših stavk je bilo v Podgori pri Gorici. Leta 1900 so stavkali delavci v Vevčah in rudarji v Trbovljah. Največji je bil generalni štrajk v Trstu, ki je izbruhnil 13. februarja 1902 iz solidarnosti do stavkajočih mornarjev. Vojska je 14. februarja brez vzroka streljala na množico stavkajočih, ki so se po zborovanju mirno razhajali, in ubila tri delavce, naslednji dan pa ustrelila še enajst ljudi in mnoge ranila. Oktobra 1903 je bila tretja velika stavka v trboveljskem revirju, ki se je po sedemnajstih dneh zmagovito ETBIN KRISTAN (1867 -1953), publicist in pisatelj, voditelj Jugoslovanske socialno-demokratične stranke v letih 1896- 1914. končala in tako dvignila samozavest rudarjev, da se je število organiziranih v Trbovljah močno povečalo. Aprila 1904 so stavkali jeseniški kovinarji, avgusta 1905 pa delavke na trboveljski separaciji in papirni-čarji v Vevčah. Od leta 1900 do 1905 je bil sedež izvršnega odbora JSDS v Trstu, kjer je bilo najmočnejše delavsko gibanje. Tam je od leta 1898 izhajal tudi „Rdeči prapor", novo glasilo slovenske sodalne demokracije, ter večina drugega njenega tiska. Voditelj slovenske socialne demokracije je postal pisatelj Etbin Kristan, agilni publicist, agitator in organizator. Tedaj je revizionizem iz Avstrijske socialnodemokratične stranke pronical tudi v JSDS, v kateri so bili glavni revizionisti Altan Prepeluh in sodelavci revije „Naši zapiski", ki so prek masary-kovstva pridružili socialni demokraciji. Kristan se je sicer upiral revizionizmu, vendar je zlasti v nacionalnem vprašanju tudi sam z zagovarjanjem narodne avtonomije in gledanjem na jugoslovansko vprašanje kot kulturni problem prišel pod vpliv reformističnega avstro-marksizma. Razen tega je s stranko vred zanemarjal agrarno vprašanje in opuščal politično delo med siromašnimi kmeti. Tako je stranka kmalu zgubljala precejšen vpliv, ki si ga je spočetka pridobila na podeželju, in sc vse bolj omqcvala na organiziranje delavstva. Decembra 190.S ;e JSDS ustanovila strokovno tajništvo za Slovenijo s sedežem v Trstu, da bi - še bo’j organizirala slivenski proletariat. V enem letu se je število organiziranih na Slovenskem zvečalo od 4100 na 7603, vendar pa je izven organizacij ostala še velika večina delavcev. Leta 1906 je bilo v Trstu z okolico 2478 organiziranih slovenskih delavcev in na Goriškem 1053, vseh organiziranih na Primorskem pa je bilo 9974 od okrog 48.000 slovenskih in italijanskih delavcev. Na Kranjskem je bilo po nekem viru 1963, po drugem pa 2291 organiziranih med okrog 25.000 delavci in delavkami. Na Spodnjem Štajerskem je tržaško tajništvo povezalo le 1261 slovenskih delavcev, na celotnem Štajerskem pa je bilo med 107.000 delavci in delavkami 22.121 strokovno organiziranih. Slovenskih delavcev na Koroškem pa nikdar ni zajelo strokovno tajništvo slovenske socialne demokracije, čeprav so tudi tja zahajali njeni agitatorji. V tem času je bilo nekaj uspešnih mezdnih bojev. Propadle so stavke v ljubljanski pivovarni, tržaških kamnosekov in šestnajstdnevna stavka zasavskih rudarjev januarja in februarja 1906. Okrog tega boja rudarjev se je - odkrila prikrita razpoka med revolucionarnim proletariatom in oportunističnim vodstvom. Borbeni rudarji so zahtevali štrajk in ga začeli, nastajajoča delavska birokracija pa je stavki nasprotovala, jo zatem dušila in prispevala k njenemu porazu. S tem je za dobro desetletje skoraj prenehalo dolgoletno stavkovno gibanje. Le julija 1907 so stavkali kamnarji v Nabrežini in mizarski pomočniki v Ljubljani, novembra 1909, marca in maja 1910 pa so pa so bile manjše spontane stavke v Trbovljah. Nekaj stavk so italijanski socialisti organizirali v Trstu. Velika stavka tržaških železarjev, ki je od 28. julija 1910 trajala kar 97 dni, pa jc samo delno uspela, ker je niso podprli jeseni#' železarji in drugi slovenski dela'rt3' Čeprav je slovenska sociali^ demokratska stranka jeseni y prirejala shode in demonstracije splošno in enako volilno pravico ^ pred državnozborskimi volitv* maja 1907 v nekaterih krajih obn vila agitacijo med kmeti, ni mOFJ več nadoknaditi zamujene^ J-razširiti vpliva med širšimi P*35*:), ljudstva. Na volitvah je v slovensK' volilnih okrajih zbrala 12.667 gl*5 in ostala brez poslanca. V narod' nostno mešanih krajih pa je soci demokracija dobila štiri italijaIrT poslance v Trstu in tri nem J encgi v Mariboru, drugejp v °*.L Celovec-okolica in tretjem v ° J0(j ku. Skupaj je na Slovenskem 251.000 udeležencev glasova* ° .jj. socialno demokracijo 34.239 . cev ali 13,6 odstotka: v Trstu > odstotka, na slovenskem Koros 27,8, v slovenski Istri H>“’ ^ slovenskem Štajerskem 9,4, v ^ venskem delu Goriške 7,9, ^ Kranjskem pa 7,2 odstotka- ^ volitvah junija 1911 je v slove”. volilnih okrajih dobila 5.000 g* je več, in sicer 39.144 glasov, to®1 dva italijanska poslanca v Trs nemškega v Beljaku. Ivan življenj« Cankar, ki ga je ( stranke bolj zanimalo nego življ t naše krjaveljske literature", Jc M novembra 1907 dobil vtis, delavska .birokracija „več škoc stranki in njenemu glasilu, nego nasprotniki skupaj". Etbina na pa je opozoril, naj se „Pose 15 ‘' oV varuje idrijskega Toneta*1. (Nadaljevanje prihod”! Št 14 (1547) 5. aprila Ijf iid) pisma in odmevi A tlfttttaruj&Kr’ lujta/ POZDRAV TITU IZ BRE2IC snl° sprejeli zvezno šk.> nu- ' tildi občani brcži- mlaHi n®' Slavnosti so se udeležili rj7r0!?CI -ln ®est. učencev iz šestega od nim" m' 3mo tekli s štafeto bil {. uazije do spomenika, kjer je ponosn- T1 program' Zd0 se'" Štafeto SCm tuc*' Jaz spremljala RENATA KAJS dop. krožek OŠ Bizeljsko . DRŽAL SEM ŠTAFETNO PALICO šta^tQSm? ',zvedeli, da bo šla zvezna mi nnv ®dosti skozi Mokronog, so držal » . *50m štafetno palico zelo vesel* 7*", T® n0Vice Sem bU težim Ai, 0 sem tisti dan zelo smo m i' ie bil° s*abo vreme, domu Pros*av° pripraviti v ura Sp i 0 ode- Težko pričakovana bilo ve£"agl0. bliŽaIa- Srce mi Je Prine^lnT° m°cneje. V dvorano je ka. Pnt V0 ®ta*cto moja sošol-sprei,,] - n' štafetno palico da ie D ^rZa* sem J° toliko časa, zaciie „ medinske organi- tovarišu Titu3 P°zdravno Pismo JANEZ BERGANT MOKRONOG PALICO JE NOSIL MILIČNIK krajani'I'nr;!ni0 skupaj z drugimi trebankl- Titovo žtafcto v PrisS parku' Najprcj sm° Drnol kratkemu kulturnemu y so gj, izvajali člani ; Ke folklorne skupine, recitatorji m godba na pihala. Ob 12.30 so PJiadinci pritekli s štafetno palico. so J°. je mlad miličnik. Spremljali . S* pionirji in mladinci s cvetjem Dr .^stavami. Pismo za Tita je nav?- • Predsednica mladine. Z 1 dušenim ploskanjem smopotrdi-se zelje, zapisane v njem. BORUT ZALAR OS JOŽE S LAK-SILVO TREBNJE TITOVA ŠTAFETA V Petek, 30. marca, smo mladinci lz Gradca sprejeli zvezno štafeto mJadosti. Slavnostni program v čast smo pripravili ob spomeniku U1 borcem. Hkrati s čestitkami da*K- eto pospremili tudi z željo, svoh nas r‘t0 še dolgo vodil po poti °de, napredka in miru. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS GRADAC kurirčkova POŠTA V ŠMARJETI p^nuli četrtek je bil za vse obča '10 'n m*adince ter druge dan t v Omarje ti zelo slovesen nioid ga razpoloženja nam ni hladn° Pokvariti niti deževno in jeli sm YCme' Prekali in spre-nam p? kurirčkovo pošto. To so ce Predali pionirji iz Orehovi-1> Driln;„ Vsako leto so nas za to borci ?°St spet obiskali bivši tični j nekateri družbenopoli-Med d vC1 naže8a območja. IterL castmmi S05« so bili b rodm heroj Vinko Robek, Joži tMiran ter Ciril Beretič, Večl ar in drugi' Za SV0Je Dori l.00 sodelovarlje na teh in Do^ 11 prireditvah so prejeli nam • Poznanja. Jože Lužar deiovJe- P°tem pripovedoval o V lm^nju Partizanske sanitete. Pili *“rPem Programu so nasto-recitarii^i, °beh Pevskih zborov, pa «n krožka, program Uspel- ^ključili učenci z zelo ‘elovadno točko. MARTA SEDLAR OŠ Šmarje ta Na 50 Prprt°u Ud.°. *eskovškega Partizana so Se kratkim sklicali sestanek, ki Vasi ^.udeležili mladi iz okoliških V LESKOVCU TUDI NOGOMET »asi. “ miaai iz oKonsicin Ustanovu^°Vor'*' so se, da bodo b°do r*H no8°mctno ligo, ki jo Prvič ai£rali ob nedeljah popoldan, nedelj ',0do ekipe pomerile to 0|8ani7i .. skovcu, tekme pa mora ftietnj domači mladinski nogo- L. Š. PLANINEC URGL °OBIL ZNAČKO nins^e^adnjem občnem zboru Pla-2,|a^ko t*ru^tva Radeče je prejel !a Prehojeno slovensko ^lovnilr tU(Ji Ianez Urgl iz je taJt0 1 nad Loko. Mladinec Urgl ki n,u .P®1* planinec iz tega konca, sloveneJl usPelo vzpeti se na 85 kih vrhov. S. SKOČIR Uspešna štiriletna doba Z občnega zbora Medobčinske zveze slepih in slabovidnih oseb, ki ima 129 članov iz dolenjskih in posavskih občin TOPLE ŽELJE TOVARIŠU TITU — 28. marca smo v osnovni šoli „Katja Rupena” s pesmijo in plesom sprejeli in pospremili kurirčkovo pošto. Nekdanji partizan Vinko Bambič nam je pripovedoval o vlogi kurirjev med narodnoosvobodilnim bojem, na proslavi pa so podelili tudi priznanja nekaterim mentorjem za uspešno sodelovanje pri organizaciji kurirčkove pošte. (Peter Udir, OS Katja Rupena, Novo mesto) 1. aprila se je v Novem mestu zbralo nad 80 članov Medobčinske zveze slepih in slabovidnih oseb, ki združuje 129 članov iz 7 dolenjskih in posavskih občin. Kot hladen tuš pa je nanje delovalo dejstvo, da je celotno družbenopolitično življenje širše Dolenjske zastopala edino predstavnica socialnega varstva iz Sevnice. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo v minulem obdobju nad 30 sej in sestankov, da so delale komisije in da je bilo tudi sicer veliko dela opravljenega v pripravah na poklice, v skrbi za socialno šibke člane itd. Med člani zveze je 17 zaposlenih, večina je telefonistov. Ugotovili so, da nekateri delajo v za zdravje neprimernih okoliščinah. Vsako leto se tudi šola po 3 do 6 članov; otrok in odraslih v ljubljanskem ustreznem zavodu in v Škofji Loki, medtem ko ima veliko članov doma razne pripomočke za poslušanje svojega zvočnega časopisa in zvočne knjiž- Mcd člani je veliko zanimanja za izlete v kraje NOB, med njimi pa so tudi dobri športniki, ki se ukvarjajo z atletiko, smučanjem, šahiranjem in planinarjenjem. V atletiki in šahu so dosegli člani novomeške zveze odlične uspehe, saj so priborili 10 zlatih, srebrnih in bronastih odličij. Eden pa je dobil tudi zlato odličje kot prvak v spustu v smučanju. Organizacija se je pobratila z njej enako v Krapini na Hrvaškem. Tako že dve leti sodelujejo na posvetih in izletih. V svojem okrilju pa imajo tudi aktive žena, mladine in Zveze komunistov, ki vsi aktivno delajo na družbenopolitičnem področju. Na občnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo, ki ga bo vodila Nežka Furlan, za republiški odbor pa je bil znova izvoljen Jože Zupanc. V razpravi so dali številni člani mnogo dobrih pobud glede družbene skrbi za finančno plat, nabave tehničnih pripomočkov, zdravljenja v zdraviliščih itd. MARJAN TRATAR Zbirali gradivo o revoluciji Na mirenski osnovni šoli pripravljajo posebno številko Brstja o SKOJU in NOB Glasilo mirenske osnovne šole Brstje praznuje letos 10-letnico izhajanja. V letošnji prvi številki, ki je bila posvečena 35-letnici Slovenske protifašistične zveze žensk, so objavili pričevanja udeleženk kon- gresa v Dobrniču. Druga številka je bila posvečena samoprispevku za šole, tretja dnevu JLA, četrta pa dnevu žena. Le malokatera številka doslej je bila brez spisov s tematiko o NOB. Ker nameravajo pionirji mirenske šole nadaljevati s tem delom, so se že februarja dogovorili, da bodo zbrali ves dostopni material o zgodovini NOB, SKOJA in ZKJ. Največ podatkov o ljudeh, ki so delovali v naprednem gibanju pred vojno v NOB so dobili na krajevnih V* 4^ DA NE BO POZABLJENO -Člani literamo-novinarskega krožka na OŠ Mirna pripravljajo ob 10. obletnici izhajanja njihovega glasila Brstje jubilejno številko. Novice žužemberških šolarjev Razstava starih fotografij, izlet, tečaj prve pomoči . .. Člani literarno-novinarskega krož-ka iz žužemberške osnovne šole so nas pred kratkim kar zasuli z zanimivimi novicami. Tako Metka Gabrič piše, da se je njihov foto krožek odzval pozivu na akcijo lista Pionir za zbiranje starih fotografij. Zbiranja so se lotili vsi šolarji, rezultat pa je bila zanimiva razstava res starih fotografij, saj je najstarejša bila posneta celo že leta 1900. Seveda* niso razstavili izvirnikov, ampak fotokopije, ki so jih naredili člani krožka. O kurirčkovi pošti poroča Tanja Kastelic: „26. marca so jo od prevolskih pionirjev prejeli učenci pppoldanske izmene, naslednji dan pa smo po krajšem kulturnem programu torbico s pozdravi Titu predali ajdovskim šolarjem.” Danica Molek je bila med tistimi člani zgodovinskega krožka, ki so 29. marcaodšli na izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali dva bunkerja, tiskarno Podmornica in Muzej ljudske revolucije. V imenu učencev 8. a in 8. b razreda piše Metka Urbančič, da so osmošolci obiskovali 32-urni tečaj prve pomoči, 30. marca pa so opravljali izpit za pomožne bolničarje in voznike motornih vozil. Prvi izpit so uspešno opravili vsi učenci osmih razredov, za drugega pa se jih je prijavilo samo 34 in vsi so bili uspešni. Zadnjem dne v marcu so imeli žužemberski osnovnošolci obrambni dan. Anica Gnidovec poroča: „Učenci 7. in 8. razredov so tekmovali v streljanju z zračno puško, metanju ročne bombe, znanju prvakom oči, določanju razdalje in višine ter poznavanju dejstev iz NOB. Ostali učenci so si najprej ogledali igro ,Tinče in Binče’, iri so jo uprizorili člani dramskega krožka in dramske sekcije KUD, nato pa so odšli na orientacijski pohod. Pri organizaciji obrambnega dne so sodelovali tudi člani krajevne ZRVS.” Partizanske poti čakajo pohodnike Posebni odbor družbenopolitičnih organizacij iz Ivančne gorice pripravlja tekmovalni in množični pohod po poteh 1. slovenske brigade II. grupe odredov. 21. aprila ob 10. uri se bodo na 8 km dolgi pohodni progi pomerile petčlanske ekipe pionirk in pionirjev, ob istem času pa bodo na pol daljši progi štartale tudi enako številne ekipe iz društev, delovnih organizacij, teritorialnih enot, SLO in JLA. Njihov pohod bo združen s streljanjem z malokalibrsko puško. Naslednjega dne ob 9.30 bo štart množičnega pohoda na 10 km. Lahko bodo sodelovale tudi mešane štiričlanske ekipe, istega dne poppldne pa bo v Ivančni gorici tek spominov, v katerem se bodo pomerili člani (na 5 km), članice (2 km), mladinci (3 km) in mladinke (1 km). Udeleženci vseh naštetih pohodnih in tekmovalnih oblik bodo prejeli priložnostne spominke, zmagovalne ekipe tudi pokale ali priznanja, vse podrobnejše informacije o prijavi za nastop oz. potek slednjega pa je moč dobiti pri KS Ivančna gorica - odbor za pripravo pohoda. konferencah SZDL, na občinski konferenci SZDL in na občinskem komiteju ZK. Tovariše in tovarišice, za katere so izvedeli, so povabili na razgovore. Tako so se pogovarjali s tov. Semeničevo in tov. Jezernikovo, na prvi širši sekstanek so povabili tudi tov. Vido Brest. Vida Brest, ki je bila sekretarka SKOJ med NOB in članica centralnega komiteja SKOJ, nam je povedala veliko podatkov o nastanku SKOJ na Mirni in v Šentrupertu. Brestova je opozorila tudi na pomembno vlogo otrok med NOB. Pionirski odred je bil na Mimi organiziran že spomladi 1943, njegov komandant pa je bil tovariš Marko Kocijan. Doslej so zbrali kar precej podatkov o delovanju SKOJ na Mirni in v Šentrupertu ALENKA PEČEK MIRNA PEC: KOT PARTIZANSKI MITING Ob krajevnem prazniku in dnevu šole so mimopeški osnovnošolci pripravili zanimivo kulturno prireditev. V programu so sodelovali pevci, recitatorji, folkloristi, solist na harmoniki, ob skladbi Počiva jezero v tihoti pa so učenke izvedle telovadno-ritmično točko. Programje bil v celoti ubran na temo NOB, zato je prireditev izzvenela kot pravi partizanski miting. Ne da bi hvalil, moram zapisati, da sem k pestrosti malce pripomogel tudi sam; učencem sem obudil spomine na partizansko šolstvo, zatem pa sem odgovarjal na številna vprašanja o tovrstni dejavnosti med NOB. M. TRATAR-UČO Ulica postala dirkališče Odprava avtobusnega prometa po Ulici talcev v Novem mestu temu delu mesta ni prinesla olajšanja. Zadnje čase smo priče čedalje brezobzirnejŠim dirkam posameznih avtomobilistov, ki zaradi prehitrih voženj prav izzivajo usodo. Po ulici, ki je sorazmerno ozka in terja pri srečavanjti dve h vozil primerno skrb in obzirnost, divjajo posamezni vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles kot za stavo. Pri tem se poklicni šoferji le malo ali nič ne razlikujejo od amaterjev; zlasti neprijetno je opazovati razne mehanike, kako se jim „mudi” v mesto ali iz mesta proti Ločni in Mačkovcu. Na srečo ob tej ulici ni veliko družin z malimi otroki, so pa zato šole: zdravstvena, ekonomska in kovinarska. Na Ulico talcev vodijo tudi stopnice s Ceste herojev, po katerih se razvija živahen promet dijakov in osnovnošolskih otrok. Samo golemu naključju je treba pripisati dejstvo, da spričo velikega prometa tu še ni prišlo do hujših nesreč. ..Dirkači", med katerimi je največ mlajših ljudi, pa to stanje nevarno izzivajo Prepozno bo, če bo treba klicati n.i pomoč reševalce ali celo grobarje! Nesramnim šoferjem, ki se požvižgajo na vse predpise o varnosti v javnem prometu, naj zato krepko stopijo na ..predolge desne noge” orgini javne varnosti. Vnaprej imajo vso podporo in priznanje vseh treznih in resnih šoferjev in številnih pešcev v našem mestu! M. P., Novo mesto »Vojna napoved” nesnagi Bela krajina naj bi v resnici ostala bela V delu z dne 30. 3. smo lahko prebrali, da so v Ljubljani napovedali vojno nesnagi. Ljubljana je bila namreč nekoč „bela” Ljubljana, da pa ne bi izgubila svojega naziva „bela”, so njeni prebivalci stopili v odprto, in kot je videti, stalno borbo zoper skrunilce njene beline. Pa ne samo Ljubljana, tudi naša Bela krajina nosi ime „Bela”. Resda ni več bela po nekdaj beli noši, kajti le-to lahko dobimo samo še shranjeno v skrinjah, in se le ob gotovih prilikah pokažemo v njej. Vendar to ne bi bilo tako hudo, če ne bi tudi naši „Krajini” pretila nevarnost, da tudi drugače izgublja svojo belino. Vedno bolj je opazno, da prebivalci naših mest, ki so vkle-ščeni v zoprno betonsko zidovje, težko čakajo sobote, da se razpršijo tudi po širši okolici, da si poiščejo čistine, svežine, kjer lahko sprostijo napete živce in se osvežijo za naslednji teden. Privoščimo jim to! Mi Belokranjci, ki smo ponosni na svojo, do sedaj še neomadeževa-no Kolpo, imamo še marsikaj, na kar smo lahko ponosni, tu so prijazni vinske gorice, lovski in ribolovni revirji, ti.-r pristnost in domačnost na 'Njkcm koraku, pa še mir brez velikomestnega Inupa. Z vsem tem nas je obdarila narava, mi pa smo dolžni to naravno pris*no;t ohranjati čisto, prijetno, zdravo in vabljivo. Prav bi bilo, da bi tudi mi Belokranjci po zgledu Ljubljane, Skopja in drugih mest napovedali vojno nesnagi, da bi naša Bela krajina, ne samo uradno, marveč tudi drugače ostala res bela in prijetna. Da bi to dosegli, je potrebna zrfVest-na angažiranost na vseh ravneh, od krajevnih skupnosti, preko delovnih in družbenopolitičnih organizacij, do zavesti vsakega posameznika. N. DRAGOŠ Zakaj vrste? Trgovcem v razmislek Samopostrežnice so namenjene sodobnemu človeku. Torej naj bi si v njih delovni človek kar najnepo-sredneje izbral blago, ga hitro plačal in preostanek časa porabil za kaj bolj pametnega, kot je nakupovanje. Vse pa kaže, da naše samopostrežne trgovine ne morejo in ne morejo doumeti, komu so namenjene. Čeprav je v njih več blagajn, pač v skladu s številom kvadratnih metrov, ki jih trgovina zavzema, se redno dogaja, da deluje samo ena. Seveda se za tako blagajno takoj nabere dolga kača kupcev, ki se jezijo in bentijo, ker izgubljajo čas. Se posebno rado se to dogaja v času, ko gredo ljudje z dela ali ob sobotah. Pogosto se šele na intervencijo kupcev po dolgem klicanju prikaže še ena trgovka, ki nejevoljno prevzame računanje na blagajni Posledica takega odnosa trgovcev do kupcev ni samo jeza in preklinjanje, temveč tudi blagajniške pomote Če bi poskrbeli za bolj tekoč pretok kupcev v samopostrežnicah, bi prihranili marsikateri izbruh jeze in slabe volje J. S. MLADINCI SO POČISTILI TREBNJE Trebanjski mladinci so pred nedavnim organizirali delovno akcijo. Kaj bodo delali, jim ni bilo treba dosti premišljevati. Že bežen sprehod skozi Trebnje odkrije kritičnim očem vrsto slabosti, predvsem pa bode v oči dokajšnja onesnaženost. Prav zato so se mladinci odločili, da bodo Trebnje temeljito očistili vse nesnage. Ker je Trebnje površinsko dokaj veliko, je bilo tudi smeti precej, tako da so jih morali mladinci voziti na odlagališče z vozički. Čeprav je akcija trajala le dobre tri ure, je v celoti uspela. Zato so se mladinci odločili, da bodo za lepšo podobo svojega kraja poskrbeli vsak IT16S6C. MLADINCI OO ZSMS TREBNJE KONCERT V ARTIČAH Pihalna godba tovarne celuloze in papiija „Djuro Salaj” iz Krškega je v soboto, 31. marca, nastopila v dvorani prosvetnega doma v Artičah. V koncertu, ki se je pričel ob 19.30. uri in je trajal poldrugo uro, so godbeniki predstavili vrsto znanih domačih in tujih skladb, program pa so začeli s koračnico iz filma „Bitka na Neretvi”. Koncert je pri maloštevilnih poslušalcih, ki so dvorano zasedli komaj do polovice, naletel na dober odmev. M. JAZBEC Karel Pogač Prepekli teden smo se z bolečo žalostjo poslovili od ravnatelja Dijaškega doma Dušana Remiha iz Kočevja, tovariša Karia Pogača. Star komaj 33 let je nenadoma zbolel in umrl. Pred tremi leti je prevzel odgovorno in težko dolžnost ravnatelja doma. Čeprav je bil med delavci doma najmlajši, je užival vso avtoriteto in bil zelo priljubljen. Bil je človek izjemnih vrlin, ki je bil pripravljen vsakega poslušati, mu pomagati, svetovati in tudi potrpežljivo čakati, da je lahko vsak sam spoznal, kako naj dela. S svojim osebnim delom in iznajdlr/ostjo je vodil dom in kazal pot v prihodnost. Bil je velik prijatelj mladine. Vzgojiteljem je naročal: pri vzgojnem delu vzemite mlade ljudi take, kakršni so, in na njihovih pozitivnih lastnostih gradite nadaljnjo vzgojo. Mlade ljudi je treba razumeti, v stiski jim pomagati in jim postati prijatelj. Z besedami je težko opisati žalostno slovo, ki so se ga udeležili vsi učenci doma, člani kolektiva, sorodniki heroja Dušana Remiha, vzgojitelji dolenjskih domov ter učenci, učitelji in drugi iz Velenja, kjer smo tovariša Pogača pokopali. Spomin na sposobnega pedagoga bomo ohranili tako, da bomo po svojih močeh nadaljevali plemenito delo tovariša Karla Pogača. M. CETINSKI TURISTIČNE INFORMACIJE KOMPAS JUGOSLAVIJA interexport ljubljana O POTOVALNA AGENCIJA d INCA TRAVEL AGENCY VABIMO VAS NA: 1. POTOVANJA V DOMOVINI: — V NEZNANO, 1 dan, odhod 22. 4. (avtobus) ' — OHRID' veriga letov od 20. 4. dalje (letalo) — SKOPJE - DOJRANSKO JEZERO, odhod 17. 4. (letalo) — PO POT EH AVNOJA, 3 dni, odhod, 25. 5. (avtobus) 2. POTOVANJA V TUJINO: — GRČIJA - več variant (Ciper, Kreta, Antene) -Veriga letov od 5. 4. dalje — TUNIZIJA — različne variante, veriga letov od 10. 4. dalje — ISTANBUL — veriga letov od 17. 4. dalje — SICILIJA (Palermo-Catania), veriga letov od 26. 4. dalje — MAROKO ( Casablanca— Mohammedia) odhod 28. 4. in različne varu.nte od 2. 5. dalje — MAROKO (PLANINSKA TURA VISOKI ATLAS) TOUBKAL 4.165 m SAMO 5.600 din — GRČIJA (Makedonija in Tesalija), vlak-avtobus, 6 dn^ odhod 18. 5. — TOSKANA—UMBRIJA, 5 dni, avtobus, odhod 28. 4. — AŽURNA OBALA, 6 dni, avtobus, odhod 27. 4. — LIECHTENSTEIN, 3 dni, avtobus, odhod 27. in 29. 4. 3. STROKOVNA POTOVANJA: — DENTECHNICA 79 Muenchen od 23. 5. - 26. 5. 1979 (avtobus) — INTERSTOFF Frankfurt od 15. 5. — 18. 5. 1979 (avtobus) — KMETIJSKI SEJEM Novi Sad, od 18. — 20. 5. 1979 * (avtobus) ODHOD 12 NOVEGA MESTA, cena 1.200 din 4. LETNI DOPUSTI: Na voljo so programi letnih dopustov v domovini, Tuniziji, Grčiji in Španiji POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA! INEX in DOLENJSKI LIST vas vabita od 23. 4. do 25. 4. na izlet v TUNIZIJO. Redna cena je 2.710 din, če pa boste predložili izrezek tega oglasa, boste deležni posebne cene, ki je za bralce Dolenjskega lista SAMO 2.460 din! i Informacije in prijave: INEX Novo mesto. Novi trg 4, telefon (068) 23-773 INEX Ljubljana, Titova 25, telefon (061) 312-995 emona globtour PO ljubljana turistična agencija-travel agency 61000 ljubljana. vvolfova 1 /III, Slovenija, jugoslavija telefon: (061) 24-841 do 846 p. p. 57 telegram: Globtour telex: YU Globtu31-146 objavlja prosta dela in naloge VODJE POSLOVALNICE v poslovalnici Novo mesto Pogoji: — višja ali srednja šolska izobrazba ekonomsko-turistične smeri, — 3 oziroma 6 let delovnih izkušenj, — aktivno znanje nemškega jezika, — moral no-politične kvalitete^ Prošnje pošljite na naslov: DO EMONA GLOBTOUR, 61000 LJUBLJANA, Wolfova 1/1II, splošne službe, v 15 dneh po objavi. emonin kotiček Prijetnejši dopust s čolni Elan vitanova TECTYL CENTER Takoj sprejmem dva de-lavca — avtoličarja eh nekvalificirana delavca za zaščito vozil z Valv°‘ line Tectylom. Možnost dobrega zaslužka. Peter Perdec — avtomehanika zaščita vozil, Novo in mesto, Pod Trško goro 90, telefon 22-372. TECTYL CENTER giblje od 14.300,00 do 47.575,05 dinarjev. Zaradi izrednih kvalitet vam želim predstaviti drsni čoln (gliser) GT 070, ki je izdelan po najmodernejši tehnologiji iz že prej navedenih materialov. Dvojno dno s posebnimi prekati, izdelano v sendvič konstrukciji daje čolnu trdnost in nepotopljivost. Obarvano vetrobransko steklo, ležalni sedeži in druga serijska oprema omogočajo prijetno vožnjo, namestitev motorja do 80 konjskih moči pa rekreacijsko smučanje na vodi. Tehnični podatki: dolžina 4, 55 m širina 1,96 m višina 0,98 grez 0,25 motor do 80 KM (dolga os) teža približno 250 kg nosilnost 350 kg vzgon 320 I Ljubiteljem morskih širjav priporočam, da si čim prej ogledajo v Maximarketu razstavljene čolne in jih seveda tudi kupijo že sedaj, da ne bodo poleti ostali praznih rok. Vitanova je osvežujoč vitaminski napitek. Žličko Vitanove raztopimo v vodi ati čaju. Tako pri' pravljen napitek deluje osvežujoče in nadomesti enodnevno potrebo človeškega telesa po vitaminih. KRKA, NOVO MESTO stracijo ogledate,'ker se boste lažje odločili za nakup, ko boste spoznali vse njene prednosti. V etaži C, v prvem nadstropju, so že y prodji modne srajce z malim okroglim ovratnikom, h katerim se lepo podajo modne kravate. Oboje, srajce in kravate, pa lahko nosijo dekleta in fantje. Za oba spola je na oddelku konfekcije lep izbor usnjene konfekcije za prehodne dni. Na moškem oddelku je pestra izbira oblek iz različnih materialov, predvsem iz rebrastega žameta v različnih barvah, ki so primerne za prehodne dni in jih lahko nosimo tudi brez plašča. NOVOST na oddelku obutve v Trgovski hiši Maximar-ket je prodaja otroške korektivne obutve od številke 19 do 34. Sem sodijo čevlji, sandale in zaprte ter odprte copate. To je obutev za ploske in „X" noge in s Tho-masovo peto, ki jo izdeluje Pavel PETEJAN iz Mirna pri Novi Gorici. Trgovska hiša Maximarket je Petejanovo kolekcijo vzela v prodajo v želji, da bi omogočila dostop čim širšemu krogu uporabnikov te obutve, saj je Ljubljana dostopna celotni Sloveniji. Korektivno obutev pa smejo kupovati starši za svoje otroke le po predhodnem posvetu z zdravnikom. Posebej usposobljene prodajalke pa dajejo tudi nasvete pri nakupih, ko starši že zvedo od zdravnika, kakšno obutev potrebuje njihov otrok. Pohvale vredno je, da je Maximarket omogočil prodajo te vrste obutve in da so zagotovili, da je ne bo zmanjkovalo. Upam, da boste tudi tokrat našli v Emoninem kotičku vsaj nekaj, kar vas zanima. Do prihodnjič pa nasvidenje Vaš Janez Dolenjski Poleg čolnov iz umetnih smol pa prodajajo na športnem oddelku Trgovske hiše Ob nakupu korektivne obutve je potreben pogovor tudi s prodajalcem V naši poslovalnici v Novem mestu na Novem trgu št. 8 so vam na voljo programi letnih oddihov ob morju in na celini, kakor tudi naši redni programi v domovini in tujini. Za skupine nad 20 oseb izdelamo posebne programe izletov po domovini in tujini. Nudimo vam železniške in letalske vozovnice za domače in mednarodne linije. Informacije in prijave: Kompas Novo mesto, Novi trg 8, telefon: (068) 21-333 Čeprav pri konfekciji prevladujejo modeli za prehodne dni, sem že opazil, da prihaja poletje tudi na police Trgovske hiše Maximarket v Ljubljani. Svoj današnji obhod sem pričel v kletnem prehodu in ga končal v etaži D. Velikokrat vzdihujemo, da je zmanjkalo prav tistega kar smo želeli kupiti. Emonin kotiček pa je namenjen prav opozorilom za pravočasne nakupa Večkrat sem že omenil, da so zaloge sicer velike, niso pa neizčrpne. Trgovsko blago moramo ločiti med stalnim in sezonskim. Med sezonske izdelke vsekakor sodijo tudi čolni. Športni oddelek Trgovske hiše Maximarket razstavlja v Kletnem prehodu Elanove čolne. To sta drsna čolna GT 402 in GT 070 in nava- den čoln T 401. Čolni so izdelani iz poliesterske smole in ojačani s steklenimi vlakni. Zaradi tehnologije izdelave so nepotopljivi. Nosilnost čolnov se giblje od 110 do 350 kilogramov. Na vse tri modele lahko priključimo motorje različnih jakosti. Cena pa se GT 070 Maximarket tudi gumijaste čolne domačega proizvajalca ŠPORT iz Beograda in francoskega SEVVLOR. Ko smo že v kletni etaži pa vas želim opozoriti, da bo tu od 9. do 14./aprila 1979 na pultih posebnih prodaj praktični prikaz PRIPRAVE JEDI V MIKROVALOVNIH PEČICAH HITACHI. Če ste se po zadnjem Emoninem kotičku ,,ogreli ’‘*za nakup te nadvse praktične naprave, imate sedaj možnost videti delovanje tudi v praksi. Priporočam vam, da si demon- ----------------------- S Kompasom na letni oddih DRSNI ČOLN ELAN GT 070 V šoli preži nevarnost V osnovni šoli v Stopičah, kjer se vsak dan tare 420 otrok, imajo učilnice podprte s ramovi in traverzami, v ozkih in nekurjenih hodnikih pa imajo garderobo, drva in _ prostor za čakajoče Videz vara. Na zunaj lepa " Prostorna stopiška šola. ki lepo vrašča v okolje, s Krasno urejenim igriščem daje ",s urejenih razmer. In tudi 0 sem malo zatem poslušala ravnatelja Ivana Pušavca in jmco Alenko Bavdaševo, se r * zdelo, da močno preti-ata. Za tole skrito misel Jima zdaj opravičujem, od-,sta me popeljala po učil-| . ln vsem poslopju, sola je stara komaj 27 let. var? '952 so jo postavili 3111 * trudom in znojem t emeljih nekdanje stare in ZKe dvorazrednice. Kmetje i„i v°zilt les. prostovoljno de-hui, dokler ni bilo poslopje ie h«”0' Je očitno, da in h v8raJem les še vlažen strni,3 zaradi pomanjkljivega Sovnega dela in tudi SJi ®1 materiala poslopje ■ Ja nevarno. Nič ni pretihega v ravnateljevi izjavi. I i i> I i J it MRH..................... RAZPOKE VEDNO VEČJE - Ravnatelj stopiške osemletke Ivan Pušavec kaže zid pri vhodu v poslopje, ki je že več let razpokan in vedno bolj sili narazen. otron- IE PREPOVEDANO! i d i! .v st«piških učilnicah, kje aebelimi tramovi. stro^f eni učilnici se je leseni met? uP°gml že za četrt mo * V dveh učilnicah uči- Pom 6 od leta 1974 s P°d- mimi trami, v ostalih smo rali dve leti kasneje nare- stm že*ezne traverze pod DodPOrn’ ^tos bo potrebno sicerpr^ti še stopnišče, ki je no betonsko, toda naslonje- stron"3 Jeseni’ udirajoči se tudi tično Je‘> so rckli ga ». j ovnjaki z Geološke- Prišli 0 v Ljubljani, ko so y na strokovni ogled." Vencev §0li 153 je letos 352 Še d osnovni šo1'. imajo 38 m33iAi,0d.delka ma,,i 5ole z ins. ^ 'n oddelkom potu- Sofv,r‘Ca' ^ 30 6 . se to delo poteka v iztnenahCaM Pouk je v dveh V°začev' ^3 Š0h j® 46 odst vse , . so prikrajšani za jih u^ais°lske dejavnosti, ki ttlera 1 ^ljub slabim raz- S-JSfa " kot^r*tične so tudi instalacije, dajevje Povedala tajnica Bav-pelia-f' ^Kanalizacija je iz-lo ;na v Ponikalnico pod šo-kjer se izteka tudi v dolino, stoij Urbanističnem načrtu več ; a'_ Lastnik ne dovoli mo z.PuSfianja gnojnice. Ima-sPričn °Cr dve greznici, toda sta t. to**kšnega števila otrok a,Coj polni in bi ju mo- v dežju in pozimi pa se medtem stiskajo po natrpanih hodnikih. Klet, kjer so imeli včasih spravljena drva in premog, so preuredili v zasilno učilnico, je pa brez oken. V enem izmed razredov imajo veliko kmečko peč, kajti računali so, da bo prostor namenjen za jedilnico. Telefon dela na šoli samo 4 ure na dan, kot je odprta pošta. Imajo pa tudi dve podružnični šoli, na Dolžu in v Podgradu, zato je medsebojno obveščanje težavno. SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IN OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST NOVO MESTO PREDLOG ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ' ZA IZGRADNJO SOLSKEGA PROSTORA Za uresničitev programa izgradnje šolske 4 ga prostora v občini Novo mesto v obdobju ' 1979 - 1985 je poleg drugih virov sredstev ' načrtovan tudi samoprispevek občanov. ’ Zato dajemo predlog za uvedbo samopri- _ spevka v javno razpravo skupaj s predlogom , programa izgradnje šolskega prostora. , Predlagamo, da se uvede samoprispevek < za območje občine. Uvede naj se za obdobje < petih let, in sicer od 1. junija 1979 do 31. * maja 1984. < Predlagamo, da naj znaša višina samopri- i spevka 1 % od osnove. Samoprispevek za^ izgradnjo šolskega prostora naj bi plačevali: * 1. zaposleni občani od svojih čistih osebnih] dohodkov in drugih osebnih prejemkov,, od katerih se plačujejo prispevki iz oseb nega dohodka, po stopnji 1 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek. 2. Zavezanci za d?vek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti: v višini 1 % katasterskega dohodka letno, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov katasterski dohodek pa znaša manj kot 3.000 dinarjev. 3. Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti): v višini 1 % od čistega osebnega dohodka. 4. Upokojenci po stopnji 1 % od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo mesečno pokojnino z varstvenim dodatkom. Za uresničitev programa izgradnje šolskega prostora v obdobju 1979 — 1985 so potrebna sredstva v višini 785.000.000,00 din. S samoprispevkom bi se predvidoma ibralo 123 230 000.00 din, to je pribl. 15.7 % od skupno potrebnih sredstev. Sredstva samoprispevka naj bi se zbirala na posebnem računu Občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto. Le-ta mora tudi zagotoviti občanom neposreden in trajen nadzor nad zbiran|em in uporabo sredstev samoprispevka. Novo mesto. 27. 2. 1979 - Tega se najbolj zavedajo r je že nekaj let strop podprt malice za 420 otrok. Jedilnice ni. Otroci jedo po razredih in v vedrih prenašajo malico po hodnikih, kjer so nameščena drva za kurjavo, kjer stojijo čevlji in obleka učencev. Pozimi je še množica de?nikov in plaščev. V učilnicah so lončene peči vendar razmajane. Pozimi kurijp žč v nedeljo popoldne, da se razredi na severni strani v ponedeljek dopoldne ogrejejo na deset stopinj. Učilnic tako primanjkuje, da ima vsako uro en razred odmor. Če je lepo vreme, gredo ta čas učenci na igrišče, PREDPOTOPEN ŠTEDILNIK -- Najbrž ni šole, kjer bi kuhali malice na tako starem in razmajanem štedilniku, kot J'e stopiški, in ne kuhinje, jer bi na 20 m2 površine pripravljali jedi za '420 otrok. ra*' Vsal/ * ri~'“ *" 1,1 Jl Šol J, C^e". Prazmti.‘ 1^2 a kuhinja v njej pa pripravljajo V ZBORNICI — Še najbolj varno je, če kolektiv stopiške šole med malico sedi pri mizi, kajti če katero od tovarišic zazebe in bi se rada pogrela pri peči, se nasloni in vse skupaj se zamaje. . . Stopiška šola ima šc eno posebnost: v njej stanuje 5 družin. Po novih predpisih to ni dovoljeno, ampak družine nimajo kam iti. ..Spodnje stanovanjc jc šc kar v redu, če ne štejem razpok in vlažne gobe v zidu. Stanovalci zgoraj, kjer so 4 družine, pa trepetajo, kdaj se bo vse skupaj podrlo. Vse štiri družine imajo 1 WC in eno kopalnico," jc povedala ena od stanovalk. Stopiška šola jc bila v občinskem planu predvidena za dograditev in temeljito obnovo že v letu 1974, pa je ostalo le pri planu. Zdaj je v novem občinskem programu vnovič zapisana in je tudi zagotovo, da jo bodo začeli graditi najkasneje spomladi 1980. Načrti so že nared. Tokrat je gradnja zagotovlje- na, če bo seveda občinski program na referendumu maja sprejčt in podprt s krajevnim samoprispevkom. V tem primeru bo postala celodnevna šola, dobili bodo 8 učilnic, lepo urejen oder za potrebe šole in krajevne skupnosti, pa tudi pravo in novo telovadnico. „Prosvetni delavci in učenci trdno upamo, da bo referendum uspel, ker je delo v zdajšnjih pogojih nevarno, ne samo nemogoče glede razmer. Krajani so bili zadnja leta hudi, ker je bila šola v programu, a ni bila zgrajena. Zdaj vidijo, da gre zares, in so pripravljeni znova dati samoprispevek. Ostaja pa odprto vprašanje stanovanj za naše prosvetne delavce, ki stanujejo v poslopju, ker jih bomo ob gradnji morali preseliti, ne vemo pa še, kam. Lokacija za blok je izbrana v dolini pod šolo, kjer je že 16 novih hiš, toda predvideni blok z 8 stanovanji se še ne gradi in nam tudi ni znano, da bi ga kmalu začeli gradi-ti.“ Tako pravi ravnatelj Pušavec, ki se s celotnim šolskim kolektivom vred dobro zaveda, da gre ob tem referendumu za biti ali ne biti. Bolje pa, da človek ne misli na katastrofo, ki bi se lahko primerila v polno zasedeni stavbi, če bi jo še enkrat doletel potres. Zdajšnje hude razpoke in vdrtine so namreč tudi posledica rahlega tresenja, ki je zadelo Podgorje pred nekaj leti. RIA BAČER PO DOGOVARJANJU JE ODGOVORNOST Prvič v zgodovini je bil letos program dela občinske skupščine Novo mesto zastavljen preccj po željah krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij in ni nastal kot predlog občinskih udrad-nikov ali predstavnikov. Ko so minuli teden deleg3ti vseh treh zborov občinske skupščine program sprejemali, so poudarili, da je v prihodnje potrebno še več dogovarjanja in sodelovanja pri sestavi delovnega programa, ko pa jc enkrat načrt sprejet, bi moral postati delovna obveza, za katero je potrebna odgovornost. Ob manjših pripombah k programu so sklenili še v zadnjem tromesečju letošnjega leta postaviti na dnevni red razpavo o gospodarski kriminaliteti v občini. To naj bi bil poizkus problemske obravnave gladiva, ki zadeva predvsem delegate zbora združenega dela in organe pregona. SKRB ZA SPOMENIKE Kot v drugih občinah tudi v novomeški pripravljajo družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov. Osnutek tegp dogovora bo v javni razpravi do konca maja, jeseni pa naj bi ga sprejeli in podpisali. MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je minuli petek pripravila že 4. dan mladinske občinske politične šole. 25 predsednikov osnovnih organizacij ZSMS iz združenega dela je poslušalo tri predavanja. Najprej so se spoznali s ta čas najpomembnejšo politično akcijo, samoprispevkom za gradnjo šolskih prostorov, seznanili so se z družbenim dogovorom o štipendiranju, v zadnjih dveh urah pa so pregledali sistem informiranja v naši družbi ter s^ seznanili z osnovnimi novinarskimi zvrstmi. s <« s s s * s s s s s s N * ! H S s 5 S 5 S s * I 5 5 V ! s % v N S s * s s t s * i I * I S * * s ! s % s > s * % * s «n s s * % s * * N s s ■ ■ POGLED PROTI PECI Stara hiša kot zlata jama Sredi gozdov pri Makošah odkrita zelo zanimiva hiša ,,To ni hiša, ampak muzej,” pravijo vsi, ki poznajo hišo Alojza Dejaka iz Makoš v ribniški občini in njenega lastnika. Sam Alojz Dejak, ki je star 87 let, oziroma natančneje: dva dni manj kot predsednik Tito, pravi, da mu je stara mati dejala, da je bila hiša prav taka še za časa njene mladosti in da je torej stara najmanj okoli 200 let. Nekateri drugi so ji prisodili 300, mi pa prepuščamo besedo oz. oceno strokovnjakom. Hiša je iz brun. Zidan je le manjši del ene izmed sten, in sicer samo tam, kjer je krušna peč. Okna so pravzaprav le malo večje line in še to na vsej hiši le dve ali tri DEJAKOVA KUHINJA -Tudi kuhinja je zelo zanimiva in prav tako vse priprave, ki jih Dejak uporablja pri kuhi. (Foto: Primc) Na zanimivo podrobnost so opozorili nekateri Dcjakovi znanci: hiša ima še dve strelni linici, ki pa sta zdaj že zadelani. Ena je pri peči, druga pri postelji, daje lovec (ali divji lovec? ) lahko pomeril na divjad kar s krušne peči ali postelje. Alojz Dejak je povedal, da je bil njegov oče „glavni za lov tod okoli”, vendar se nismo mogli sporazumeti, če je imel lovišče v zakupu ali je bil morda lovski čuvaj pri kakšnem graščaku. Pri opisu zunanjosti hiše naj povemo le, da je kritina (opeka) novejšega izvora. Zanimiv pa je še vhod v hišo, ki je širok in umetelno izdelan. V notranjost hiše tisti dan ni pustil nobenega, češ da še ni utegnil pospraviti in da je vse bolj v neredu, ker mu je žena umrla že pred kakimi petimi leti. Končno sem ga le pregovoril, češ da bi rad videl samo peč. Skozi edini široki vhod sva najprej stopila v prostor, ki očitno ni namenjen stanovanju, ampak shrambi orodja, morda drvarnici, morda pa je bil včasih to celo hlev. Zdaj je tu polno sodobnega orodja (ker eden izmed otrok gradi v bližini hišo), našlo pa bi se tudi veliko stvari, ki zaslužijo svoj prostor v muzeju, najbolje pa bi bilo, če bi ostali kar v tej hiši in da bi bila vsa hiša muzej. Iz tega prostora vodijo ena vrata v kuhinjo, druga pa v „hišo,” ki je spalnica, dnevna soba, jedilnica, skladišče, sploh vse hkrati. Kuhinja pravzaprav še zdaleč ni podobna nobeni današnji kuhinji, celo današnji kmečki ne, in v tem je njena zanimivost. Pravzaprav je tu le odprtina za ognjišče krušne peči, ki greje edino sobo. Štedilnika ni nikjer. Alojz Dejak vse peče in kuha v peči. Tu so „burkye”, „lopar” pa stara posoda in razne druge stvari, ki jim ne vem imena. „Kuhinja” je zelo ozka, a kaže, da je bila v njej tudi priročna shramba. Tla so v kuhinji ilovnata. Soba je natrpana z raznimi predmeti. Strokovnjak bi v tej sobi našel dosti odgovorov na vprašanja, kaj so ljudje nekdaj delali, kako so živeli, kakšne predmete so uporabljali itd. Ze krušna peč sama je nekaj posebnega, saj ima vzidano nekaj, kar je podobno pečici, vendar sem Alojza Dejaka pozabil vprašati, če uporablja to za kuhanje hrane ali le za gretje ali celo za kaj drugega. Vsepovsod vise razne priprave in naprave pa sodčki in celo steklenice. V sobi je še zelo stara miza, klop in omara, ki jo je verjetno prinesla k hiši pokojna Dejakova žena. Alojz Dejak je bister, prijazen in zgovoren možak. Je tudi zelo gostoljuben. Vendar raje postreže s Šilcem žganja zunaj kot v hiši. O nekaterih zadevah rad govori, o drugih pa raje molči, saj tujcu res ne kaže prehitro zaupati. J. PRIMC STARA HIŠA — Lastnik Alojz Dejak pravi, da je ta hiša stara najmanj 200 let. Na tak način zgrajena hiša je gotovo že velika redkost, zato pa je zanimiva in pritegne mnoge občudovalce - razen etnografov, ki jih v Makovo menda še ni bilo. (Foto: Primc) TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 6. IV. JUGOBANKA 9.00 TV V SOLI: Makedonščina, Od petka do petka, Primorje 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 LA FONTAINOVE BASNI 17.35 DNEVI Z GUMBKOM 18.10 DOMAČI ANSAMBLI: Štirje kovaCi 18.40 OBZORNIK 18.50 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Delovni naslov tokratne oddaje je Zaščita industrijskega objekta. Oblike in načine izvajanja samozaščitnih ukrepov so delavci povsod opredelili v samoupravnih aktih o družbeni samozaščiti, kako pa dejansko poteka tovrstna pripravljenost delav- cev, nas bo seznanila oddaja o tovarni Color iz Medvod. Zvedeli bomo marsikaj o tem, kaj vse so delavci storili za zaščito svoje tovarne, kako deluje njihov odbor za splošni ljudski odpor, kako načrtujejo samozaščitne ukrepe, povezujejo delovne postopke z nujnimi oblikami zaščite ipd. 19.10 SPEKTER 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 HVALA ZA POZORNOST V zabavnoglasbeni oddaji sarajevskih televizijcev bo svojo pevsko pot predstavila Neda Ukraden, ki je pred leti nastopala z dokaj neznano skupino Kamen na kamen, dandanes pa je na moč iskana pevka. 21.00 SERIF V NEW YORKU 22.35 TV DNEVNIK 22.50 625 23.10 JAZZ NA EKRANJU: HELEN HUMES Prvi nastop je imela Helen Hu-mes, ameriška pevka črnskega blue-sa, že 1927, ko je bila stara komaj 14 let, poldrugo desetletje zatem pa je nadomestila legendarno Billic Holliday v orkestru Counta Basieja. Od tedaj je ena najbolj znanih izvajalk na jazzovskih odrih. 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mali svet - 18.15 Družbena tema - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V ospredju - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Od Otoka do Brunete - 21.50 Zabava vas Leo Seyer - 22.35 Večer Milka Kele-mena - 23.25 Festival mladih eksperimentalnih odrov SOBOTA, 7. IV. JUGOBANKA 8.00 POROČILA 8.05 ZGODBE O PRISMUKIH 8.15 VRTEC NA OBISBU: BUDNICA ZA MIŠKE 8.25 Čarobno sedlo 8.55 PISANI SVET: SREČA 9.30 F. Cialente: CAMILLA 10.25 PO SLEDEH NAPREDKA 11.00 MEDNARODNA OBZORJA: ALIJEVA REVOLUCIJA 11.50 TELEVIZIJA BREZ TREBUHA 12.25 625 15.20 POROČILA 15.25 ŽELJEZNlCAR: CRVENA ZVEZDA, prenos nogometne tekme 17.15 OLIVER TWIST, mladinski film Roman Oliver Twist, ki ga je angleški pisatelj Charles Dickens napisal 1837, ne sodi le na t.i. železni repertoar šolskega čtiva, ampak je tudi dokaj pogosta pred- loga za Filmske stvaritve. Tako smo presunljivo pripoved o dečku, prepuščenem sirotišnici in londonskim ulicam na začetku prejšnjega stoletja, lani lahko gledali na malih zaslonih v režiji Carola Reeda, tokrat pa bodo televizijci predvajali morebiti najbolj uspel film po tem Dickensovem romanu. 1948 ga je posnel David Lean, glavne vloge pu igrajo Robert Newton, Alec Guiness, Kay Walsh, Francis L. Sullivan in John Howard Davis. 19.05 NAS KRAJ: GRIBLJE OB KOLPI Celostransko reportažo o vsakdanjiku gribeljske krajevne skupnosti smo pred letom ali kaj pripravili novinarji Dolenjskega lista, tokrat pa bodo o tem belokranjskem kraju govorile tudi televizijske slike. Najbrž bodo vaščani besedovali o tem, da imajo le eno trgovino z majhnim gostinskim lokalom, premajhno šolo, slabe avtobusne zveze, nobenega telefona itd. Skratka, v Gribljah in tej vasi podobnih krajih gre sodobni čas naprej z zelo kratkimi koraki. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 H. Claus: RUBENS 21.00 VRNITEV OD MRTVIH, film Po prestanih grozotah se iz dachauskega taborišča žena vrne k možu, ki živi v Parizu dokaj prijetno s posvojenko. Ženina vrnitev seveda povsem spremeni stanje v hiši, zato sklene mož stvari urediti po svoje. Najprej utopi posvojenko in to zločinsko dejanje prikaže kot samomor, nato pa kani umoriti še ženo ... Razplet te angleške kriminalke, ki jo je po scenariju Juliusa Epsteina 1965 posnel Lee J. Thompson, je skrojen po vseh pravilih tega filmskega žanra, sploh pa film z ničimer ne presega poprečnosti, njegov edini smoter je kratkočasiti s precejšnjo mero napetosti v dogajanju. Igrajo Ingrid Thulin, Maxi-millian Schell, Samantha Eggar, Herbert Lom in drugi. 22.40 TV DNEVNIK 17.55 Test - 18.10 Poročila - 18.15 Narodna glasba - 18.45 Krilati farmacevti - 19.30 TV dnevnik - 20.00 E. Josif: Stefan Dečanski (oratorij) - 21.00 Poročila - 21.10 Iz oči v oči NEDELJA, 8. IV. JUGOBANKA 9.00 POROČILA 9.05 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: NASA PESEM 78 9.35 W. Mankovvitz: DICKENS IZ LONDONA 10.25 KATKA IN RDECl ČEVLJI Katka, učenka drugega razreda, si za zaključno zabavo v šoli zaželi rdeče čevlje, ki jih je videla v izložbi. Oče ni navdušen nad tem, da bi kar tako kupil čevlje, ki še poceni niso. Katka pa misli drugače, odpravi se v trgovino, in to brez denarja . . . 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA Dve tretjini slovenske dežele sta hriboviti in za poljedelstvo manj primerni, zato pa je več možnosti za živinorejo. Kako izkoristiti take naravne pogoje, je odvisno od marsičesa, dosežki pa zaenkrat še zmeraj niso taki, kot bi lahko bili in si jih želimo. 'Kakšne so razmere v radeljski občini ob Dravi, bo prikazal prvi prispevek tokratne oddaje, Id bo govorila tudi o travništvu, oz. o možnostih za izboljšanje doma pridelane krme. 12.30 POROČILA KOŠARKARSKI FINALE KATASTROFE VESELI TOBOGAN: MOST NA SOCl CVETJE DOSJE NAŠEGA CASA: LETO 1970 Športna poročila POROČILA OSTRINA BRITVE, film Film z gornjim naslovom je ameriški režiser Edmond Goulding posnel po istoimenskem romanu Somerseta Maughama. Knjiga je izšla 1944, film pa je nastal že dve leti pozneje, kar pomeni, da je tudi ta (kot mnogi drugi) Maughamov roman ko nalašč za filmsko obdelavo. Slovenski prevod romana je izšel pred nekaj leti, zato vsebine ne kaže povzemati; dodajmo le: poznavalci ugotavljajo, da je režiser ostal zgolj pri površni obdelavi osnovne zgodbe, težil je za razgibanim dogajanjem, zato pa se mu je izmuznilo psihološko očrtovanje junakov. Igrajo Tyrone Power, Gene Tierny, John Payne, Anne Baxter, Oifton Webb in drugi. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ANNO DOMINI 1573 Televizijci so prepozno poslali gradivo, da bi za zadnjo nedeljo lahko pravočasno napovedali začetek hrvaške nadaljevanke v štirth delih. Tako bo drevi na sporedu že drugi del. Znano je, da je nadaljevanka nastala iz posnetkov, ki jih je režiser Vatroslav Mimica že pred štirimi leti strnil v celovečerni film, ki je 1975 na festivalu v Pulju prejel bronasto areno. Gre pa za dokaj veren prikaz zgodovinskih dogodkov iz 1573. leta, ko je prišlo . do znamenitegt kmečkega upora pod vodstvom Matije Gubca. Tega igra Fabijan Sovagovič, ob njem pa v glavnih vlogah nastopajo še Velimir Zivojinovič, Sergio Mimica, Marina Nemet, Zdenka Heršak in drugi. 21.05 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.35 TV DENVNIK 21.50 GLASBENI ALBUM 22.05 Športni pregled 22.35 DINAMO: PARTIZAN, reportaža z nogometne tekme 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film PONEDELJEK, 9. IV. JUGOBANKA 1 9.00 TV V SOJ.I: Pravopis, Naftne poti, Za prosti čas, Razvoj organov 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Fizika 11.10 TV V SOLI: Za najmlajše 15.00 TV V SOLI: ponovitev 16.15 KMETIJSKA ODDAJA 17.15 POROČILA !7.2 GLASBENA PRAVLJICA: DESNICA, LEVICA IN KLAVIR 17.40 KATASTROFE 18.05 POTA SAMOUPRAVLJANJA: DRUŽBENA LASTNINA Na sporedu bo prva od petih oddaj, ki bodo govorile o temeljnih pojmih samoupravljanja. Tokrat bo tekla beseda o pojmu družbene lastnine. Najbrž bi vsak moral vedeti, da gre pri tem za odnos in ne za pravico, kajti družbena lastnina se pojavi v t. i. prehodnem obdobju socializma, zanjo pa je značilno to, da so sredstva, s katerimi upravljajo delavci v tozdih, družbena last. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 I. A. Gončarov: NAVADNA ZGODBA, 1. del Med velike pisatelje ruskega realizma sodi-tudi Ivan A. Gončarov, ki ga tudi na Slovenskem dodobra poznamo zlasti po njegovih romanih Oblomov in Obrov. Drevi si bomo lahko ogledali sovjetsko televizijsko dramo, posneto po Navadni zgodbi, se pravi prvem romanu Gončarova. Gre za pripoved o mladem pesniku Adujevu, ki zapusti mater, dekle Sonjo in odide v Petrograd, kjer bi rad postal slaven literat. V prestolnici mu ironični, a podjetni stric Peter, ki je visok uradnik in lastnik tovarne, na mah razbije romantične iluzije ter ga seznani z običajnimi pravili velemestnega življenja. Adujev se kmalu znajde v visoki družbi, tudi na ljubezen ne čaka predolgo. Toda izvoljenka prehitro prepozna v njem spokorjenega sanjača in ga zapusti zaradi bogatega grofa. 21.10 KULTURNE DIAGONALE 21.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA 22.05 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Usoda nekega Carlija - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualnosti - 21.05 Poročila - 21.15 Celovečerni film TOREK, 10. IV. JUGOBANKA 8.45 TV V SOLI: Varujmo zboe, Ali ste vedeli?-, Fizika pri športu, TV vrtec, Dovnik 10 10. TV V SOLI: Zemljepis, Risanka, Glasbeni pouk 16.00 ŠOLSKA TV: Od Osla do tečajnika, Streha v naravi, Pravemu človeku pravo delo 17.20 POROČILA 17.25 ZAPISI ZA MLADE: DANILO ŠVARA Skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog dr. Danilo Švara sodi med najvidnejše slovenske glasbene osebnosti. Težišče njegovega dela je opera, zanemariti pa tudi ni moč njegovega prispevka za mladino, saj je ustvaril veliko klavirskih skladb in zborovskih del za različne sestave. V oddaji bo govoril o svojem delu, njegove mladinske skladbe pa bodo izvajali otroški zbor iz Domžal, mladinska zbora iz Trnovega in z R'IV Ljubljana ter pianistka iz ene ljubljanskih glasbenih šol. 17.55 MALI SVET 18.25 OBZORNIK 18.35 LESOVI SO MI POVEDALI 19.15 RISANKA 19.30 IV DNEVNIK 20.00 NADURNO DELO Izraz nadurno delo nam je ostal še iz najbolj birokratskih časov, njegov pomen pa je bil tedaj zelo ozko določen. Danes označujemo s tem izrazom vsako delo, ki se razteza čez redni delovni čas. Pri tem prihaja (ne glede na to, ali si cestar, uradnik ...) do tega, da tako pojmovano nadurno delo iz leta v leto narašča. Izničuje se torej geslo „8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur spanja", 8 ur počitka se pretvarjav delo in v dodatni zaslužek. M botruje takemu stanju? Na 10 vprašanje bo skušala odgovoriti oddaja, v kateri bodo sodeloval' pravniki, sociologi, zdravniki 111 drugi strokovnjaki. 20.45. A. Decaux: ROSENBERG* NE SMETA UMRETI 21.55 TV DNEVNIK „ 22.10 IZ KONCERTNIH DVORAN - D. Švara: Istrski plesi, S. Prokof' % jev: Koncert za violino in orkestM To bo posnetek nastopa sim*0' ničnega orkestra Slovenske monije, kot violinist bo nastop1 Pavel Kogar, dirigent pa bo Antofl Nanut. 17.10 TV dnevnik v madžarščini' 17.30 TV dnevnik - 17.45 ske TV novice - 18.15 Noveknji? 18.45 Narodna glasba - 1®' TV dnevnik - 20.00 TV drama ' 21.25 Včeraj, danes, jutri 21; Znanost - 22.30 Beograjski fes^ jazza t SREDA, 11. IV. JUGOBANKA 9.00 TV V SOLI: Ljubivoj Ršumno-vič, Trogir v NOB, Elektromagnet-sko žarčenje 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Reportaža 17.35 POROČILA 17.40 ZGODBE O PRISMUKIH 17.50 SPREHODI PO SLIKARSTVU 18.15 NE PREZRITE 18.30 OBZORNIK 18.40 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: PORABJE, 2 del V nadaljevanju oddaje o kulturnem življenju v Porabju se bomo najprej seznanili s pevskim zborom Pavel Avgust iz vasi Gornji Senik, zatem bo tekla beseda o monoštr-skem Klubu prijateljstva narodov, videli pa bomo tudi star običaj zimskega trganja (šešenja) perja. Za konec bodo zaigrali in zaplesali člani porabskega Slovenskega ansambla in Slovenske folklorne skupine. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: NOVINEC Nov delavec pride v podjetje in postane direktor administracije. Je sposoben pa tudi volje ima dovolj, da bi izboljšal delovne navade uslužbencev in njihovo storilnost. Zoper tak namen novinca se postavi skupina uslužbencev, ki želi ohraniti stare razvade in nedelavnost. Takoj pride do neželenih razmer, podtikanj in še česa, novinec pa ima še to smolo, da se na poti v službo ponesreči z avtom. V bolnišnici sklene, da bo po okrevanju odše1 rodno vas in s pomočjo don»če^ vrača skušal zmagati v boju zoprnimi nasprotniki v službi. To) vsebina zasnovana beninskega fll|**j ki ga je lani po lastnem scenanju posnel Richard de Medeiros, k* se doslej ni ukvarjal s filmom, P8 je univerzitetni profesor kJ\i**P nosti in pesnik. V njegovem skem prvencu igrajo Michel Tjon<°’ Sikirou Ogujobi, Agnes CapochiC'11' Odette Josias, Sebastien Ete Sou®' Magloire Guenum in drugi. „ 21.50 MINIATURE: OBLl*0" VALKA MlSA JELNIKAR 22.05 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini " 17.30 TV dnevnik - 17.45 OtroS*? oddaja - 18.15 Izobraževalna 0“ daja - 18.45 Simfonična glasba " 19.30 TV dnevnik - 20.00 Spor^ sreda - 22.35 TV dnevnik ČETRTEK, 12. IV. JUGOBANKA 8.55 TV V SOLI: Geometrija, Poklic pri filmu, Od Rugovske soteske do Prištine 10.00 TV V SOLI: Francoščina 10.30 TV V SOLI: Umetnost, Risanka, Kemija 15.50 SOLSKA TV; Od Osla do tečajnika, Streha v naravi, Pravemu človeku pravo delo 17.00 POROČILA 17.05 OPERA NARAVE Na vrsti bo prva od šestih oddaj, ki bodo govorile o medsebojnem odnosu ljudi in živali na različnih koncih Zemlje. 18.00 NA SEDMI STEZI 18.35 OBZORNIK 18.45 Čarobno sedlo 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TRETJA RAZSEŽNOST Osrednji prispevek tokratne oddaje bo reportažni zapis o borcih Polisaria. Prikazano bo dokumentarno gradivo o njihovem boju z Maročani za osvoboditev Zahodn® Sahare. Zatem bo govor o Nepalu. ^ Sodeloval bo Zoran Jerin, pisec i knjige o tej himalajski deželi, kjer se trenutno mudi tudi jugoslova®ka j alpinistična odprava, ki naskakuje najvišji vrh sveta. Tretjega prispevka televizijci niso točno napovedali, govoril pa bo ali o Javi ali pa o Kubi. <>•£ 22.00 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini " 17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtni«1 - 18.15 Znanost - 18.45 Kvi*: Peščena ura - 19.30 TV dnevnik : 20.00 3—2—1... gremo! — 23-0 Poročila - 23.05 Kronika Stenj«' nega pozorja PRVI RADIJSKI PROGRAM) PETEK, 6. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Pravljica o osamljenem zmaju). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Stojan Vrabl: Spomladanska zaščita vinske trte). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (M. in B. Lesjak: Pomladna pot). 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo .0.50-4.30 Nočni program. SOBOTA, 7. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Skladbe Haendla in Heinicihena. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Bud Sherman. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra (Smiljan Rozman: Poseben poklic). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (M. Komadina: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 9. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa- ne kaskade. 22.20 Jugoslovansj® flasba. 23.05 Literarni nokturno (v' loedemdorfer: Pesmi). 23.15 pevke se vrstijo. 0.054.30 Nocn* program. SREDA, II. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapoj, pesem. 9.40 Aktualni Pr0,!h. marksizma. 11.03 Po Talijini p° p 12.10 Veliki zabavni orkestri-^ ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (prof. Bogdan Ditrih: Zaščita lesa, zlasti v zemlji). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem Kcmalom Montenom. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Od arije do arije. 18.30 Zgodovinsko desetletja Trboveljskega slavčka. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 8. IV. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Marjan Marinc: Nenavadni polet). 8.44 Skladbe za mladino. 9.05 Se ppmnite, tovariši? 10.03 Kar znaš, to veljaš! 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 raja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Matija Kovačič: Nekatere možnosti za povečanje obsega proizvodnje na kmetijah). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Predstavljamo vam opero Laszlo IIunyadi madžarskega skladatelja Ferenca Erkla. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (I. Zagoričnik: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 10. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Kurirske poti). 9.30 Iz glasbenih šol (Radeče). 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Slavko Gliha: Kdaj bomo pridelali več koruze? ). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Družba in čas (dr. France Kresal: Ustanovitev KPJ in njen generalni razvoj do 1941). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampi-ča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (Gregor Strniša: Samorog). 21.30 Zvoč- Kmetijski nasveti (dr. Stojan Varstvo sadovnjakov proti škriup 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob ^ ■ -g. 1’ , virih ljudske glasbene kulture. - y. Naši poslušalci čestitajo in Poz ljajo. 15.45 Spomini in pisma Destovnik-Kajuh: Iz pisem). 1 ' a Odskočna deska. 18.30 Konce J* ? besedo (Morje). 19.45 Mrnu _q ansamblom Jožeta Privška. ‘■j. j Koncert iz našega studia. 2Z- j festivalov jazza. 23.05 V nokturno (J. Becker: V družms ‘ krogu). 23.15 Revija jugoslovan ^ pevcev zabavne glasbe. 0.05 Nočni program. ČETRTEK, 12. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 R^jj ska šola za višjo stopnjo (Začet . razvoj partizanskega šolstva v ^ 35 Ijanski pokrajini; ponovitev)- j r Narodne in ponarodele. 11 Oj—vi nite, pa vam zaigramo! 12.10^ znanih melodij. 12.30 KmetiJs sveti (inž. Slavko Cepin: Occnj^ nje klavne kakovosti govedi na ^ čitev odkupne cene). 12.40 u« do vasi. 14.05 Koncert za m^ poslušalce. 14.40 Enajstfoo5^ 15.45 Jezikovni pogovori. 1 opernih odrov. 19.45 Mm'** gjj ansamblom Milana Ferleža- ^ Četrtkov večer domačih Pcs napevov. 21.00 Literarni . -e (Srednjeveško slovstvo). 21-40 melodije. 22.20 Iz literature za. klavirja. 23.05 Literarni nokt (U. Foscolo: Grobovi tulijo) Paleta popevk in plesnih 0.05-4.30 Nočni program- Zvok* fl jC ,■ 23- ritm°v' kultura in izobraževanje i VARAŽDINSKI TEKSTIL PRETEKLOSTI - Predstavniki Grad-doj . *^uzeja iz Varaždina so 23. marca v Dolenjski galeriji odprli P® ujočo razstavo ročnih tekstilnih stvaritev iz varaždinskega P ročja, narejenih po motivih iz preteklosti. Ogled razstave, ki je rstna prvič pri nas, bo zanimiva za vse, ki jih vezenje in pletenje navdušuje. (Foto: J. Pavlin) Stud entje še uganka? Pristojni v novomeški občini ta čas še ne vedo, koliko študentov se šola za sociologe, politiloge in novinarje nr.iv k^teti za sociologijo, P i «čne vede in novinarstvo je * novomeške občine kakih P® najst rednih študentov, ne-J P3, J1^ študira izredno. Ta poaatek so povedali prejšnji eden na posvetu v Novem TOcstu, kjer sta med udeleženci Ropala omenjeno fakulteto “^šni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šali in predavatelji-Ca dr. Maca Jogan. Sedanji vpis to visokošolsko ustanovo P v gotovo ne odraža načrto-^Jh potreb'združenem dela ?? •S0c!.9|08*h, politologih in za»n v "ovomeški občini, zav SC na Posvetu predvsem *> da bodo posvetili večjo naši peli zamejcem Pfed kratkim sta v Železni Kapli nj>. koroškem gostovala moški pevski zbor Gorjanci iz Straže in mešani pevski zbor iz Žužemberka. Pod vodstvom zborovodje Francija Mo-cilv S\a nast0P^a v dvorani Hotela lr' srečanju s člani kulturno-Pr^«tnega društva Zarja, ki deluje bo elezni Kapli, so se dogovorili, da zboJeSCni ct*cn 0<* Pcvs*t'*1 skih sV’ j*11 ima t0 druž,vo zamej-čim 0Vencev, vrnil obisk gostujo-Cuna boroma. le pol ure RAZLIKE in Kr[aznina’ česar nastop nika- REPUBLIŠKI v delež novomeški kulturi skuRnnPUbliška kulturna rai- 0s} bo letos sofinanci-novrvVe kulturnih akcij v dena”1^ občini. Z njenim D0, deležem bodo v ^ovSn 8aleriJi Popravili sloveni razstavo znanega ^venskega umetnika Milane j>^afVca ^ razstavo skupi-Nor a’ v novem muzeju Polec »red*li stalno zbirko, muzei P3 bo Dolenjski v0 rini ■ 0 PriPravil razsta-pospu enJskega železarstva s dvOrskiKnf Poudarkom na jo r„ £ fužinah. S pomoč-nad-,! ‘iških sredstev se bo tudi obn°va in SQf žužemberškega ko Sradu, medtem Jah lahL° taka dela v Pleter-nje lej stekla šele prihod- „ DESETI BRAT’ V KRŠKEM Jutri ob 12. in 19.30 bo gostovalo v Delavskem domu v Krškem Slovensko narodno gledališče iz Maribora z Inkretovo dramatizacijo Jurčičevega romana „Deseti brat.” Srpice na naši jezikovni njivi V Sloveniji in na Dolenjskem se začenja drugi „krog" javne razprave o slovenščini v javnosti — Glavni namen je izboljšati jezikovno kulturo na vseh področjih Prvi „krog“ spraševanja in razmišljanja o slovenščini je potekel do konca minulega leta. Nabralo se je za debele svežnje najrazličnejšega gradiva z značilnimi primerki popačevanja naše govorne in pisne materinščine. Gradivo, zbrano na gospodarskih in negospodarskih področjih so sortirali, uredili in strokovno obdelali. Nastal je „paket'\ namenjen za drugi .krog" javne razprave o jeziku. Izvršni odbor predsedstva re- prvega ..odmeva" na jezikovni skrb usmerjanju kandidptov v ta študij. Posvet je razkril, da organi, organizacije in službe, ki se ukvarjajo z vzgojno-izobražcvalnimi vprašanji, nimajo skoraj nikakršne evidence o tem, koliko študentov iz novomeške občine je na posameznih fakultetah, kakšne so njihove študijske in življenjske razmere in kje se bodo po diplomi lahko zaposlili Pomanjkljivi so zlasti spiski o neštipendistih, ki so se za študij odločili tako rekoč na svojo roko. Nič boljša ni seveda evidenca študentov na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, čeprav si zadnje čase - temu pa je bil namenjen tudi posvet v Novem mestu - prizadevajo za uskladitev podatkov o študentih in vpisu na fakulteto v naslednjih študijskih letih. Vpis mora biti usklajen z razvojnimi načrti in ustreznimi kadrovskimi potrebami združenega dela, saj lahko tudi fakulteta načrtuje svoj razvoj le na podlagi v občinah izkazanih potreb po usposabljanju visoko strokovnih kadrov. Qs usmerjenega izobraževanja, ki zajema tudi visoko šolstvo, to še posebej zahteva. publiške konference SZDL, ki že od vsega začetka vodi to akcijo, je ta „paket“ že pred tedni poslal občinskim konferencam SZDL in njihovim medobčinskim svetom z naročilom, naj pripravijo javne razprave na svojih območjih in tako spodbudijo prizadevanja za izboljšanje jezikovne kulture vse družbe. Gre za to, da bi bile razprave v tem „krogu1' kar najbolj množične in nikakor zožene samo na posvetovanja učiteljev in profesorjev, ki poučujejo slovenščino v šolah. V Sloveniji in na Dolenjskem se javna razprava začenja te dni, trajala pa bo do 18. aprila. V tem času naj bi gradivo iz skupnega „paketa“ obravnavali ločeno glede na področja dejavnosti, kar pomeni, da bodo gospodarstveniki zastavili skrb za jezikovno kulturo na svojem, politiki na svojem, kulturniki na svojem področju itd. Posebne skupine bodo pripombe, stališča, mnenja in predloge s tega MILIJONI ZA NALOŽBE Republiška kulturna skupnost je letos za naložbe v kulturni prostor predvidela nad 116 milijonov dinaijev ali za okoli 70 odstotkov več kot lani. S tem denarjem bo sofinancirala novogradnje, obnove in posodobitve kulturnih domov in drugih prostorov. Za snemanje televizijske nadaljevanke »Dražgoška bitka”, ki je letos v načrtu, bo kulturna skupnost prispevala 20 milijonov dinaijev. „pakct“ v občinah strnile in strokovno obdelale, o vsem pa bo govor še na republiškem posvetovanju o slovenščini v javnosti 10. in 11. maja v Portorožu. To bo prvi del drugega ^roga'', v katerem je glavni namen zlasti jezikovno osveščati posamezne družbene in samoupravne sredine. Razprava se bo torej i? nadaljevala, bržčas vse dotlej, dokler ne bomo v Slove- Sromlje na odru Ob gostovanju sromeljske gledališke skupine v Breži-________________cah_______________ Pred dnevi je v Brežicah gostovala gledališka skupina iz Sromelj s Partljičevo komedijo „Tdmun in kamen1'. Delo je režiral Ivan Bajc, ki je odigral tudi eno od vlog. Nastopili so še: Mimica Kostanjšek, Darko Avsec, Darko Kos, Nande Pintarič in Tinka Avšič. Sromeljski igralci so se z uprizoritvijo Partljičeve^ dela tvorno vključili v amatersko gledališko dejavnost Posavja. Za to območje velja, da že nekaj let zapovrstjo prireja srečanja ^edaliških skupin, pretežno v obliki gostovanj. Omenjena sromeljska predstava je tudi sodila v ta okvir. Pri skupini velja pohvaliti zlasti zagnanost, discipliniranost in organizacijo, kat je prav gotovo pogoj za sleherno amatersko dejavnost, tako tudi za gedališko. Seveda bi mogli predstavi očitati prenekatero hibo, za katerimi sicer bolehajo podeželski odri. Mestoma gre za pretirano zadržanost, v kočljivih prizorih pa za neprepričljivost. Vse te pomanjkljivosti pa bi mogel marljivi kolektiv iz Sromelj ob še večji zavzetosti in razčlembi predstave odpraviti. P. B. Nova pokušnja V Dolenjski galeriji razstavlja Dunajčan Loys Egg 30. marca so v mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprli razstavo grafik in plastik avstrijskega likovnega oblikovalca in izpovedovalca Loysa Egga z Dunaja. Razstavo, ki obsega kakih trideset del in bo na ogled do 15. aprila, je posredoval Avstrijski kulturni institut v Zagrebu. V delih tega dvaintridesetletnega avtorja je prepoznati tisto smer sodobnih likovnih iskanj, ki dosegajo učinke z likovnim oživljanjem iz vsakdanjosti iztrganih praktičnih, še uporabnih ali že odsluženih predmetov. Kos bakrene plošče ali zarjavele in že močno načete pločevine s svojo „zgodovino“ zaživi kot likovni element (pripomoček) v sporočilu, ki mu ni moč odreči umetniške ali vsaj estetske vrednosti. Razstava pomeni v več ozirih osvežitev tudi za galerijsko politiko Dolenjskega muzeja, pod okriljem katerega deluje Dolenjska galerija. Tovrstne prireditve niso zanimive samo zaradi tega, ker jih ni več mogoče motriti s konvencionalnimi pogledi na umetnost, ampak tudi zato, ker so že same najbolj otipljiva informacija o tem. kakšna pota ubira sodobna umetnost v svetu. Novomeščani in Dolenjci se do zdaj ■ ne morejo pohvaliti, da so s tem pretirano na tekočem. I. Z. Gimnazija ni odpisana „Ni pa še povsem razčiščeno, kakšna bo njena vsebina v usmerjenem izobraževanju," pravi ravnatelj novomeške gimnazije Franc Hočevar Usmerjeno izobraževanje bo odpravilo šole, na katerih je bilo moč pridobiti izobrazbo, ne pa tudi poklic. Teh šd se je oprijelo, da so predvsem pripravljalnice za višješolski in visokošolski študij. Najčešče so s prstom kazali na gimnazijo, ki so ji poleg drugega očitali, da ne more iz okostenelosti, da je odmaknjena od lastnega okolja in njegovih potreb. Zato je razumljivo, da so skoraj nestrpno pričakovali, kakšno vlogo bo takim šolam odmeril zakon o usmerjenem izobraževanju in kakšne dolžnosti jim bo naložil. Iz osnutka zakona, ki je na Dolenjskem že v javni razpravi, je razvidno, da usmeijeno izobraževanje še računa na gimnazijo, vendar samo „za izobrazbene smeri, s katerih se pride do poklica samo na visokošolslti stop-nji.“ O tem podrobneje gpvori 45. člen osnutka zakona o usmetjenem izobraževanju, nanj pa se sklicuje tudi ravnatelj novomeške gimnazije Franc Hočevar, kadar nanese beseda o usodi te šolske ustanove. ..Gimnazija naj bi pokrivala izobraževalno področje, ki je že opredeljeno, ni pa še povsem jasno, kakšen bo njen končni program in katere usmeritve bo dobila,“ pravi. „Za zdaj zanesljivo vemo le to, da bo poudarek na naravoslovno - matematičnem, družboslovno — jezikovnem in drugih področjih. Potrebe domačega, se pravi neposrednega okolja so narekovale, da smo predvideli močnejšo usmeritev v študij kemije. Ni skrivnost, da smo se tako odločili zavoljo „Krke“, njenih potreb po kadrih in že kar tradicionalnega sodelovanja s to proizvodno organizacijo. To sodelovanje je dalo že obilo obojestranskih izkušenj in bi bila res škoda, če bi tega ne zajeli tudi programi o bodoči vsebini učno-vzgojnega procesa na tq šoli.“ Na prehod v usmerjeno izobraževanje se novomeška gimnazija pripravlja podobno kot druge srednje šole na Dolenjskem. Ravnatelj Hočevar zatijuje: „Kadrovsko smo že zdaj dovolj močni, tudi glede prostorov se ne nakazuje kakšna večja stiska. Pripomniti pa moram, da si več kot petnajst ali šestnajst oddelkov, v katerih bi bilo okoli 450 učencev, težko predstavljam. Zdaj, ko je pod našo streho pedagoška smer, je natrpanost večja, to pa je tudi razlog, da kabinetnega pouka nismo razvili tako, kot bi bilo nujno. V usmerjenem izobraževanju učno-vzgojna dejavnost brez dela v kabinetih, laboratorijih in specializiranih učilnicah ne bo mogoča. Na vse to mislimo že zdaj, sodi pa med priprave, ki jih je treba uresničiti do prehoda na usmerjeno izobraževanje. Kabinete bi radi najprej opremili. V ta namen je gimnazija zaprosila za posojilo pri republiški izobraževalni skupnosti." niji dobili dokumenta, ki bo zaščitil našo materinščino v javni rabi - v govorjeni in pisni obliki. Akcija pa prav gotovo ni namenjena zgolj „očiščenju in pomlajenju" naše jezikovne njive. Potrebno se zdi poudariti, da je njen namen tudi utrditi položaj slovenščine kot enakopravnega jezika v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. I.Z. Kako slikati V Novem mestu se je začela večerna likovna šola Okoli trideset slikarjev in kiparjev amateijev iz novomeške občine se udeležuje prve večerne likovne šole, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij v sodelovanju z ljubljansko Akademijo likovnih umetnosti. Na krajši otvoritvi v likovnem kabinetu grmske osnovne šole, kjer bo potekalo izobraževanje nešolanih likovnikov, je o pomenu take šole govoril predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humar, program dela likovne šole, ki bo trajala kake tri mesece (ob delu dvakrat na teden), pa je predstavil prorektor Akademije za likovno umetnost prof. Kokal. Novomeško likovno šolo vodi akademska slikarka Duba Sambdac iz Ljubljane. Likovni umetniki vodijo podobno izobraževanje slikarjev in kiparjev amateijev tudi v Ljubljani, kjer že nekaj časa delajo tri podobne šole. Novo mesto je torej drugi slovenski kraj, kjer je steklo tako organizirano izobraževanje. V bližnji prihodnosti naj bi tako šolo dobili tudi v Brežicah. KRPANI 7 „MRTVIM KURENTOM 4 Gledališka skupina kulturnega društva Svoboda iz Krškega je v režiji Dragice Nunčič - Turk naštudirala sodobno slovensko ljudsko igro ,.Mrtvi Kurent" Mihe Remca. Ta teden gostujejo Krčani v Brežicah, v soboto, 7. aprila, bodo nastopili v Sevnici, 13. in 15. aprila pa se bodo predstavili domačemu občinstvu v Delavskem domu. Po dveletnem premoru je novomeška gledališka skupina spet stopila na oder. Pripravila je Petra Ustinova komedijo ,,Komaj do srednjih vej“ Premieri 26. marca je takoj naslednji večer sledila repriza. Predstavi sta bili uvrščeni v abonmajski gledališki spored, ki je po tradiciji tudi v tej sezoni sestavljen pretežno iz gostovanjskih nastopov nekaterih poklicnih gledališč. Nova pomlad? Predstava je v celoti izpolnila pričakovanja gledalcev, kar so slednji pokazali s ploskanjem. Zadovoljila je z vsebino in igro. Kaže, da se je režiserju Vladimiru Bajcu posrečilo zbrati okrog sebe dovolj ddavoljne in talentirane ljudi Dejali bi lahko, da je vsaj igralce popeljal pred dvignjeni zastor z nemajhno željo po uspehu. Te želje ni prav nič tvegal z vključitvijo nekaterih novincev, saj so se le-ti prav dobro znašli ob bolj izkušenih igralcih. Gledališko skupino Kulturnega društva Dušana Jereba je torej ob vrnitvi na oder pospremil uspeh. Uspeh, ki ni prišel naključno. Zanj je bilo potrebno trdo in dolgotrajno delo od začetka. Skupina se je disciplinirano podredila osnovni zahtevi amaterizma, da mora biti sleherna stvar, postavljena na ogled in presojo občinstvu, dovolj kvalitetna. Čeprav ena sama lastovka še ne prinese pomladi, je v novomeški gledališki skupini čutiti dovolj pripravljenosti za nenehno iskanje poti, po kateri so njeni starejši predhodniki že šli in na njej dosegli jugoslovanski uspeh. Vztrajanje na tej poti pa bi že pomenilo novo novomeško gledališko pomlad L Z. BESEDA IN GLASBA - Z literamo-glasbenega večera v razstavni dvorani Pokrajinskega muzeja v Kočevju, ki gaje 29. marca priredil tamkajšnji klub kulturnih delavcev. (Foto: J. Primc) Zanimivo sozvočje Kočevski klub kulturnih delavcev priredil literarno-glasbeni recital - Aprila bo večer ciganske poezije Kočevski klub kulturnih delavcev je priredil že več dobrih literarnih večerov. Med take je treba prav gotovo šteti tudi besedno — glasbeni recital prejšnji četrtek v mali razstavni dvorani pokrajinskega muzeja v Kočevju. Na njem so s pesniškimi in proznimi sestavki sodelovali kočevski avtorji Dana Jerše, Ljubica Pavlovec, Lela Mujkič, Marjanca Colarič, Rudolf Mohar, Peter Vovk, Andrej Bončina, Franc Lovšin in Pavle Benič, kot gost pa Ivan Zoran iz Novega mesta. Nekateri so svoja dela sami brali, dela drugih pa so interpretirali recitatorji. Recital je potekal tako, daje predstavitvi slehernega avtorja sledila glasbena točka, glasbo po napevih slovenskih ljudskih pesmi pa so izvajali flavtist Matjaž Weiss, harmonikar Uroš Novak in kitarist Dušan Vlašič. Poslušalci so doživeli imenitno sozvočje be^dne in jjjasbene umetnosti. Omenjeni razstavni prostor so tokrat prvič preizkusili z recitalom. Skoda je le, da je lahko prireditev v njem le za kakih trideset obiskovalcev, torej za omejeno število, česar pa tak nastop že zaradi enkratne ubranosti in truda samega organizatoija (kluba kulturnih delavcev) gotovo ne zasluži. Slednji pripravlja za april 'podobno prireditev, na njej pa bodo obiskovalci prisluhnili svojski motiviki umetniško sila prepričljive ciganske poezije. 2IVILSKI KOMBINAT 2ITO LJUBLJANA n. sol. o 28. III. 1979 TOZD UVtPERIAL KRŠKO n sub. o. TOVARNA GUMIJEVIH BONBONOV, CESTA 4 JULIJA 86 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge TAJNICA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri, — aktivno znanje tujega jezika (nemščina), — prednost imajo kandidati s prakso pri opravljanju tajniških del. Pismeno obvestilo o izbiri bodo prejeli kandidati najkasneje v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Pismene prijave naj pošljejo kandidati v 15 dneh po dnevu objave kadrovski službi ,,Žito" — TOZD Imperial, Krško. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST RIBNICA razpisuje dela oz. naloge TAJNIKA Pogoji: visoka oz. višja izobrazba upravnopravne ali ekonomske smeri, nad 5 let delov, izkušenj na podobnih opravilih ter moralno-politične vrline. Stanovanja ni. Prijave z dokazili je dostaviti na gornji naslov, Šeškova ul. 50, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po preteku veljavnosti razpisa. r SAMOUPRAVNA STANOVANJS KA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Prešernov trg št. 8 Številka: 3470/2 Novo mesto, 26. 3 1979 Na podlagi 13. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/78 in 7/79) razpisuje odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom na podlagi določil 10. člena pravilnika o postopku in pogojih prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj družbene lastnine iz sklada stanovanjskih hiš, s katerimi gospodari in upravlja Šarmu pravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto (SDLšt 29/77) Javno dražbo družbeno najemnih stanovanj in stanovanjskih hiš 1. Na javni dražbi bodo prodana naslednja stanovanja: a. - dvosobno stanovanje v izmeri 56,20 m2 v III. nadstropju večstanovanjske hiše. Novo mesto — Kristanova št. 32, ki stoji na pare. št. 937 z.k.vl.št. 1042, k.o. Kandija; — izklicna cena za stanovanje je 455.693,00 din; — stanovanje je zasedeno b. — dvoinpolsobno stanovanje z garažo v izmeri 65,10 m2 v I. nadstropju večstanovanjske hiše v Novem mestu — Nad rriini 7/a, ki stoji na pare. št. 27/14 z.k.vl.št. 1255, k.o. Kandija; — izklicna cena za stanovanje je 524.295,00 din; — stanovanje je zasedeno c. - triinpolsobno stanovanje v izmeri 87,50 m2 v enodružinski stanovanjski hiši v Novem mestu, Nad mlini št. 11, ki stoji na pare. št. 589 z.k.vl.št. 1255, k.o. Kandija; — izklicna cena za stanovanje je 564,119,00 din in odškodnina v višini 148.333,00 din dosedanjemu imetniku stanovanjske pravice za ugotovljena njegova vlaganja za izboljšavo stanovanja; — stanovanje je zasedeno d. — triinpolsobno stanovanje v izrrer i 86,80 m2 v enodružinski stanovanjski hiši v Novem mestu — Nad mlini št. 12, ki stoji na pare. št. 589/2 z.k.vl.št. 1255, k.o. Kandija; — izklicna cena za stanovanje je 494.299,00 din in odškodnina v višini 218.153,00 din dosedanjemu imetniku stanovanjske pravice za ugotovljena njegova vlaganja za izboljšavo stanovanja; — stanovanje je zasedeno 2. Javna dražba bo: v torek, 24. aprila 1979, ob 8 uri, v sejni sobi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto - Novo mesto, Prešernov trg št. 8, kletna etaža. 3. Ostali podrobnejši podatki in pogoji prodaje so razvidni iz razpisa, ki je izobešen na oglasni tabli Samoupravne stanovanjske skupnosti. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom NA PODLAGI ZAKONA O PROGRAMIRANJU IN FINANCIRANJU GRADITVE STANOVANJ OBJAVLJA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE I. NATEČAJ za pridobitev posojila za gradnjo najemnih stanovanj na podeželju, za adaptacijo najemnih stanovanj, za gradnjo, nakup in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanj delavcem v združenem delu ter za gradnjo, nakup in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanj delavcem pri samostojnih obrtnikih. Posojila za gradnjo in adaptacijo najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj, nimajo lastnih stanovanj, imajo premajhna ali neustrezna stanovanja, lahko najamejo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljevanju besedila: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po samoupravnem sporazumu o kreditiranju stanovanjske graditve. V natečaju za posojila za gradnjo, nakup in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanj lahko sodelujejo tudi delavci, zaposleni v organizaciji ali pri samostojnem obrtniku, ki združujejo sredstva za kreditiranje stanovanjske gradnje pod pogojem, da nimajo lastnega stanovanja, nimajo stanovanja, imajo premajhno ali neustrezno stanovanje. O vseh kreditnih pogojih bodo organizacije in delavci pri organizacijah ter pri samostojnih obrtnikih podrobno obveščeni s širšim besedilom natečaja, ki bo dostavljen vsaki delovni organizaciji in samostojnim obrtnikom z delavci, s sedežem v občini Kočevje. Natečaj traja en mesec po objavi v Dolenjskem listu. Ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Ponudbe sprejema: LJUBLJANSKA BANKA - Stanovanjsko-komunalna banka — poslovna enota Kočevje. Delavec, ki je zaposlen pri organizaciji, katera združuje sredstva v banki po samoupravnem sporazumu, se prijavi k natečaju za posojilo prek svoje delovne organizacije. Delavec, ki je zaposlen pri samostojnem obrtniku, se prijavi k natečaju pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje. Št.: 117/79 Datum: 29. 3; 1979 SSS občine Kočevje KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, ODBOR ZA UREJANJA MEDSEBOJNIH DELOVNIH RAZMERIJ IN USKLAJEVANJE OSEBNIH DOHODKOV OBJ A VLJA prosta dela in naloge 1. POSPEŠEVA LCA ZA poljedelsko Živinorejsko proizvodnjo y TZO KOOPERACIJA 2. STROJNEGA KNJI; GOVODJE V DSS* Kandidati morajo poleg z zakonom določenih izP° njevati še naslednje P°9a je: pod 1: da imajo visok0 ali višjo šolsko izobraf bo poljedelsko-živinorel; ske smeri s tremi l®*| delovnih izkušenj na oj lih v kmetijski proizvodnji; pod 2: da imajo končan ekonomsko šolo ter en° leto delovnih izkušenj- Za opravljanje objavljen'11 del in nalog velja trim®" sečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo Prl' jave v 15 dneh po dney° objave na naslov Kmetijska zadruga Metlika, Odbor za urejanje medsebojnih delovnih razmerij i®1 usklajevanje osebnih dohodkov. trgovsko podjetje NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 JHMM (-(tJUBLJAN-g) TREBNJE TEHNIKA - LJUBLJANA n. o. sol. o Industrija gradbene keramike Trebnje PRODAJA keramičnih ploščic SINTER v vseh kvalitetah v poslovalnici NOVOTEHNE ŠT. 9 v BUČNI VASI in industrijski prodajalni INDUSTRIJE GRADBENE KERAMIKE na RAČJElV SELU PO ENOTNIH CENAH SINTER KERAMIČNE PLOŠČICE se izdelujejo po povsem novem tehnolo škem postopku suhe priprave surovine in sitega istočasnega stiskanja surovin (mase) in glazure ter žganja na zelo visoki . jmperaturi do 1150° C, ki daj izdelku vrsto posebnih lastnosti. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNSt .... iffliiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: - VHODNA VRATA - GARA2NA VRATA - SOBNA VRATA - OBLOGE - ISO — SPAN - GPA2NE PLOŠČE - POHIŠTVO lip bled lesna industrija E 64260 bled, ljubljanska c.32| telefon:064-77384, telegram:lip bled š OBIŠČITE POSLOVALNICE: — LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 telefon: (041) 523-066 —LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77-944 —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 telefon: (069) 22-942 telex:34525 yu lipex llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllHIIIIlilllllllllltllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllinillilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllillllllllllll III ifllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIII|,,l"lll'L Trebanjci praznih rok fc°nie^^e igralke tekmo z Branikom preložile cevke zmagale — Vrsta iz Trebnjega izgubila Medtem ko so odbojkarice Novega mesta srečanje z Branikom preložile, so dosegle Ko-cevke v Mariboru svojo osmo zmago. Zaostalo tekmo so od-•grali Trebanjci, ki so tudi v zadnjem kolu ostali praznih rok Že v 3. kolu II. zvezne rokometne lige imajo Ribničani naj-icpSo priložnost, da dokažejo svoJo pravo vrednost. Odpotujejo namreč na Reko, kjer se bodo Pomerili z močnim Kvarnerjem. Bržkone bi bili ,lesarji’ zado-oljm že z neodločenim izidom, »cliko težja naloga je pred No-omeščankami, ki se bodo v gosteh pomerile z vrsto Alplesa. Zanimivo bo tudi v slovenskih •Jgah. Brežičani bodo osvojili no-vc točke z Ormožem, Sevničani Pa lahko v gosteh premagajo Maribor. V derbiju zahodne lige se bodo Črnomaljci pomerili z tl!?’ Ribničani gredo po nove ° v Ilirsko Bistrico, novo-»Krka” pa igra doma s ržičem. Brežičanke se bodo v “Mbiju dna pomerile doma s *oiano, liščanlce pa čaka preizkušnja v Mariboru. V zahodni •gi gostujejo Kočevke v Stopi- Kaj, kje, kdo? r? ’ Sentjernejke pa gredo na v'lisko ^ Pred(lvoru- v II. zvezni odbojkarski ligi fredo ekipe zadnjikrat na igri-*®e. Novomeščanke sicer čaka še odloženo srečanje v Mariboru, v zadnji tekmi pa se bodo pomerile z Maračano. Obetavne Kočevke igrajo ponovno v gosteh in tudi iz Kamnika bi se lahko vmile z zmago. Zanimivo bo tudi na košarkar-s’h igriščih. Novo meščani igrajo doma s Kraškim zidarjem, neposrednim konkurentom za četrto mesto. V 15. kolu bi morali domači igralci doseči zanesljivo zmago. „Beti” igra v Ljubljani z Ježico, vrsta Kočevja Pa bo poskušala doma pripraviti Presenečenje v boju z Lokain-vestom. Enajsterice v slovenskih ligah “Odo šle še dvakrat na igrišče, .^oiergci gostujejo in v boju z ‘urijo nimajo možnosti za presenečenje. in so prvenstvo končali brez zmage. MARIBOR - KOČEVJE 2 : 3 (-10,-3, 11, 11,-14) z- V tipično prvenstveni tekmi so bile gostje boljše. Prva dva seta so dobile brez težav, v nadaljevanju pa so močno popustile, tako da so domačinke izenačile na 2 2: V odločilnem setu je videlo okoli 30 gledalcev izredno razburljivo igro, ki so jo v svojo korist, predvsem po zaslugi zrelejše igre, dobile Kočevke. Kočevje: Kljub, Veršič, Širaj, Jakopin, Vidmar, Lapuh, Ličan in Stopar. PLAMEN - TREBNJE 3 : 0 (12, 13, 9) Trebanjci so odloženo srečanje odigrali s povsem pomlajeno ekipo, kajti manjkali so kar štirje najboljši igralci. Navzlic temu je trebanjski podmladek dobro igral, vendar mladinci in pionirji niso imeli možnosti za presenečenje. Če bi gostje igrali z najboljšo ekipo, bi se vrnili domov z zanesljivo zmago. LESKOVEC: V NEDELJO KROS Atletska sekcija Maraton in ZTKO Krško bosta pripravila 8. aprila v Leskovcu ob 9.30 občinsko prvenstvo v krosu. Nastopi bodo v vseh kategorijah, zato pričakujejo rekordno udeležbo, zlasti zato, ker se bodo najboljši uvrstili v občinsko reprezentanco Organizatorji vabijo na kros vse, ki radi tečejo v naravi, zlasti veterane in veteranke. L. S. KOLESARSTVO: ŠTIH V DOBRI FORMI 31. marca in 1. aprila sta bili na cestah okrog Beograda dve kolesarski prireditvi, na katerih so nastopili domala vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci, med njimi tudi iz Novega mesta. Prvi dan so nastopili na memorialni prireditvi D. Stankoviča. Izkazal se je Bojan Stih, ki je v močni konkurenci članov zasedel 7. mesto, premagal pa je vse mladince. Drugi dan so nastopile tri kategorije v memorialni tekmi M. Ostojiča. B. Mijajlovič je bil 9., Bat 10. Med mladinci je bil Stih 3., Ivan Zagorc pa šesti med mlajšimi mladinci. » PRESENETLJIV PORAZ — Novomeške igralke rokometa so se v 2. kolu zvezne rokometne lige-zahod pomerile z novinkami iz Ptuja in srečanje dokaj presenetljivo izgubile. Kje iskati vzroke za poraz? Domače rokometašice, ki jih je spodbujalo nekaj več kot 50 gledalcev, so v soboto popoldan igrale slabo, nepovezano in vse preveč so se zanašale na najbolf izkušene igralke. Njihovo desno krilo na primer v drugem polčasu ni dobilo niti ene žoge. Na sliki: gostje napadajo. PESTRE IGRE — IV. športne igre dolenjskih študentov, ki so bile 31. marca v Novem mestu in so jih pripravili člani Kluba novomeških študentov, so v celoti uspele. Udeležili so se jih tudi predstavniki JLA. Uvrstitev: Klub novomeških študentov 33 točk. Klub dolenjskih študentov Maribor 27, Klub kočevskih in ribniških študentov 24, Klub belokranjskih študentov 23 in Klub trebanjskih študentov 10 točk. Na sliki: prizor s košarkarskega igrišča. (Branko Šipek) »Drava” nadigrala Novomeščanke Ribničani zmagali tudi v 2. kolu II. zvezne lige - Slaba igra novomeških ligašic - Vrste v slovenskih ligah presenetile z dobrimi in uspešnimi igrami Konec tedna so startale tudi ekipe, ki nastopajo v republiški ligi. Prve tekme so dokazale, da so se naše vrste dobro pripravljale, zakaj ne zgodi se tako pogosto, da požanjejo naše vrste v enem samem kolu toliko uspeha. Ribničani so dosegli novo zmago, Novomeščanke so razočarale, presenetile pa so domala vse vrste, ki nastopajo v republiških ligah. NOVO MESTO - DRAVA 12: 14(7:9) Novomeščanke, ki bi v Ljubljani v srečanju z Olimpijo kmalu pripravile prvovrstno presenečenje, so pred domačimi gledalci razočarale in ponovno dokazale, da igrajo doma slabše kot v gosteh. Novinke v ligi so jih presenetile s hitro in trdo igro, povrhu vsega pa se ob številnih taktičnih pasteh domačih igralk niso pustile zmesti. V drugem delu bi domače rokometašice lahko brez težav zmagale. Zamudile so vrsto lepih priložnosti za zadetek, k dobri igri pa jih je spodbujala tudi razpoložena vratarka Štrukljeva, ki je zapovrstjo obranila kar pet nevarnih Z natančnimi streli do zmage ^vomeški košarkarji prišli le stežka do novih prvenstvenih točk — „Beti" klonila v zadnjih sekundah, čeravno je bila pred zmago — Kočevci razočarali na Jesenicah S°botno košarkarsko kolo je postreglo z izenačenimi, pa tudi jiunjvimi boji. Novomeščani so doma zmagali, Metličanom in .cevcem pa v gosteh ni šlo. Novo mesto je po 14. kolu na Ii»i * m’ ”Beti” Pa m zadniem mestu. Vrsta Kočevja je v zahodni ■s* se naprej na 7. kolu. NOVO MESTO -FRUCTAL 89 : 75 (40:40) lekm°^ 150 gledalcev je sicer videlo P* ie°KS ^evilnimi napakami, vendar Ptedv srečanje dokaj zanimivo, ’ekm m zat0’ *lcr se c*° konca ^acni n' vede*0, katera ekipa bo Polea Medtem ko je v prvem rneškjSU V napadu dobro igral novo-najveenajmlaJ5i center Zupevec, ima je v Hr Zaslu8 za zmago Plantan, ki ^edei >em delu z natančnimi streli e| slabo obrambo gostov. bij* SKOK - Pred kratkim je v telovadnici OŠ Grm v van‘e,n mestu področno tekmo-s* V sft0*tu ,v v>S*no- Pomerili i* „ najboljši' skakalci pioniiji je °vpmeške občine. Pri fantih Fl **? 'epih skokih zmagal Aleš Ojim8”0 (181 cm, OŠ Grm), za 1 *-&wPa sta se uvrstila Andrej (l7»|ne (178) in Matjaž Mezgec Pri dekletih je bila naj-dn * ■Marina Filipovič (149 n;-’ S Dolenjske Toplice), za Ilj0 -J----— . LU lukAa sta se uvrstili Man tka Lidij*' J ^6, Dol. Toplice) in Na ^.Bojane (140, OS Bršlin). to- Flonanc v skoku. (Fo-’ Fo‘o krožek) Novo mesto: Munih 5, P. Seničar 15, S. Seničar 13, Besednjak 4, Bo tretji juriš uspešen? Konec minulega tedna so ekipe v moški sedemčlanski republiški namiznoteniški ligi B odigrale zadnje kolo. Medtem ko je vrsta iz Kočevja izgubila in zmagala, so igralci Dolenjske doživeli dva nova poraza. V dvanajstih prvenstvenih srečanjih so Kočevci, ki so zasedli tretje mesto in jim je tudi letos le za las ušla uvrstitev na kvalifikacijske boje za 1. A ligo, dosegli devet zmag. Trikrat so morali priznati premoč nasprotnim ekipam, čeravno so bili porazi zelo tesni in bi se ob športni sreči izgubljene tekme lahko končale z zmago. Razveseljiva pa je resnica, da postaja mladi kočevski namiznoteniški rod vse zanesljivejši in da bo prihodnje leto, ko bo že tretjič jurišal na prvo mesto v ligi, skoraj zanesljivo uspel. Vsaj uvrstitev na kvalifikacijske boje je zanesljiva. Novomeški vrsti tudi letos ni šlo najbolje. Zmagala je le trikrat, za osvojene prvenstvene točke pa so žal še vedno zaslužni starejši igralci, ki so navzlic nerednim treningom med boljšimi v ligi. V vrsti je sicer zaigralo tudi nekaj nadarjenih mladincev in pionirjev. Vsekakor je najbolj obetaven Guštin, ki pa bo moral, če bo želel obdržati stik z najboljšimi vrstniki v Sloveniji, več trenirati. Rezultati zadnjih srečanj: Ptuj -Dolenjska 5:1, Obala - Kočevje 5:4, Notranjska - Kočevje 0:5 in Žalec - Dolenjska 5:2. Po 12. kolih je vrstni red nulednji: 1. Obala 20, 2. Ptuj 20, 3. Kočevje 18, 4. Žalec 12, 5. Kamnik-Domžalc 8, 6. Dolenjska 6, 7. Notranjska brez točke. Plantan 15, Zupevec 8, Kovačevič 10, Cerkovnik 7, Beg 2. KRAŠKI ZIDAR -BETI 82 : 81 (30:41) Metličani so bil-ponovno preo zmago, a tekme tudi tokrat niso znali dobiti. Vodili so domala do konca srečanja, ko so domači igralci izkoristili r\jihove napake, nekaj sekund pred koncem pa je domačin Krt iz prostih metov domačim zagotovil zmago. Beti: Nemanič 24. Medek 12, Vergot 17, Svinger 20, Gršič 2, Kremesec 6. JESENICE - KOČEVJE 89 : 88(43:44) Kočevci so odpotovali na Jesenice prepričani, da bodo dosegli tretjo ligaško zmago. Medtem ko so v 1. polčasu domače nadigrali, so v drugem igrali nekoliko slabše, kar so domači izkoristili ter dosegli svojo prvo ligaško zmago. STRAŽA - ŽUŽEMBERK 114 : 106(45:49) Stražani so se konec tedna pomerili z vrsto Žužemberka in po izenačeni tekmi zasluženo zmagali. Med gosti so dobro igrali Pibernik, Podboj in Jarc, pri „Straži” pa Skedelj, Brsan in Sercelj. l.NOVO MESTO Po dvokrožnem sistemu seje končalo letošnje območno pionirsko prvenstvo v košarki. Rezultati iz Metlike: N. mesto Metlika 81:15. Novo mesto - Črnomelj 87:22 in Novo mesto Trebnje 20:0. Rezultati iz Novega mesta: Novo mesto -Trebnje 81:31, Novo mesto Črnomelj 94:38 in Novo mesto Metlika 20:0. Novomeščani, ki jih vodi Slavko Kovačevič, so se v četrtfinale uvrstili brez težav. Pomerili se bodo z Ljubljano-Mostami in Kočevjem. strelov gostujočih igralk. Gostje so zasluženo zmagale. ŽRK Novo mesto Judež, Grgič 2, Dmitrovič 6, D. Štrukelj, Iličin, Sitar, Frančič, Dravinec, Kostanjšek 1, Turk, Mršnik 3, J. Štrukelj. INLES - RUDAR 26 : 22(10:8) 'V domači dvorani se je zbralo več kot 1000 navijačev, ki so ponovno videli dobro tekmo. Srečanje je bilo večji del izenačeno, v zadnjih 15 minutah pa so domači po odličnih kombinacijah povedli za 4 zadetke in zasluženo zmagali. Inles: Gelze, Križman 6, D. Ilc 3, J. Ilc 6, Kersnič 1, Kalajdžič, Karpov 5, Andoljšek, Ambrožič 4, Tanko 1, Pucar, Kljun. SEVNICA - MINERVA 30: 27 (17:14) V 1. spomladanskem kolu SRL-vzhod so Sevničani nadigrali ekipo, ki se poteguje za vrh tabele. V izenačeni tekmi so bili domači v 1. polčasu boljši in so dobro igro nadaljevali tudi v drugem ter zaslužne no zmagali. POLET - BREŽICE 16 : 16(7:8) Derbi vzhodne lige se je zasluženo končal z delitvijo točke. Domači rokometaši so sicer pričakovali zmago, vendar je izkušenim Brežiča-nom, ki so v prvem delu celo vodili, z dobro igro v obrambi in napadu uspelo igrati neodločeno. INLES - KRKA ~ 23 : 20(12:9) Ribničani so se na drugi del prvenstva pospešeno pripravljali in so pred domačimi gledalci dosegli tretjo zmago. V dolenjskem derbiju so bili ves čas boljši nasprotnik in so zasluženo zmagali. RUDAR - ČRNOMELJ 24 : 27(13:12) V pomembnem srečanju, ki je odločalo o boju za vrh, so Belokranjci presenetili. Medtem ko so prvi polčas dobili domači igralci, so v nadaljevanju gostje igrali hitreje, napadalncjc, več pozornosti pa so posvetili tudi obrambi. Sad takšne igre je zaslužena zmaga. LISCA - VELENJE 12 : 19(6:13) Sevničanke so se pomerile z najboljšo ekipo v slovenski rokometni ligi-vzhod. Srečanje je bilo zanimivo, precej boljše gostje pa so ga dobile brez težav. VUZENICA - BREŽICE 12 : 15 (4:7) V srečanju ekip z dna tabele so pomembne prvenstvene točke osvojile Brežičanke. Gostje so igrale nekoliko bolje v drugem polčasu, ko so po zanesljivi igri dosegle prvo ligaško zmago. KOČEVJE - TRZIC 27 : 10(11:3) Gledalci, ki so si ogledali srečanje s I ržičom. so bili prepričani, da igra domača vrsta prijateljsko tekmo. Trener Žerjav je namreč zaposlil prav vse igralke, zakaj gostje so bile za razred slabše nasprotnice. DOLENJSKA -MUNOTEST 18: 15(10:7) V derbiju slovenske rokometne lige-zahod so Sentjernejke dosegle konca srečanja. STOPICE - ZAGORJE 19 : 7 (11:5) Stopičanke so pred domačimi igralkami dosegle drugo zmago in so ta čas s petimi točkami na osmem mestu. Z najslabšo ekipo v ligi domačinke niso, imele veliko dela, kar najlepše dokazuje rezultat srečanja. KEGLJANJE: KDO BO NAJBOLJŠI? V Krškem sc bo začelo konec tedna (7. in 8. aprila) dolenjsko kegljaško prvenstvo za posameznike. Nastopilo -bo 72 tekmovalcev, za pokale pa se T>odo kot ponavadi potegovali najboljši N ovomeščani, ki bodo imeli najresnejše konkurente v vse boljših Metličanih. Drugi del prvenstva bo na Čatežu, in sicer 14. m 15. aprila. N. G. PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Organizacijski odbor za pripravo priljubljenega pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane” je sporočil, da bo od 26. aprila do 12. marca na različnih prireditvah v okviru 23. pohoda sodelovalo blizu 100.000 ljudi. Ta podatek je najlepši dokaz, da postaja ta naša najbolj množična telesnokultuma in družbena manifestacija od leta do leta bolj priljubljena. Prvi bodo imeli svoj pohod „Po poteh tovarištva in spominov” najmlajši:, na pot bodo odšli 26. aprila. Ponovno zadnji Tekmo 15. kola slovenske nogometne lige-zahod med Dolenjsko in „Vožili” sije ogledalo okoli 10C gledalcev. Videli so tipično prvenstveno srečanje, v katerem so bili Novogoričani boHši. Rezultat: 1:5 (0:1). Rezultat sicer kaže, ko da so imeli novomeški nogometaši slab dan, vendar v resnici ni bilo tako: Vrsti sta bili ves čas izenačeni, gostje pa so bili nekoliko nevarnejši v hitrih protinapadih. Deset minut pred koncem srečanja so Novogoričani vodili 2:0, nato pa so s hitrimi napadi dosegli kar tri zadetke. Edini zadetek za domačo enajsterico je v 80. minuti dosegel Bradač. Po petnajstih odigranih tekmah so Novomeščani ponovno na zadnjem mestu, imajo pa 8 točk, kot Kranj, kije na lestvici pred njimi. Dolenjska: Jerman, Gajič, Lešnik, Vertuš, Bradač, Venta (Janežič), Pavlin, Perhaj, Kršič, Primc, Pevec. 1. OŠ BAZA 20 Zadnjo soboto je bilo v Dolenjskih Toplicah občinsko košarkarsko prvenstvo za mlajše pionirje. Nastopilo je pet ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini, v finale pa sta sc uvrstili OS Baza 20 in OS Vavta vas. Zmagali so Topličani s 23:11 m se tako uvrstili na medobčinsko prvenstvo. I. L NOVO MESTO: SODNIŠKI TEČAJ Vodstvo Organizacije košarkarskih sodnikov Novo mesto bo pripravilo v petek, 6. aprila, ob 17. uri v prostorih novomeške športne dvorane prvi del tečaja za košarkarske sodnike. Udeležijo se ga lahko vsi zainteresirani, tudi dekleta. V prvem delu bo predaval Novomeščan Andrej Svent, in sicer o teoriji. Več bodo zainteresirani zvedeli o tečaju v petek v športni dvorani. ŠPORTNI KOMENTAR Šport ne na račun dela Osma konferenca Zveze za telesno kulturo Jugoslavije, ki je bila 30. marca v Beogradu, je razočarala vse preveč revolucionarnih sprememb željnih telesnokultur-nih delavcev. Delegati, ki so bili v Beogradu, so se vrnili domov zadovoljni: vedo, kako nadaljevati že marsikje dobro zastavljeno delo. Telesna kultura se mora namreč še naprej razvijati izključno na množični osnovi Številni govori pa so udeležence opozorili na mpake in pomanjkljivosti, s kakršnimi se srečujemo tudi na Dolenjskem Navzlic najrazličnejšim akcijam in propagandi zajema telesnokultur-na dejavnost še vedno premalo otrok, mladine in odraslih. Nemalokrat poklicni delavci na zvezah menijo, da so svoje delo opravili z razpisom za razne akcije, m katerih po navadi nastopujc vedno eni in isti aktivni športniki. V strukturo prijavljenih se ponavadi nočejo poglobiti, zakaj analiza bi kaj kmalu pokazala na njihovo neuspešnost. Tudi kar se tiče kadrov, je konferenca ugotovila Žalostno sliko. Prav nič bolje ni pri nas. Ponekje, kot na primer v novomeški občini, po osnovnih šolah tarnajo, da zveze v glavnem obljubljajo in ne upoštevajo dogovorov s šolami in mentorji Tako grozi, da bodo še tisti redki zagnani športni delavci delu pri šolskih športnih društvih obrnili hrbet. Beograjska konferenca pa je še enkrat natančno opredelila pojem amaterizma. Še naprej naj bo osnova športnega gibanja. Zato je potrebno odločno zatreti poskuse profesionalizacije, ob tem pa ne bi smeli pozabiti na vrhunski šport. Govor je bil tudi o športu v združenem delu in krajevnih skupnostih ter o uskladitvi tekmovalnih sistemov s šolskimi programi. Tudi pri nas so namreč primeri, ko mladi na račun športa zapuščajo učne ure, zamujajo k predavanjem in izgubljajo dragocena študijska leta. Šport naj bi, čeravno to dejstvo marsikateremu preveč ambicioznemu trenerju ne bo všeč, mlade pri učenju in študiju le vzpodbujal, ne pa jim kradel znanje in celo leta. Janko Kersnik T DOLENJSKI * DVAJSETTONSKI OKRAS DOMA Hrastu, čeprav zasidranemu le v beton pred lovskim domom, lovci iz Velikega Gabra vsaj po velikosti ne bodo zlahka našli tekmeca. Iz dveh debel v eno zraslo deblo meri namreč spodaj po obsegu kar 5,20 metra. Velikansko drevo je bilo treba, kajpak kar najmanj okleščeno, spraviti iz osamljenega kraja pri Znojilah v bližini Krke na grič pri Velikem Gabru. Preden so ga spravili iz zemlje, je imel z njim dva dni opraviti Hribarjev buldožer, še dva dni pa tudi 30 lovcev. Gabrški lovci imajo srečo, da imajo v svojih vrstah obrtnike, ki premorejo vsakršno mehanizacijo. Velikansko drevo je naložil na posebno .prikolico avtoprevoznik Jože Puš. Okrog 20-tonski nerodni tovor je med prevozom zbujal veliko pozornost. Ob cesti ni manjkalo radovednežev, ki so prišli na svoj račun, zakaj dobrodušni lovci niso nikogar odganjali, kot je sicer v navadi pri prevozu velikih tovorov. Pri gradnji koče so že pred tem speljali s tovornjaki svojih članov marsikaj na svoj hrib, takega tovora kot ta hrast pa še ne. Marsikoga privabi h koči prav ta nenavadni spomenik. A. 2. '7/'A/7 1‘fji‘t //!, SVETU OKOLI ZAUPANJE Znanemu ekscentričnemu slikarju Salvadorju Daliju so zaupali pomembno delo: poslikal bo 80 kvadratnih metrov kupole katedrale v Saragosi. Glede na to, da je slikar priredil že lepa presenečenja, ne more nihče natanko predvideti, kaj bo v katedrali nastalo. Po nekaterih Dalijevih izjavah bi lahko sklepali, da bo sebe upodobil kot boga očeta. ZVEZDNA KORUZA - Poslovneži so ugotovili, da je filmski spektakel „Vojna zvezd“ najbolj „koruzni“ film: na predstavah tega filma v ZDA so namreč prodali največ pečene koruze doslej. Običajno pojedo Američani na filmski predstavi okoli 70 kg koruze, ob gledanju „Vojne zvezd" pa so je pojedli povprečno 600 kg. KAKO JE Z LUNO - Vsak narod vidi Luno drugače. Američani menda delijo evropske predstave in vidijo na Luni moža, Kitajci gospo Čang O, Indijanci zajca, Samojčani pa žanjico. HIC TRANSIT - Nekdaj slavna filmska zvezda Brigitte Bardot je na lastni koži skusila minljivost svetne slave. Nedavna anketa, ki jo je izvedel pariški institut za raziskavo javnega mnenja, je pokazala, da mlajše generacije ne vedo, kdo je bila BB. 61 odst. mladih ne ve o nji prav ničesar, preostalim se le medlo svetlika, da je imela nekaj opraviti s filmom, delček najstnikov pa zrelo seksbombo še pozna. POSEL — Uporabniki mestnih avtohusov v New Yorku so bili prijetno presenečeni, ko so na enem od avtobusov naleteli na izjemno prijaznost in pozornost vbznika. Žal je kaj kmalu prišlo na dari, da se tako obnašajo kriminalci. Enemu od meščanov je šinila v glavo zanimiva ideja: vsako jutro je v remizi vzel avtobus, zvečer pa ga je po opravljenih vožnjah lepo vrnil. Na sodišču so mu razložili, da je ideja res zanimiva, da pa je 1000 dolarjev, kolikor je povprečno vsak dan spravil v žep, kazniva zadeva. Doiniselnež je v zaporu, v newyorških mestnih avtobusih pa je manj prijaznosti... Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Obupni klici bornega seljaka (O s o d a nikdar) ne počiva niti ne izbira, temveč zadene zdaj tega zdaj onega, ne upoštevaje imetja in stanu trpečega človeštva. Ni še dolgo tega, slavna gospoda! kar so se tudi v našem okraji v tiho noč razlegali obupni klici bornega seljaka ter jadni vzhidi žena pomešani zajedno s plakanjem nedolžne dece. Uničujoči ogenj je lizal hišo za hišo v Dolenjem Kamenji ter se mahoma razširil v svoji strašni sili nad celim selom. Grozovit prizor, koji more v sličnem slučaji presuniti pač sleherno sicer še tako neobčutno, še tako kamnito in mrzlo srce. In gotovo je morala tudi Vas, velecenjena gospoda, ki nocoj prisostvujete veselemu večeru, pretresti ta žalostna novica, ki se je hipoma raznesla po našem mirnem mestu. (Vseslovenska) delavska slavnost, ki se je lani vsled smrti cesaričine morala odložiti, vršila se bode. kakor smo že naznanili, dne 28. maja. Dolžnost vseh prijateljev slovenskega delavstva je. pričeti delo z vsemi silami, da bode 28. maja sijajen praznik žuljavih rok. Na noge vse društva, ki ste že naznanili svojo udeležbo; čas je še, da število udeležencev podvojite! (Središče), kamor se je oko oziralo, je bil z belo svilo ozaljšan mrtvaški oder, na kterem je ležal prevzvišeni pokojnik, ki se ti je zdel prvi hip kakor živ in lep speč. Oblečen je bil v škofovsko opravo z mitro na glavi in škofovo palico ob strani. Med mrtvaškimi molitvami pred sv. mašo so prišli mnogi še zadnjikrat pogledat ljubljenega višjega pastirja; iz očij so se jim utrinjale solze hvaležnosti, solze, katere je izvabila odkritosrčna ljubezen. (P r e p o v e 3) prometa s konji iz Hrvatske je slav. dež. vlada v toliko olajšala, da se smejo konji rabiti za obmejni promet, to je, za obdelovanje kmetij, prevažanje duhovnov, zdravnikov i drugih po svojem poklicu. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1899) Živi merilec čistega okolja Riba pravočasno opozori na nevarnost — Oddajnik O tein, da je treba reke in druge vodne tokove varovati pred onesnaževanjem, nihče več ne premišlja, v mnogih deželah si prizadevajo predvsem najti najprimernejše načine sprotnega ugotavljanja onesnaženosti. Kemične analize so pogosto prepočasne, prav tako pa z njimi ni mogoče pravočasno ugotoviti začetka onesnaževanja. V Zahodni Nemčiji so zato poklicali na pomoč žive organizme, ki strokovnjake sproti in takoj obvestijo, ko onesnaženost prestopi določeno stopnjo. Za to nalogo uporabljajo ribico, imenovano nilska ščuka. Uporaba živali in rastlin za ugotavljanje onesnaženosti ni sicer nič novega. Lišaji, nekatere druge rastline in živalske vrete so zelo natančni merilci onesnaženosti, zato po njih številčnosti in zdravi rasti lahko ugotove, ali je neko okolje še zdravo ali pa že nevarno življenju. Vendar so take ugotovitve običajno pre-kasne. Drugače je z ribo, ki jo preskušajo v Nemčiji. Riba reagira na spremembe v svojem okolju tako, da spremeni obnašanje. Za nilsko ščuko je značilno, da oddaja električne impulze, če je z njo vse v redu. Ko postane voda, v kateri živi, onesnažena, prične oddajati manjše število impulzov, ob veliki zastrupljenosti voda pa povsem preneha. To lastnost nil&e ščuke so izkoristili za sprotni nadzor čistoče vode. Ribe hranijo v posebnih posodah, skozi katere teče rečna voda. Posebni sprejemniki registrirajo ribje impulze. V primeru, da oslabe ali prenehajo, varstveniki lahko takoj reagirajo. Hudega onesnaževalca ni težko odkriti, prav tako ni težko zavreti onesnaževanja za toliko časa, da so pogoji boljši. Treba je le vedeti, kdaj začeti s strogimi zaščitnimi ukrepi. Prav to pa strokovnjakom pove zanimiva ribica. ) J ✓ kešitev prejšnje križn ike — S S .. .... s O P ° T Sli Z U K / A R e T A C l 3 A F |N S V T G c A ^ A P. M R 1 A N u ritk. s O L D A A * F L 1 AJ T £ L A !° ,L 3 A S A K r ju T A R e P A A l L A V 1 3S. e N G* (. L S ic v e K "sci s C \ P i 1* t M A A G, € N 9» ■m-rrrrrT Opica kapucinka hrani paraliziranega. Štirinožne negovalke z repi Opice kapucinke pomagajo ohromelim pri vsakdanji drobnih opravilih — Prijazne in nikoli osorne živali prgišče misli torni Nega hudih paralitikov je težavna stvar, še posebno če bolnik nima sorodnikov, pripravljenih prevzeti na svoja ramena to težko nalogo. Bolniki, katerim je bolezen omrtvila vse ude, se celo hraniti ne morejo sami. Njim naj bi v bodoče, seveda če se jim ta pomoč ne bo zaradi predsodkov upirala, pomagale male opice. Tako rešitev nege kvadra-plegikov ponuja ameriška psihologija Mary Joan Willard. Trenirane živali naj bi nadomestile omrtvičene roke in noge podobno, kot trenirani psi gledajo namesto slepcev. Do te nenavadne zamisli je Willardova prišla v času podiplomskega študija pri beha-vioristu B. F. Skinnerju. Pri njem je videla treniran par golobov, ki sta s ključki igrala namizni tenis. Na misel ji je prišlo, da bi se dalo živali naučiti opravljati tudi koristnej-ša, opravila. Začela je s poskusi. Odločila se je za opice kapucinke. Živali so primerne velikosti, žive sorazmerno dolgo (okoli 30 let), hkrati pa so dojemljive za učenje. Njen prvi trenirani par se je odlično obnesel. Opici Crystel in Tish je naučila številnih drobnih spretnosti, nato pa ju je praktično preskusila. Posebno dobro se je obnesla Kapucinka Crystel, ki je pol leta pomagala 31-letnemu Williamu Povvellu pri vsakdanjih opravilih. Iz njenih rok je prejemal hrano, prižigala in ugašala mu je luč, radio, televizor, polagala plošče na gramofon, prinašala knjige, copate, odpirala vrata, pospravljala razmetane reči ipd. Žival je opravila vrsto drobnih opravil, ki so olajšale bolnikovo življe- Dolenjski Ust /JTfitf 20 leti nje, čeprav prave nege seveda zmožna opraviti. Poskus psihologije Willar^ je pritegnil precejšnjo P°l°l nost. Sama meni, da bo vsaj odst. kvaciraplegikov pristalo i pomoč živali. Rak se najavi najprej v krvi GT—II napoveduje boleze(1 Če se bodo poskusi dr. K111*? J. Isselbacherja in njeg0^ sodelavcev nadaljevali % uspešno, kot so se začeli, , zdravniki čez dve leti * rutinsko opravilo pri pregle!\ naredili še krvni test za Omenjeni raziskovalec je reč odkril, da je mogoče analizo krvi odkriti raka vel# prej, kot se pokažejo diw znamenja te težke bol« Zgodnejše odkrivanje raka on'0 goča učinkovitejše in uspešne) še zdravljenje. Dr. Isselbacher je ugotovil da ima večina bolnikov, j! bolehajo za rakom, v posebno snov. Imenovali so j' GT-II, kar je kratica za & lactosyltransferase II. Štirile*11! raziskave so pokazale, da J imelo GT-II 71 odst. rakas1 bolnikov. Huje ko ip ^ Lačen človek še nikoli ni bil navdušen za domovino. I. CANKAR Vsaka krivica je dvorezen meč. SIRAHOVA KNJIGA Ne vtikajmo več glave v pesek nebeških reči, temveč jo nosimo svobodno, glavo sveta, 10 svetu daje smisel. F. NIETZSCHE naša reka izbranci lovec na kače les ind. hrasta karenina ločina tanki® ile živali igralec j£eM_ mor. riba strpnost vrsta palme os.zaimek tuja menica utemeljitelj arsaki dov Z.ime smiselna zveza besed tekoča voda vizevo zoanie prehodno ozemlje kolač napoj radij angl. pivo najvišja jora nasvetu dir naSjš letovišče, slikar omerša mozele naš otok gr. bog IjubeznL analogija Sarajevo bet z. ime siam edvard kardelj prašek za lase negri sidro zvezp ko-mumstov treska zastrupitev s kislinami az. veletok pararadiž norjl. smuči eg.bog sonca 'ir Crni požiralniki vesolja Skrivnostne črne luknje požirajo vesolje — Še svetloba ne more uiti strahotnemu vrtincu — Ali se bo vesolje končalo v gigantski črni luknji? Pred nekaj dnevi so časniki priobčili vest, da so astronomi angleško-avstralskega observatorija v Siding Springsu odkrili oqaško črno luknjo, v kateri vsak teden izgine po ena zvezda. Od našega planeta je oddaljena deset milijard svetlobnih let; strahotno velike so tudi njene razsežnosti, saj ima v premeru sto milijonov svetlobnih let. Gre za največji energetski objekt, kar J1 Je človek doslej odkril. Je. bolezen razvita, več je bil° snovi v krvi. Poleg tega i°l Isselbacher odkril v neKate primerih sedem mesecev P j preden so drugi zdravniki ug tovili običajna znamenja Naloga raziskovalcev je v*.j, da izdelajo dovolj preprost ne drag postopek ugotavljaj GT-II v krvi. Sele potem zanimivo odkritje lahko služ" širokim množicam. °končno črne luknje sicer niso dokazane. Obstoje predvsem v teoriji moderne fizike kot logični zaključki zakonov o gravitaciji. Sele v najnovejšem času so astronomi dobili prve posredne dokaze, osnovi katerih lahko z veliko Verjetnostjo sklepajo o resničnem obstoju črnih lukenj. Kot za številno druge drzne hipoteze je tudi za črne luknje „odgovoren” genialni fizik Albert Einstein. V svoji teoriji gravitacije je predvidel ta Doiav. Ob koncu leta 1977 so astronomi zabeležili v ozvezdju Laboda izbruh žarčenja rentgenskih žarkov. Pojav so pričakovali. Že prej *° z optičnimi teleskopi opazili, se nekaj čudnega dogaja z m°dro zvezdo velikanko. Njena mas» je izginjaja k skrivnostnemu spremljevalcu. Najdrznejše teorije 23 vse to dogajanje imele od-or> glasi pa se: astronomi so Posredno odkrili črno luknjo, v a ero je jZgjnjaia zvezdna masa. ,rno luknjo radi primerjajo s knl .n‘m VesoUskim požiral ni-’ zaradi izjemne gravitacij- ske moči vsesa vase vso energijo in materijo, ki pride v njegov doseg. Strahotni moči ne uide niti svetloba, črna luknja ukloni svetlobne žarke in jih ,,požre” - zaradi tega je seveda sama nevidna. Razumljivo, da z optičnimi teleskopi teh vesoljskih pojavov niso mogli odkriti. Tudi radijski teleskopi nalogi niso bili kos, saj črni luknji ne uidejo niti radijski valovi. Edino, kar je mogoče zaznati od dogajanja okoli črne luknje, so rentgenski žarki. Po teoriji naj bi se namreč ob tem, ko v črni luknji za vedno izgine zvezda, sprostilo žarčenje rantgenskih žarkov. In prav to so astronomi zapazili v ozvezdju Labod. Črna luknja naj bi nastala iz zvezde velikanke. Ko zvezda pokuri vso »vojo notranjo zalogo, jo lastna ginvitacijska sila dobesedno spreša v strahotno majhno, a neizmerno gosto maso, ki se kasneje še bolj zgosti v praktični nič: zvezda izgine. Pogoji za nastenek črne luknje so torej v vesoljskem prostoru nekaj vsakdanjega. Zvezd velikank je veliko, saj se vsaka zvezda, podobna našemu Soncu, ob koncu svoje življenjske dobe spremeni v velikanko. Vendar sc vsaka velikanka ne spremeni v črno liknjo. Po strahotno hitrem zgoščevanju zvezdne mase se lahko vzpostavi ravnovesje; zvezda velikanka se spremeni v belega pritlikavca. Če se proces zgoščevanja zaradi gravitacijskih sil nadaljuje, nastane nevtronska zvezda. Mnogi znanstveniki so mnenja, da v večini velikih galaksij gigantske črne luknje počasi „glodajo” snov in energijo. Tudi v središču naše Rimske ceste je verjetno gigantski črni požiralnik, v katerega izginja naše poznano vesolje. Po mnenju zagovornikov te teorije je v črnih luknjah izginilo že 90 odstotkov celotne materije, kar je je razpršene po vesoljskem prostoru. Astronom Herbert Gursky celo meni, da je vse naše vesolje končna črna luknja. Kaj se dogaja znotraj črne luknje? O tem lahko znanstveniki samo domnevajo in razmišljajo. Nihče ne bo nikoli pogledal v črne vesoljske požiralnike. Materija in energija srečanja s črno luknjo ne prestaneta. Vrtinec jih posrka vase, izniči. Fiziki pravijo, da se skozi črne luknje prehaja v drugo vesolje, kjer so izstopne bele luknje - tako znanstveniki analogno s črnimi poimenujejo drugi konec črnih lukenj v domnevnem drugem vesolju. Posredno odkritje črnih lukenj postavlja usodo našega vesolja pod nov vprašaj. Če seje vesolje rodilo iz velikega poka, kot danes trdijo astronomi, in se neprestano širi, dokler ne bo doseglo meje širjenja, nakar se bo ponovno pričelo krčiti, potem je možno, da se bo poznani svet v daljni prihodnosti končal v črni luknji. Nekateri znanstveniki zagovarjajo drugačna razmišljanja. Vesolje se bo sicer še širilo, vendar bo hkrati sproti izginjalo v že obstoječih in v novo nastalih črnih luknjali. Materije bo tako v vsem prostoru premalo, da bi lahko prišlo do kontrakcije. Čas in prostor, snov in enegrija, vse to bo izginilo. Seme uničenja že sedaj čepi v srcih bežečih galaksij. Čma luknja „golta” zvezdno maso. Takole si je risar zamislil skrivnostni vesoljski pojav. Nič nimam od SZDL! Res? KAJ IMAM od SZDL, si vprašal in odgovoril samemu sebi: Nič! Pozabil si, da pred svobodo nisi imel elektrike v hiši. Takrat nisi vedel, kaj je to električni kuhalnik in nisi vsak dan poslušal radia. Vsa vas, morda tudi ti sam, je nosila kalno vodo iz oddaljenega vodnjaka. Danes imaš vaški vodnjak s čisto vodo, mogoče celo pipo pred hišo, nekdaj majhna okna so nadomestila velika in zračna. Vse to je socializem, dragi tovariš. Iz dneva v dan je lažje in boljše, zato radi pozabljamo, kako je bilo včasih. Prav je, da si osvežimo spomin. Morda bomo ob vsem tem manj nehvaležni do sedanjosti. V KRATKEM BODO začeli v brežiški občini akcijo zamenjave žita za moko. Tako kmetom ne bo treba voziti žita v mlin, včasih tudi 30 km daleč, ampak ga bodo lahko ugodneje zamenjali v trgovini za moko. O tej akciji bodo prebivalci še poučeni. POLEG OBČUTNEGA pomanjkanja učnih prostorov je največji problem našega strokovnega vajenskega šolstva pomanjkanje predavateljskega k-adra. Na šolah primanjkuje stalnih predavateljev, zaradi nizkih honorarjev pa primanjkujejo predavatelji strokovnih predmetov iz vrst obrtnih mojstrov. Ker je problematika vajencev zelo pereča, bomo kaj več poročali drugič. VSAKO NEDELJO naj bi v mladinski sobi v Semiču vsak mladinec našel razvedrilo zase: šah, časopise, revije, kar nameravamo kupiti iz svojih skromnih sredstev, nekateri'pa se bodo zabavali v prijetnem razgovoru ali pa bodo poslušali radio. Vse to je vsekakor boljše kot presedeti vse dopoldne v gostilni, kjer prihaja na mizo liter za litrom. Sicer je res to stara navada tega kraja, katero pa je treba čimprg odpraviti. TA MESEC BODO pričeli v Trebnjem s pripravljalnimi deli za asfaltiranje ceste skozi naselje. Vse potrebno gradivo je že pripravljeno. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 2. aprila 1959) »♦»»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦»»•»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o - :■ ;■ • ■: - Vt - -v V >+ - , - S m 61-1 »Kaj pa imate Slabel?« je vprašal Muir. »Samo j kje* a®fa,<< je odvrnila in pokazala na je našla. »To se mi zdi sumljivo,« . kar .. P°roČnik, » tu oc uii m*ut auiuij*» lil * fi ***> "lit pač ni dežela, kjer .^se^ ,J?vfan obešali zastavice!« — »Prav Ja ■ 'slila tudi jaz. r»_i_ i—A^rrc. .! _. takoj mislim Zato sem banderce povedati o stvari odgovorila Mabel. ta' J* stf »cn Kapu,« je 68. »Zakaj bi ga po nepotrebnem vznemir- \ jali?« je nekoliko hlastno vzkliknil poročnik. »Le kako je ta stvar prišla sem? Tisti Jasper mora biti izdajalec!« — »Tega ne verjamem,« je odločno rekla Mabel. Potem je Muiru še povedala, da se namerava preseliti v trdnjavo. Prepričeval jo je, da je to nesmisel, a ni ga ubogala. Ko je odšla, je Muir privezal rdečo cunjo nazaj. 69. Mabel je odšla iskat strica in kaplarja, da bi ju posvarila. Srečala je slednjega in mu začela pripovedovati, kaj je našla. Toda kaplar je bil za svojo odgovorno dolžnost vse preveč lahkomiseln in samozavesten mož. Mabelina svarila sploh ni hotel poslušati. Iznenada pa se je razlegel strel, kaplar se je prijel za prsi in se mrtev zgrudil. Sledili so novi streli. C ,,linam vas!“ „Ne, nimate me še! Pustite me!” Jezno je razpela svojo pahljačo in si hladila vroče lice; a takoj je hotela m im o njega smukniti vgmiovje nizdol. Ali on je bil urnejši. Ujel jo je okoli pasa in pritegnil k sebi. ,,Kazen treba plačati!“je sopnil. „Pa tam gori vpričo vseh!“ je vzkliknila ona in ga udarila s pahljačo po licu ter se mu izkušala izviti. Oba nista znala, kako razvneta sta. ,Ančka!“ je šepnil on in, ker mu ni imela moči braniti, jo je pritisnil k sebi in jo poljubil na ustne. ,Pustite me, gospod Pavel!“ je zaklicala sedaj glasno, in ko jo je izpustil, se vendar ni ganila z mesta, nego si z rokami zakrila obraz, in glasno zaihtela. „Sram vas bodi! Pustite me! Kaj sem vam storila, da tako ravnate z menoj? “ Tako je šlo očitanje bmhoma vanj, on pa je stal popaijen, nem pred njo. Toda zdajci se ojači in govori kakor glumač na odru:: ,JStorili — storili mi niste ničesar! A vendar — nesrečen sem, ker sem vas izgubil! Ne veste li že davno, da vas ljubim, da nimam drugih misli, drugih želja nego edino na vas, le vas — Ančka!“ „Haha!“ se je zasmejala na pol veselo,na pol trpko. „Zakaj mi pa tega niste prej povedali? “ „Prej? “ je dejal Pavel in ponovil mehanično. „Prej — kdaj prej? “ Gospa Vrbanojeva si je naglo otrla solze in stopila na stezico, kije tekla tu pod smrečjem in robidovjem. „Vmiva sc! pogrešali naju bodo!“ je velela hladno, Pavel pa je korakal molče za njo. Tikoma pred njima izza roba se je že glasil govor in smeh drugih. Skoro so bili vsi skupaj. Vrbanoj je držal učiteljico Julko za roko, učitelj je ujel notarjevo soprogo in Min če je neusmiljeno tiral eno mlajših davkarjevih deklic. Trgovca in več študentov, ki so sedaj uživali svoje počitnice, so si bili privo-jevali večinoma vsak svojo družico, le zadaj gltiboko v grmovju je še težko sopihal en samec: naš poštar, ki se je bil tudi podal v to nevarno igro, uprizorjeno po enem mlajših gospodov. „Hej, hej, gospod poštar! Ali vas je kap zadela? “ je vzkliknil adjunkt Pavel, ki je ravno prispel do družbe ter naglo našel predmet, na katerega je hotel obrniti pozornost drugih. ,,Oh, preklicano! Jaz nisem več takov, da bi prekopicaval kozle kakor vi!“ je zagodrnjal poštar v svojem grmu. Bil je brez družice in, ker je šla igra na to, da si vsak izmed igralcev ujame eno izmed udeleženih gospa ali gospodičen, ki pa jih je bilo eno manj nego gospodov - mu je bilo pričakovati običajne kazni. Le-ta in vse druge, kar jih je izviralo iz te igre, so se izvršile potem slovesno na skupnem zbirališču. Nocoj je bilo pred večerom farne stoletnice in že ves popoldan so porabili naši znanci za majhen izlet na bližnjo trško gorico, kjer se je kratkočasila družba ob pečenem krompiiju in suhi svinjini, ob vinu in pivu, glasovih velikanske harmonike, ki jo je vlekel trški organist, in ob raznih igrah, ki jih je uprizaijal sedaj ta, sedaj oni. Zvečer pred odhodom so hoteli vžgati še velikanski kres. - „Kaj ti je? Ali ti ni dobro? “ vpraša Vrbanoj svojo sopro-ggo, zapazivši jo prav tedaj, ko je bilo treba zapaliti ogenj, donečo v ozadju planote ob debeli hruški. Ondi je bila nekoliko prej zbrana večja družba, ki pa je sedaj pohitela vsa tja blizu velikega kupa smrečja in trhljadi,nagrmadene ob griču; od tam se je odpiral najširši razgled. „Glava me boli! Pa bo skoro bolje!w deje ona malomarno, preveč si se utrudila!" meni on in hoče oditi. „Da se le ti nisi!“ Nekov čuden naglas v teh besedah je povzročili, da se je Vibanoj zopet naglo obrnil. „Jaz? Kaj hočeš s tem? “ pravi malone osorno. „No, kaj neki? Kaj se boš delal? Saj veš, s kom se trudiš ves popoldan! Mene nisi lovil, mene, ampak tisto — tisto staro devico, tisto - učiteljico si ujel, tisto si moral uje ti! “ ,Ančka, ne bodi nespametna!4* jo zavrne Vrbanoj sme-homa, na pol nejevoljno. Akotudi si je v prvem trenutku rekel, da je res nekoliko zanemarjal svojo ženo, gaje vendar silno neprijetno zadel glas, s katerim je izrekla svoje očitanje. Nekaj surovega je zvenelo iz njega; tako vsaj se mu je dozdevalo. „Le pojdi, pojdi zopet tja; težko te že čaka!“ hiti Vrba-nojka. Sodnik je kratek trenutek premišljal; toda jeza gaje prevzela. ,,Vedi se vendar tako, kakor se spodobi!" je dejal, kakor bi karal porednega dečaka. A tukaj je slabo naletel. ,JKakor se spodobi — spodobi! Seveda, to je vedno tisto očitanje! Kakor bi se ne trudila storiti vsega, kar hočeš, kakor bi ne pazila vedno na to, da govorim tako sladko, tako lažnivo, tako olikano kakor davkarjeve gospodične - kakor bi se ne trudila ravnati kakor druge gospe! Zakaj — čemu si me pa vzel? Nisi li vedel, kakova sem, kaj znam? “ Vse to je bruhalo iz nje, tiho, polglasno, a zato tem silo-viteje edinemu poslušalcu. ,Molči!" je velel Andrej in se malone plaho ozrl proti glasni družbi, sredi katere je sedaj vzplamtel prvi zubelj ob .visoki grmadi. Eden izmed gospodov se približa hruški. .Milostljiva gospa - kje pa ste? Andrej, kje pa imaš gospo? “ zakliče naglas. Bil je adjunkt Pavel. ,Pravi, dajo glava boli,” odgovori sodnik. „Oh, mislim, da bo skoro boljeP' vzklikne živo Vrbanojka in se oklene Pavlove roke, ki jo je bil naglo ponudil. Tako odideta k ognju, sodnik pa malomarno žvižgaje za njima. S tem žvižganjem je hotel utešiti razbuijenost, ki ga je obšla. Nekam neumeven, toda silno bodeč mu je bii še vtis, ki so ga napravile zadnje Ančkine besede: ,Zakaj čemu si me pa vzel? “ Vendarni utegnil premišljevati o tem. * H * * S * * * N * * * N N * * N S 5 S * s S * ! s * i I S s s * * s * s s s s * * s s POTA m sth£ dežurt i j poročajo TRIKOTNO OKENCE - 27. marca je iz avtomobila Bineta Bajca iz Novega mesta izginil kasetofon. Nepridiprav je vdrl skozi trikotno okence vozila, ki je stalo na parkirišču pred pošto na Glavnem trgu. HOTEL KAN Dl JA - Marjan Mihelčič iz Brezove rebri pri Semiču je 27. marca ugotovil, da mu je s parkirišča pri hotelu Kandija v Novem mestu izginilo kolo s pomožnim motorjem. Kolo in motor skupaj sta bila vredna 9.000 din. JEZEN NA POSTREŽBO - V novomeškem Hotelu Kandija so imeli miličniki 28. marca opravka z 28-letnim Franjem Miškovičem iz Novega mesta, ki se je v rožicah znašal nad natakarji. Slednji mu niso hoteli postreči. Miškovič je bil zelo jezen tudi takrat, ko so prišli miličniki. Zato so ga morali na bolj trd način spraviti na hladno. VODA ZAPRLA CESTO - V četrtek so morali pri Drami zapreti za ves promet regionalno cesto, ker je narasla in kot kava kalna Krka prestopila bregove in zalila cestišče. ODŠEL ŽEJEN - V petek so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 18-!etnega Franca Lukši-ča iz Novega mesta, ker se je na kegljišču gostišča „Pri vodnjaku" obnašal preveč žejno. kolo Slo svojo pot - v petek zvečer je izpred gostilne Turk izginilo kolo z motorjem, last Jožeta Barboriča iz Šentjošta. PLAMENI NA MAGISTRALI V četrtek nekaj pred polnočjo je na karteljevskem klancu začelo med vožnjo goreti kolo na tovornjaku kruševskega Autoprevoza. Voznik Marko Todorovac je ustavil na opozorilo voznika, ki ga je prehitel. Kruševčan je ugotovil, da gori prednje kolo na prikolici. Ogenj je skušal sam pogasiti, vendar mu ni uspelo, plamen so zadušili novomeški gasilci. Zaradi gašenja je bil promet do 3. ure enosmeren. Ugotovili so, da se je guma vnela, ker je bila prazna. Med vožnjo se je zaradi trenja segrela in zagorela. Štirje mrtvi pri Štefanu Ljubljanska ,,stoenka" čez polno črto prehitevala tovornjak in treščila v „žabo", ki je pripeljala nasproti — Kaže, da je Zdenka Zaman izgubila oblast nad krmilom V nedeljo, nekaj po opoldnevu je nepravilno prehitevanje na magistrali v Štefanu pri Trebnjem teijalo štiri življenja. Umrli so 30-letna Zdenka Zaman, 36-!etni Stane Jerman iz Ljubljane, 28-Ietna Ljudmila Ciglar iz Ljubljane in 28-letna Ivica Jerman iz Ljubljane. Zdenka Zaman je vozila z zastavo 101 proti Zagrebu. Pri Štefanu je začela na polni črti prehitevati tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Miodrag Stojil-kovič iz Niša. Med prehitevanjem je opazila, da se ii iz PO dolenjski! DEŽELI • Tc dni je bilo vlomljeno v enega od številnih kurnikov pri Leskovcu. Nepridipravi - kaže, da jih je bilo za manjšo jato - so ponoči zavili vrat osmim koko-dajskam. Iz sosednjega svinjaka so skušali ukrasti tudi pujska, vendar se jim je izmuznil iz tatinskih rok. Rilček je noč, polno strahu, preždel v listju na vrtu, kjer so ga zjutraj našli napoi * zmrznjenega. Boje se, da ne bo dočakal kolin. : : Tatovi so pohod nadaljevali. Iz bližnje kleti, ki ni bila zaklenjena, so odnesli 50 litrov vina, 5 kozarcev marmelade, sekirico in 2 vejnika. Vino so začeli poskušati že 50 metrov od kleti, j o čemer priča pri nekem kozol- ! cu pozabljeni kozarec. Kaj pa naj bi se zgodilo z marmelado in zakaj je sploh bila ukradena, preiskovalni viri ne poročajo • V četrtek je M. F. prišel j močno opit v pisarno Agrarie v | Globokem. Vse bi bilo v mejah j obnašanja - Globoko je na Bizelj- j skem - ko ne bi možak okoli | sebe vihtel sekire. Na treznjenje j so ga odpeljali bizeljski mihčni-ki. OB DOBRO GLASBO 1. aprila popoldne je bilo vlomljeno v osebni avto Alojza Zorana iz Orkljevca. Zaradi okvare na vozilu je moral Zoran ustaviti pri odcepu za Luzarjev kal. Odhitel je po pomoč, medtem pa je nepridiprav vlomil skozi avtomobilsko okence in odnesel radiokasetofon, vreden 7.000 din. MOTORNI POMETAČ — Novomeški komunalci so kupili tovornjak — sesalec za cestne smeti. Vozilo znamke mercedes je stalo 1,5 milijona dinarjev, v osmih urah opravi delo najmanj 12 pometačev. Nekatere novomeške ulice pometa vsak dan, druge dvakrat tedensko, spet tretje (na primer Pod trško goro) dvakrat mesečno. Novotarija Novomeščanov ni preveč navdušila. Trdijo, da dviguje preveč prahu. Odgovorni so zadevo pojasnili, češ da je na ulicah in cestah še veliko peska in prahu od zimskih posipavanj zoper sneg in poledico. Ko bo stroj enkrat opravil s to nadlogo, se za njim ne bo več kadilo. Stroj da je namreč narejen tako, da ulico najprej primemo ovlaži in tako prepreči prašenje. Upajmo, da vode ne bo zmanjkalo. (Foto: J. Pavlin) nasprotne smeri približuje „ža-ba“. Zamanova je sunkovito zapeljala pred tovornjak, po nekaj desetih metrih vožnje izgubila oblast nad volanom, zapeljala v levo ter trčila z bokom , sto-enke“ v „žabo“, ki jo je nasproti pripeljal 23-letni Marjan Krmelj iz Trebnjega. V strahovitem trčenju sta bila takoj mrtva sopotnika v , sto-enki“ Stane Jerman in Ljudmila Ciglar, nekaj kasneje pa tudi voznica Zdenka Zaman. V bolnišnico so odpeljali Marjana Krmelja ter njegovi sopotnici Mileno Piškur in Tončko Koporc — obe iz Trebnjega. Vsi so huje ranjeni. Iz nesrečne „stoenke“ je peljal rešilec v novomeško bolnišnico 15-let-nega Radovana Horvata z Jesenic in 28-letno Ivico Jerman iz Ljubljane. Jermanova je v ponedeljek v bolnišnici umrla. Gmotno škodo so ocenili na 130.000 din, promet je bil za dve uri zaprt in preusmerjen na krajevno cesto Bič-Trebnje. Pač dogodek, ki je za magistralo tako rekoč vsakdanji. V ŠKARJE S TOVORNJAKOM Ljubljančan Franc Križnarje 26. marca popoldne vozil osebni avto proti Zagrebu. Pri Jezeru je prehiteval neki tovornjak, ko je nasproti prav tako s tovornjakom pripeljal Alojz Pekolj iz Artmanje vasi pri Dobrniču. Voznika sta zavirala, vendar nesreče ni bilo več mogoče preprečiti. Ob trčenju je Križnarjev avto zakovalo v betonsko ograjo. Franc Križnar, ki je bil privezan z varnostnim pasom, je dobil malo hujše praske; odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Na pločevini je po neuradni oceni za 115.000 din škode. USODNO PREHITEVANJE — Ostanki prometne tragedije pn Štefanu so grozljivi tudi z razdalje nekaj deset metrov. (Foto: Prometna milica Novo mesto) Novomeščani obilno greše Sodniki za prekrške rešili lani blizu 5000 zadev — Težave z mladoletniki — Druge republike molče — Še en sodnik? Trije novomeški sodniki za prekrške (uradno: organ za postopek o prekrških Novo mesto) so lani dobili v reševanje 4446 zadev, k čemer pa je treba prišteti še nekaj čez 1300 zadev iz leta 1977-Skupaj so lani rešili 4828 spisov, v letošnje leto se jih je prevesilo blizu 1000. Prebivalci novomeške občine torej še kar obilno grešimo. Nekaj značilnosti iz lanskega dela. Pri obravnavanju mladoletnikov so sodniki večinoma Goljufijo odkril računalnik Ivan Bradač predrugačil hranilno knjižico in tako dosegel, da so mu na pošti v treh obrokih izplačali 9.000 din, ki niso bili njegovi — Pripisovanje številk Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 25-letnega Ivana Bradača iz Dolenjskih Toplic, ki je predrugačil javno listino, na 11 mesecev zapora. Bradač ni nikjer zaposlen, bilje že kaznovan. Senat je Ivanu Bradaču dokazal, da je v začetku novembra 1977 povečal stanje vloge in glavnice v svoji hranilni knjižici Ljubljanske banke za 3.000 din. In to tako, da je pred vlogo 384,40 din in pred glavnici 623.80 in 123,80 din pripisal številko 3. Kasneje istega leta je to storil še dvakrat. Prvič je s pripisovanjem številke 4 povečal stanje vloge in glavnice za 4.000 din, drugič pa je že enkrat pripisano številko 4 spremenil v 9, nato pa pred glasnico pripisal še 5. S tem je oškodoval Ljubljansko banko še za 5.000. din. Nato je Bradač nekje novembra s tako ponarejeno hranilno knjižico in dvižnim listkom, izpolnjenim na 3.000 din, dosegel, da mu je poštna uslužbenka dejansko izplačala 3.000 din. Bradač je vedel, da ima dejansko na hranilni knjižici samo 123.80 din. V začetku decembra, potem ko je, kot že omenjeno, pripisal številko 3, je na pošti s ponarejeno hranilno knjižico dvignil še 4.000 din. Takrat je bil njegov saldo že negativen. Na pošti se je spet oglasil 20. decembra 1977 in si dal izplačati še 2.000 din. Tako je Ivan Bradač oškodoval novomeško podružnico Ljubljanske banke za 9.002,90 din. V zagovor je Bradač med drugim povedal, da je bil takrat zaposlen v IMV ter da je zelo slabo zaslužil. Osebni dohodek je dobival na hranilno knjižico. Vsak mesec je dajal 500 din materj za hrano. Veliko ni ostalo. Sevniška noč vlomilcev V noči na 1. april je bilo vlomljeno v avto Albina Subana iz Sevnice. Vozilo je bilo parkirano v Naselju heroja Maroka. Nepridiprav si je skozi trikotno okence postregel z radijskim sprejemnikom znamke Grundig. To noč je bilo v istem naselju vlomljeno tudi v avto Jožeta Držaniča iz Sevnice. Tat ni odnesel nič, škode pa je kljub temu za 700 din. Na škodi je bil tudi Sevničan Aleksij Fenosa, ki je avto pustil v istem okolišu. Zlikovec mu je prerezal gume; trgovci bodo za nove napisali račun s tremi ničlami. Nepravilnosti v Bradačevi hranilni knjižici je odkril računalnik v ljubljanski centrali. Ker se včasih zmoti tudi stroj, imajo banke navado, da stranko, pri kateri se številke ne ujemajo, najprej pokličejo na pogovor, ali pa jih prosijo za pojasnilo. Bradač se pisanjem ni odzval, zadeva je šla pred sodišče. Ivan Bradač je dejanje priznal, kar mu je senat štel za olajševalno okolnost. Poleg tega je Bradač tudi oče majhnega otroka. OZNOJENI MILIČNIKI V novomeški preiskovalni zapor so v petek zvečer pripeljali 25-letnega Antona Solceta iz Jablanice pri Boštanju. Solce je osumljen več vlomov. V petek zvečer pa naj bi nasilno vdrl v stanovanje Justine Sašek. Žensko je strahoval. Preden so miličniki Solceta spravili za zapahe, so se pošteno oznojili. izrekli opomine, nekajkrat pa tudi strožji nadzor skrbstvenega organa. Žal pa kaže, da opomini ne zaležejo veliko, saj je nemalo mladoletnikov, ki pridajo pred sodnika za prekrške, povratnikov. Pri obravnavanju lažjih P10' metnih nezgod je bilo, glede na leto poprej, bistveno manj kaznovalnih predlogov. Za redke predloge pa velja predvsem to> da so večinoma nerazumljivi' Pogosto se celo dogaja, da dasta predlog oba udeleženca prometne nesreče. Drug zoper drugega- Težave so tudi z novomeškimi zadevami, ki jih rešujejo v drugih republikah, zlasti v SR Makedoniji. Vrsto zadev Novomeščani tudi po izteku absolutnega zastaranega roka niso dobili vrnjenih. Organ za postopek o prekrških Novo mesto bi potreboval še enega sodnika, lani so morali sedanji trije s pristankom novomeškega izvršnega sveta del zadev reševati popoldne, sicer bi prišlo do velikih zaostankov. Pot do pravice se ne izkazi vedno Sodišče združenega dela v Novem mestu potrebuje vsaj še enega profesionalnega sodnika -Med zadevami prevladujejo spori iz delovnih razmerij — Sindikat preveč ob strani? Sodišče združenega dela v Novem mestu je lani obravnavalo nad 270 zadev, ki so jih v postopek poslali prizadeti iz novomeške, črnomaljske, metliške in trebanjske občine. Vštetih je več deset zadev, ki so zaradi objektivnih razlogov zakasnile in bile obravnavane šele v letu 1978. Sodišče ima namreč samo enega poklicnega sodnika, ki je povrhu še predsednik sodišča z dodatnimi dolžnostmi, zato vsaka stvar ni mogla še sveža v postopek. Marsikateri postopek pa se je zavlekel zaradi zakasnitve strokovnih mnenj izvedencev in drugih mnenj, kijih mora sodišče upoštevati. zakonu obvezno, ga sodišče dobi naknadno s svojo zahtevo. Seveda ne gre v takem primeru valiti krivde zgolj na sindikat, še posebno, če pri njem ne iščejo mnenja že prvostopenjski razsodniki v združenem delu. Ko so pred kratkim na medobčinskem sindikalnem svetu za Dolenjsko razpravljali o dejavnosti in problematiki sodišča združenega dela v Novem mestu, so menili, da bi si morali dolenjski sindikati prizadevati predvsem v dveh smereh. Najprej delovati tako, da bo v delovnih organizacijah dosledno uresničen in Največ zadev, obravnavanih lani v Novem mestu, se je nanašalo na delovna razmerja. Prevladovali so tako imenovani „klasični” spori iz teh razmerij, med njimi pa so prednjačili spori glede denarnih zahtevkov, pa bodisi da je šlo za osebne dohodke, stanovanjska posojila, odškodnine zaradi nesreč pri delu, ali kaj drugega. Predlagatelji postopkov, zvečine delavci, so na sodišču uspeli, kar dokazuje, da so se upravičeno potegovali za pravico. Veliko zadev je na sodišče prišlo iz delovnih okolij, kjer so odnosi pomanjkljivo urejeni v normativnih samoupravnih aktih ah pa takih aktov sploh ni. Izkazalo se je tudi, da delavci često ne vedo, kateri akti še veljajo in kateri so zastareli. Tako neznanje je v eni od dolenjskih občin privedlo zaposlene celo do prekinitve dela. Poleg tega mnogi še ne vedo, kje se začne pot, po kateri bi radi pravico. Nemalokrat jo uberejo mimo pristojnih rednih organov za uveljavljanje kar na sodišče združenega dela. Kajpak sodišče v takem primeru postopek zavrne. Nekateri prihajajo na sodišče po nasvet, preden se pritožijo, kar najbrž tudi ni prav, saj bi moral biti sodnik nekomu najprej advokat, potem pa bi razsojal njegovo zadevo. Pravna pomoč za delavce je očitno pomanjkljivo organizirana, sicer bi se ne dogajalo, kar sc. Nad tem bi se morah zamisliti sindikati, ki naj bi se tudi sodišču združenega dela kazali v drugi luči, kakor se kažejo zdaj. Dostikrat gredo zadeve na sodišče brez mnenja sindikalne organizacije, ker pa je tako mnenje po spoštovan samoupravni red, ker h0 potem tudi sporov manj, potem P*: da bi se kadrovske in finančne stva/1 sodišča uredile tako, da bodo-sodniki lahko v celoti in pravočasno izpolnjevali svoje poslanstvo in P°' klicne doložnosti, kar najmanj Pa naj bi vrteli telefone in dolžnike v občinah opominjali na neizpolnjen obveznosti do sodišča. I. zoran ŽENA IN OTROCI K SOSEDOVIM Sevniški miličniki so . aprila zvečer pridržali do lZ' treznitve 25-letnega Franca Kle' novška iz Ledine. Možak je 0 prihodu domov tako razgraja; da so morali iz hiše pobeg/11 žena in trije otroci. Zatekli so se k sosedom. Na nesrečo t(j dogajanje pri Klenovškovih n samo prvoaprilsko. f NEPRIMERNA HITROST - V ponedeljek, 26. marca zjutraj, je Novomeščan Zdravko Grah peljal z osebnim avtom od Vrhpeči proti Mimi peči. Ko je vozil po klancu navzdol v ovinek pri Biški vasi, je avto zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati Prevrnil se je na streho, trčil v drevo, se še nekajkrat prekucnil in obstal na njivi. Graha so ranjenega prepeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 15.000 din. NA STREHO - Ko se je Cveto Božič iz Tribuč 26. marca popoldne peljal z osebnim avtom od Krasinca proti Podzemlju, je začelo vozilo pred vasjo Podzemelj zaradi nepri- merne hitrosti zanašati. Prekucni se je na streho in se večkrat prevrn lo. Sopotnik Anton Dragoš iz r‘ buč je bil ranjen, na zdravljenje s ga opdeljali v novomeško boln^n co. Gmotne škode je bilo za 20.0 din. IZ JARKA NA CESTO -četrtek popoldne se je CrnomaJJc Pavel Lužar peljal z osebnim a od Krasinca proti Črnomlju-Podzemlju je avto zaradi prev ^ hitrosti začelo zanašati, zdrkni j jarek, se povzpel nazaj na cesto i večkrat prevrnil. Lužar je pa avta in se laže ranil po glavi-pločevini je za 20.000 din škode. ČETRTKOV INTERVJU DOLENJSKI LIST Predlagajo kazni Da v Novem mestu pešec postaja manjvreden in ogrožen v prometu in da se zlasti nekateri avtomobilisti počutijo gospodaiji ceste in zelenic, so kritizirali delegati prejšnji teden v občinskem zboru krajevnih skupnosti. Predlagali, domala zahtevali so, naj organi pregona več skrbi posvečajo zlasti naslednjim primerom: . .. Med malico v IMV se pojavlja dirkanje voznikov s prikolicami vse do trgovine v Kristanovi ulici. Nevarno je zaradi otrok, ker je tam vrtec, šola in obljudeno naselje. Razen tega je po Kristanovi sploh prepovedana vožnja s takimi vozili. ... V mestu in zlasti po naseljih Ragovska, Šmihel se v popoldanskem času in o mraku začenja dirkanje fantičkov na mopedih. Ne samo da do skrajnosti navijajo plin in tako opozarjajo nase, tudi ogrožajo vse in vsakogar, ki je na cesti PREBIVALCEM KS MESTNE NJIVE! 15. aprila bo izšla druga letošnja številka glasila „Mestne njive". Uredniški odbor prosi krajane, da te dni oddajo svoje prispevke za časopis krajevne skupnosti. Poštni nabiralnik za glasilo KS se nahaja v veži 12. bloka. Objavljeni bodo vsi prispevki, ki jih bomo dobili do 7. aprila. UREDNIŠKI ODBOR PRILOŽNOSTNI ZASLUŽKI BODO BOLJ OBDAVČENI Ob uskladitvi družbenega dogovora o davčni politiki v Sloveniji je pred kratkim tudi novomeška občina spremenila zadevne odloke. Na zasedanju občinske skupščine so se odločili za nekaj davčnih sprememb, med katerimi je najvidnejša ta, da se prispevna stopnja delavcem po pogodbi zvišuje od 25 na 40 odstotkov. To pomeni usmeritev rednemu zaposlo-slovanju, ne pa najemanju honorarcev, kar se je preveč razpaslo. Tako bodo morale delovne organizacije za ho-norarca plačevati enake prispevke kot za redno zaposlenega. Na zboru je že kasno Sindikati so prevzeli politično akcijo na pripravo občinskegi referenduma v tozdih, kjer se bodo občani izrekali za samoprispevek v korist izgradnje šol v novomeški občini. Kakšne so priprave in kako je akcija zastavljena, je povedal Miha Burgar, sekretar v občinskem svetu Zveze sindikatov: ..Priprave so že v polnem teku. Važno je, da izvršni odbori družbenopolitičnih organizacij v tozdih takoj imenujejo aktive z delavnimi člani, ki bodo odgovarjali za priprave in izvedbo referenduma. Ti aktivi morajo predvsem poskrbeti, da bodo delovni ljudje temeljito seznanjeni z vsem gradivom. Miha Burgar: „IQer je vodstvo zagreto, ne pričakujemo večjih težav.” Na zboru delovnih ljudi, ki bodo povsod izvedeni do 14. aprila, je za informiranje prekasno, kot si nekateri predstavljajo. Že piej morajo delovni ljudje po skupinah razpravljati tako o poročilu izgradnje šol v minulem obdobju, kot o predlogu za novi 7-letni program z uvedbo novega 1-odstotnega samoprispevka. V teh skupinah naj bi zaposleni dajali pripombe in morebitne spre-minjevalne predloge, ki jih je takoj sporočiti občinski skupščini, da bi do /'bora delovnih ljudi že dobili odgovor, ali je predlog upoštevan ali ne.“ Torej gre na zboru delovnih ljudi že za odločitev, ne pa šele za informacijo, kaj bomo z novim samoprispevkom gradili? „Tako je. Zbor delovnih ljudi naj bi se že opredelil, ali so zaposleni za novi referendum ali ne. Glasovanje z listi, ki bo za zaposlene 17. maja, bo potem le še pismeno potrdilo odločitve na zboru. “ — Ali bodo v delovnih organizacijah razpravljali tudi o programih krajevnih skupnosti, ker bodo tudi te večinoma imele referendum za samoprispevek v korist njihovih programov? „V delovnih organizacijah bodo zaposleni le informirani o tq akciji, ki sicer teče vzporedno zaradi racionalizacije časa, sredstev in sil v pripravah, sicer pa bodo vsi občani Vasovali za samoprispevek v krajevni skupnosti 20. maja in bo na terenu tekla tudi politična akcija. To vodi Socialistična zveza. Pomembno je, da bodo krajani dobro seznanjeni tudi s predvidenimi deli v ožjem domačem okolju in da bo program krajevnih skupnosti zastavljen tako, da bo za vse zanimiv.1* - Ker kaže dosedanja praksa, da se v mestu krajani slabo udeležujejo zborov občanov in množičnih sestankov, ali ni bojazni, da bodo kljub vsem pripravam ostali neinformirani? »Informacije bodo segle do vsake hiše in stanovanja, tako da najbrž ne bomo mogli govoriti o slabi obveščenosti, pač pa nas bo vse skupaj lovil čas. Zato ne bi smeli v pripravah izgubiti niti enega samega dne.“ R. BAČER * S * s h s * * s v * * * s N s > v v n *» s s s s s s s * ! s s s s * s * % I s s H N s s > s I 5 5 Lani 43 zakonov pred razvezo Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bilo lani vloženih 43 postopkov za razvezo zakonskih zvez. V 1 I primerih sta se zakonca med postopkom pobotala, 6 primerov še ni končanih, 26 zakonov pa je bilo razvezanih. V razvezanih zakonih je bilo potrebno urejati zadeve za 40 otrok. Kar v 20 primerih so bili vsi otroci ob razvezi dodeljeni materi, samo v 1 primeru očetu, v 3 primerih pa je sodišče dodelilo enega otroka materi, drugega pa očetu. Preživnina je bila določena glede na premoženjske razmere staršev od 200 do 1.500 dinarjev, v enem primeru pa celo 4.000 din. Skupnost socialnega skrbstva je dolžna po zakonu vsako leto usklajevati preživnine glede na porast življenjskih stroškov. Tako je bilo lani izdanih 135 odločb o valorizaciji preživnin za otroke iz razvezanih zakonov. Preživnine so bile v letu 1978 zvečane za 14,6 odstotka. MAJA BO VSELJIVO — Temeljito prenovljena občinska stavbi) kjer je bila nekdaj komanda girnizije, še ni dokončana, že po stari novomeški navadi dobiva šaljiva imena: palača narodov, mavzolej itd. Ker so okusi različni, jo eni hvalijo, drugi kritizirajo, najvažnejše za občane pa bo, če bodo službe v njej dobro poslovale. (Foto: R. Bačer) Drobtinice bile bolj zanimive Zbor združenega dela in krajevnih skupnosti sta letošnji 109-milijonski občinski proračun izglasovala brez posebnih pripomb — Več razprave o drugih zadevah 28. marca sta zbor združenega dda in zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor pa že dva dni prej, potrdila občinski proračun za leto 1979 ob že dolgoletnem dejstvu: porabniki niso povsem zadovoljni, vendar zagotovljena sredstva zadostujejo za opravljanje nalog ob boljši organizaciji dela in racionalnem poslovanju. Zanimivo: prejšnja leta je bila ob sprejemanju proračuna vselej obširna razprava, medtem ko je bil letos sprejet in potrjen na hitro in brez bistvenih pripomb. Značilno za letošnji proračun je, da zagotavlja več sredstev za organe družbenopolitičnih skupnosti. Več denarja Brez skrbi na visokem Zavod za požarno varnost deloma že ima, deloma še dobi priprave za gašenje in reševanje iz stolpnic Potrkajmo na les, ker doslej ni bilo nesreč, ki bi zahtevale specialne naprave za reševanje ljudi in premoženja iz višjih nadstropij, kajti takih naprav sploh nismo imeli. Novomeški Zavod za požarno varnost bo v kratkem dobfl vse priprave, ki bi jih že davno moral imeti, a ni bilo denarja. Ena največjih pridobitev zadnjih let so tudi pred kratkim nabavljene 30-me-trske avtomobilske lestve za gašenje in reševanje; veljale so 1,75 milijona Velik zalogaj za Topličane KS Dol. Toplice predvideva letos velik napredek na vseh področjih Skoro sedem dokaj gosto tipkanih strani obsegp delovni program *°pliške krajevne skupnosti za leto 1979, pri čemer so zelo na Kratko zapiski posamezna predvidena dela. Ce bodo vse to zmogli, P°tem bo ta del novomeške občine doživel na vseh področjih pravi razcvet. Topličani postavljajo na prvo mesto izdelavo lokacijske in 8radbene dokumentacije za Nadnjo blokov s 40 stanovanji, *ačetek gradnje zdravstvene po-staje in izdelava zazidalnega načrta za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš v Meniški vasi, . °1- Toplicah in na Sušicah. To Je le del nalog s področja Urbanizma in prostorskega plavanja, ki pa je naveden zelo konkretno. Razen tega imajo v načrtu pokončanje prve faze regulacije dušice skozi Toplice v dolžini NOVO MESTO: ZE 512 ROMOV Najnovejši podatki kažejo, da av>jo na območju novomeške °bčine 104 romske družine s 512 člani. Največje in najbolj oglasno je naselje Žabjak, kjer **vi 44 družin z 224 člani. V tomskih družinah je vsegfi 231 otrok, starih do 15 let; od teh ji*1 je 111 šoloobveznih. Ugotovljeno je, da v letošnjem šolskem ctu obiskuje šolo 101 romski °trok. Lani je Skupnost otroškegi varstva SRS zagotovila otroški “°datek za 128 otrok Romov, katerih starši niso zaposleni. fega denarja pa niso nakazovali staršem, ker ga najbrž v tem Primeru ne bi bili deležni otroci, marveč šolam. Tam dobijo otro-a malico in kosilo. 282 metrov, razširitev javne razsvetljave v Toplicah in namestitev razsvetljave tudi v nekaterih vaseh. V planu je zapisana gradnja doma družbenopolitičnih organizacij v Dol. Sušicah, s tem da bodo krajani sami prispevali večino materiala in fizičnih del, v Podhosti pa je' predvidena na isti način adaptacija vaškega doma. Vsekakor želijo Topličani izboljšati preskrbo prebivalstva in v ta namen iščejo investitorja za gradnjo sodobne trgovine. Na področju vodovodnih del je predvidena gradnja od Gor. Sušic do Uršnih sel, obnovljen bo vodovod v novem naselju v Podturnu. Prav tako so zahtevni plani glede gradnje kanalizacijskih naprav, kot tudi gjede izgradnje in posodobitve cest. Asfaltirati nameravajo cesto skozi Poljane in naselje Grič v Podturnu, upajo pa tudi na začetek asfaltiranja grozno ja-maste ceste od Toplic do Sušic in skozi vas Gor. Sušice. Asfalt naj bi dobila tudi cesta od Toplic v novo naselje na Cvib-ljah. Med ostalimi načrti, ki obsegajo področja elektroiz-gradnje, telelomje, naj omenimo še nujna dela na dokončanju razširitve topliškega pokopališča in počivališča mrtvih v Soteski. Če upoštevamo še planirano ureditev centralnega ogrevanja v celotnem topliškem kulturnem domu in vrsto drugih del,kijih ni možno vseh navesti, potem ni dvoma, da krajevna skupnost pogumno načrtuje in dobro organizira dinarjev. Pričakujejo pa še kombinirano vozilo z vsemi napravami za gašenje raznovrstnih vnetljivih tekočin. dede na kemično in lesno industrijo ter nevarnosti v zasebnih gospodinjstvih je tudi ta investicija več kot opravičljiva. Novost v opremljenosti novomeškega zavoda so tudi 30-metrski drsalni prti za spuščanje ljudi iz višjih nadstropij v primeru požara, potresa ali drugih nesreč. En tak prt že imajo, v kratkem pa dobijo še enega, zaprtega tipa, namenjenega zlasti reševanju otrok, bolehnih in ostarelih občanov. K večji varnosti ljudi, stanujočih v višjih nadstropjih, pripomore tudi že kupljena lovnica. To je naprava, ki jo podstavijo pod okna in v katero v skrajni sili skačejo ljudje. Omeniti velja, da zavod sam ni imel dovolj sredstev za nabavo vseh teh dragih priprav in da sta priskočila na pomoč Zavarovalnica Triglav s posojilom in pa interesna skupnost za varstvo pred požarom. Kako te naprave delujejo, si bodo občani lahko ogledali na javni vaji, organizirani letos junija v počastitev dneva civilne zaščite. bo šlo za ljudsko obrambo in civilno zaščito ter za organizacije in društva, za priznavalnine borcem NOB ter za dejavnost krajevnih skupnosti. Prav tako se povečujejo sredstva na račun obveznosti iz prejšnjih let V vseh 31 krajevnih skupnostih bodo letos dobili 3,200.000 din, kar je sicer 28 odstotkov več kot v letu 1978, ugotavljajo pa, da za uresničitev zastavljenih programov to nikakor ni dovolj, zato bodo morali za posamezne akcije in programe še dodatno zbirati denar. V zboru krajevnih skupnosti so se na seji precej spotikali ob gradnjo in preurejanje bivše komande garnizije za potrebe občinske uprave. Delegati so se oglašali s pripombami, da je gradnja predraga, daje vprašanje, če se bodo obnesle velike steklene površine, ker so nekatera okna že zdaj razbita itd. Predsednik zbora Franc Markovič pu je odgovoril: ,,Spet imamo primer, ko o objektu razpravljamo in ga kritiziramo, ko že stoji. V času, ko je bil projekt razstavljen, pa nanj ni bilo pripomb in ne pomislekov. Zdaj stavbo imamo, prizadevati pa si gre le, da bo čimprg vseljiva, da bo že enkrat služila svojemu namenu.’* Obširnejša razprava se je v zboru krajevnih skupnosti razvila tudi ob poročilih pravosodnih organov in organov pregona, kjer so delegati dali vrsto pobud za uspešnejše vzpostavljanje zlasti prometnega reda v mestu. Novomcšk ČOLNI ALI SLALOM VOŽNJA? — Cankarjeva ulica v Novem mestu je v marčevskem in aprilskem dežju vsak dan taka, kot je videti na sliki. Jamam se ne moreta izogniti ne pešec in ne avto. Res ulica čaka na urejanje in asfalt, toda kamion peska bi bil že predtem nujen, ker ljudje izgubljajo živce. (Foto: R. Bačer) NI KRIVA IMV! - Ob miniranju terena pri gradnji novih objektov pri IMV spet prihaja do negodovanja krajanov, ki stanujejo v bližini. Leti kamenje, tresejo se hiše itd. Kot so ugotovile strokovne službe, pa temu ni kriva IMV, marveč izvajalec del, la je odgovoren tudi za nastalo škodo. FANTOVSKI TEDEN - V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile naslednje Novomeščanke: Marjeta Korez iz Ulice like Vašteto-ve 23 - Marka; Ana Mavsar iz Partizanske 29 - Primoža; Mira Dančulovič iz ulice V brezov log 49 - Nives; Irena Jerman-Polenšek, Mej vrti 4 - Jakoba; Jožefa Judež z Ragovske 10 a - dečka; Milija Dejanovič iz Ulice Majde Sile 19 — Dejano; Cvetka Vodnik iz Volčičeve 19 - dečka in Slavka Soster iz ulice V brezov log 28 — Gašperja. ŽIVAHNO NA TRŽNICI - Ponedeljek je bil na novomeški tržnici v znamenju pomladi. Največ prometa je bilo s sadikami cvetja. Prodajali pa so še radič, motovilec in regrat (na merice) po 10 din, jajca po 2,5 din, smetano v skodelicah po 20 din, sirčke po 2 din, krompir po 8 din, kumare po 40 din, jabolka po 8 do 20 din, banane po 20 din, mehko solato po 80 din, grozdje po 30 do 40 din kilogram itd. Dobro je bil založen tudi obrtniški del tržnice, kjer za številne prodajalce že zmanjkuje prostora. KOMUNALNI REDAR JE ZAČEL - Ob nenehnem pritoževanju, da lastniki avtomobilov uničujejo mestne zelenice s parkiranjem, je tudi komunalni redar začel preganjati avtomobile z nasadov. Verjetno pa bodo potrebni še ostrejši ukrepi, kajti ko se redar odmakne na drugi konec, je na pravkar izpraznjeni zelenici spet vse zasedeno. PETlC BO USPELO - Glede prestavitve teniških igrišč ob gradnji Doma JLA ima tudi občinska skupščina dogovorjene obveznosti, toda doslej niso bile izpolnjene. Med drugim tudi zato, ker so od leta 1975 doslej že petkrat razpravljali o možnih lokacijah. Končno bodo igrišča ob Portovaldu, kar so občani že v začetku predlagali. Ena gospa je rekla, da že ve, zakaj v IMV ob milijonskih investicijah ne poskrbijo za boljše telefonske zveze. Zato, da se ni treba toliko izgovarjati kupcem, ki od Djevdjelije do Triglava čakajo na vozila ... i/ „TAKO ŽIVIMO" — Na občinski pionircki konferenci na Bizeljskem so domači šolaiji doživeli prisrčen aplavz za domiseln prikaz iz vsakdanjega življenja v svojem kraju. Kulturni program pionirskega srečanja je bil zelo bogat, saj so v njem sodelovali prav vsi odredi. Pozdrave so jim prinesli tudi pioniiji iz Novega mesta in Jablanca na Hrvaškem. (Foto: J. Teppey) Tretjina še v dveh izmenah Prostorska stiska na šolah v Dobovi, na Veliki Dolini, v Globokem in v posebni šoli Postopen prehod na enoizmenski pouk in na celodnevno šolo je poglavitni cilj razvojnih načrtov v šolstvu. Občani že deset let sodelujejo pri uresničevanju programov za gradnjo novih in obnovo obstoječih šol. Brez njihovega deleža tudi v prihodnje ne bo mogoče izpeljati predvidenih investicij. Izobraževalna skupnost računa zato na njihovo udeležbo pri četrtem referendumskem programu. Javna razprava o njem je potrdila pripravljenost, da šole s pomočjo samoprispevka dobijo vsaj najnujnejše prostore. Pouk v dveh izmenah namreč bo po novi šoli utemeljujejo z še vedno obiskuje tretjina učencev v občini. V osnovnih šolah, kjer imajo prostorsko stisko, so otroci prikrajšani predvsem za sodoben pouk fizike, kemije in biologije. Delavnic za tehnični pouk prav tako nimajo. Iz enakih razlogov se tudi interesne dejavnosti ne morejo svobodno razmahniti. Razen tega je med učenci veliko vozačev, ki ne morejo ostajati v šoli po svoji volji, saj pozneje nimajo prevoza. Na Veliki Dolini manjkajo tri učilnice za uvedbo enoizmenskega pouka, pa ne samo učilnice, tudi dva kabineta, kuhinja, sanitarije in oprema. V Dobovi računajo z gradnjo nove šole v dveh etapah. Potre- razvojem kraja in s tem, da za dograditev nimajo prostora. Šola stoji tako rekoč na cesti. Novo šolsko poslopje naj bi stalo v neposredni bližini otroškega vrtca. Za enoizmenski pouk nujno potrebujejo osem učilnic s pripadajočimi kabineti, kuhinjo, jedilnico in drugimi prostori. Močno se zavzemajo še za telovadnico, vendar je za sedaj v referendumskem programu ni. Z dograditvijo računajo tudi v Globokem, kjer predvidevajo štiri nove učilnice in štiri kabinete, pa kuhinjo in vso potrebno opremo. V zelo kritičnih razmerah dela posebna osnovna šola v t 3/V* VSI SO ZASTOPANI - V novoustanovljenem izvršnem odboru Društva za pomoč nezadostno razvitim osebam so Irena Čater kot predstavnica socialnega skrbstva, Iva Gorenc kot zastopnica izobraževalne skupnosti, zdravnica dr. Vesna Peterkovič, predstavnik KS Dušan Maraš, predstavnica staršev Trezija Kršak, predstavnica šolskega sveta Brigita Kerin in predstavnica skupnosti za zaposlovanje Anica Černelič. Osnovno šolo bratov Ribarjev zastopa Milka Ilc, v odboru pa so tudi trije učitelji oddelka s prilagojenim učnim programom; to so Lo^ze Božic, Dragica Kaudek in Jožica Malus. V ZAOSTANKU - Na odseku za gradbeništvo in urbanizem se obseg dela povečuje in gp ob sedanji zasedla ne morejo več opraviti sproti. Tako so na primer leta 1975 izdali 247 lokacijskih in gradbenih dovoljenj, lani pa 340. Število izdanih odločb ob priglasitvi del in raznih komunalnih vlog pa je od takrat poraslo od 225 na 273. V zaostanku so s tehničnimi prevzemi in uporabnimi dovoljenji, medtem ko zadeve s področja črnih gradenj BREŽIŠKI VESTI Brežicah. Zanjo predvidevajo dograditev pri osnovni šoli „Bratov Ribarjev”. V načrtu imajo šest splošnih in dve specializirani učilnici, kabinet, opremo, sanitarije in zaklonišče za vse šolarje. V referendumski program se vključuje tudi Šolski center, ki mu prav tako primanjkuje prostora. Nujno bi potreboval vsaj tri specializirane učilnice. Potrebe so torej zbrane, o dokončnem obsegu in vrstnem redu reševanja prostorske stiske na šolah pa se bo usklajevanje in dogovarjanje še nadaljevalo. J. TEPPEY ZAMEJCI V GLOBOKEM V soboto, 7. aprila, bo v Globokem gostovala dramska skupina iz Prosek-Kontovela pri Trstu. Predstavila se bo s komedijo Jakoba Stoke „Trije tički". Obisk sodi v okvir medsebojnega sodelovanja dramskih skupin, pevskih zborov in pihalnih godb. Gostovanja z brežiško občino izmenjujejo že deset let VESELO NA POT - Čestitke predsedniku Titu za njegov rojstni dan, s katerimi so se mladi v krški in brežiški občini pridružili pozdravom tisočev vrstnikov od Raven naprej je prevevala ena sama ždja, da bi ostal še dolgo z nami. Posnetek je s sprejema štafete v Brežicah, kjer so prav tako kot v Kr&em pripravili za to slovesnost kratek kulturni program. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH zdaj že rešujejo, kot zahteva odlok o razvrstitvi objektov, zgrajenih brez dovoljenja. VEŽICA NE BO SAMO ZA MESTO - Brežice nujno potrebujejo centralno mrliško vežico z vsemi pomožnimi prostori, kot so na primer skladišče za opremo, prostor za raztelesenje, soba za zdravnika, hladilna komora, javne sanitarije ipd. Idejni načrt je napravljen. Vežica bo veljala predvidoma 2,9 milijona dinarjev. Brežice so eno redkih občinskih središč, ki še nima takega objekta, zato z gradnjo ne bodo mogli več dolgo odlagati. PREGLEDI PRI GOSTINCIH -Davčna inšpekcija si je lani pod drobnogledom ogledala, kako vodijo knjige gostinci. Obiskala jih je 42, razen tega pa še 22 obrtnikov raznih strok. Zaradi neurejenega vodenja poslovnih knjig in izostajanja mesečnih poročil je izrekla dve mandatni kazni po 1.000 dinarjev, v desetih primenh pa so bili sproženi upravnokazenski postopki in izrečene kazni za vsoto 15.600 dinarjev. 80 otrok je bilo Ioni odklonjenih Kako do novih igralnic? V Brežicah potrebe po otroškem varstvu prehitevajo možnosti Vedno več je družin, v katerih sta zaposlena oba starša Za ženske sicer primanjkuje delovnih mest, vendar se tudi njim z razvojem odpirajo nova vrata. Številke dokazujejo, daje tako. Leta 1975 je bilo v občini zaposlenih 2297 žensk, lani pa 3.166. Vistem časovnem obdobju so se podvojile tudi zmogjjivosti varstvenih ustanov. Pred štirimi leti so sprejele lahko 235 varovancev, v minulem letu že 522. Napredek je sicer razveseljiv, vendar kljub vsemu ne dovolj skokovit, da bi zadovoljil vse matere in očete, ki si želijo za svoje otroke organizirano varstvo. V brežiški vzgojno-varstveni ustanovi so lani zaradi pomanjkanja prostora zavrnili 80 prošenj zaposlenih staršev. To so izključno primeri iz družin, v katerih sta v delovnem iazijierju oba roditelja. Tolikšna zagata je skupnost otroškega varstva vodila do odločitve za dograditev štirih igralnic pri brežiškem vrtcu. Investicijo naj bi financirali iz siedstev četrtega referenduma Z t dograditev vrtca bi namreč potrebovali dva milijona dinaijev. S tem bi rešili zagato 80 otrok. Skupnost je v programu utemeljila potrebo po dograditvi v Brežicah tudi s tem, da starši vodijo v ta vrtec otroke s celotnega območja občine, torej tudi iz tistih krajevnih skupnosti, v katerih za predšolsko vzgojo in varstvo še ni poskrbljeno. J. T. Stadion naj bi prerasel v center Za zagon samoupravni sporazum o presežkih SIS, višja stopnja telesnokulturne skupnosti — Objekti, kot jih potrebuje naglo se razvijajoče mesto Krško zato se bo treba lotiti nadaljnje rekonstrukcije Stadiona Matije Gubca. Po vsej verjetnosti utegnejo dobiti prednost tudi atlet- Februarja je odbor za izgradnjo športno-rekreacijskega centra v Krškem izdal brošuro, kjer je pojasnjeno, kako se nameravajo lotiti te velike naloge. Odboru za gradnjo predseduje podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Zvone Dragan. Poznavalci skokovitega raz- Ob dosedanjih zazidavali ni voja krške občine ne dvomijo, ravno lahko najti prostor za da ne bi uresničili tudi te zamisli. Minula tri leta uresničevanja srednjeročnega načrta, razvoja občine potrjujejo, da so uresničili že okrog 80 odst. predvidenih nalog. Za ta center so se bili odločili že ob sprejemu tega srednjeročnega načrta, obsežnost pa vsekakor narekuje daljšo gradnjo. Avtorji gradiva predstavljajo celovito rešitev, ki je, kot pravi v mnogočem duša te akcije, predsednik skupščine občinske telesnokulturne skupnosti in ravnatelj krške osnovne šole Jurija Dalmatina Niko Žibret, naletela na laskave ocene nekaterih strokovnih krogov. Niko Žibret:,.Predvideni rekreacijski center predstavlja celovito rešitev za razvoj športa in rekreacije.” Včasih predrago, včasih prepoceni Vedno je nekdo oškodovan Pri prometu z nepremičninami zapaža javno pravobranilstvo več vrst škodljivih pojavov, značilnih tudi za posavsko območje. Sem sodijo primeri, ko družbeni sektor po pretiranih cenah odkupuje stavbe in zemljišča, na katerih namerava graditi nove objekte. Marsikdaj je treba prej porušiti staro poslopje. O odkupu se s prizadetim lastnikom dogovarjajo v zadnjem hipu, ta pa navadno izkoristi kupčevo časovno zadrego in postavi zaradi tega višjo ceno. Včasih so zahteve močno pretirane, vendar jim delovne organizacije ugodijo, da ne bi zamudile rokov, ki jih priganjajo k čimprejšnji ureditvi zemljiških zadev. Nad postopnim odkupovanjem plodnih zemljišč pa se pritožujejo številni kmetje. Zdaj so ob del obdelovalne zemlje, čez nekaj let jo morajo spet odstopiti, in tako nazadnje ne vedo več, kaj jim bo sploh ostalo. Če bi gradbena območja reševali celoviteje, bi si prihranili veliko težav v družbenem sektorju in še kmetje bi bili bolj zadovoljni Pogost je tudi pojav, ko kmetijski kombinati in zemljiške skupnosti prepoceni prodajajo zemljišča svojim delavcem. To so primeri, ko vnaprej vedo, da bodo na njih lahko gradili, kupijo pa jih kot kmetijsko zemljo. Gre torej za uveljavljanje „privilegijev”, ki pa so jih deležni le nekateri, dobro obveščeni posamezniki Javno pravobranilstvo bdi nad takimi nepravilnostmi in tudi ukrepa, kar je sicer dobra šola, še vseeno pa se od nje mnogi ničesar ne naučijo. J. T. takšne objekte. Namera, da bi vse skupaj razmestili na delu mesta pri sedanjem Stadionu Matije Gubca, je posrečena, ker je blizu energija, predvsem toplotna iz Celuloze. Vse skupaj bo v bližini centra usmerjenega izobraževanja, kar pomeni, da bo lahko služil tudi dijakom. Kot poudarja Niko Žibret, menijo v telesnokultumi skupnosti, da bi se morali lotiti gradnje po takem redu, ki bi ustrezal tudi stopnji množičnosti športa v občini. Tako naj bi se lotili najprej gradnje pokritega plavalnega bazena olimpijskih mer. Prihodnje leto bodo Krčani prireditelji svetovnega prvenstva parov v speedwayu, OBVAROVATI CESTE V krški občini so s soudeležbo krajanov posodobili večino vaških cest. Asfalt pa še ne pomeni, da zdaj brez škode prenesejo vsakršne obremenitve. Ceste so namreč urejali s skromnimi sredstvi za normalni promet, zato vsebuje novi odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih določilo, po katerem si morajo uporabniki izposlovati dovoljenje za izredne prevoze (na primer ob gradnjah ipd.). Dovoljenja jim bodo izdajali upravljalci ceste, če bodo prosilci pristali na to, da bodo ob morebitnih poškodbah cesto tudi popravili. Krajani namreč ne morejo sami nositi dodatrdh stroškov, če jim lahko vsak povzroči škodo s prekomerno obremenitvijo. Končno imajo v rokah nekaj, kar jim zagotavlja večjo pazljivost voznikov. ,,UNION“ V KRŠKEM Od februarja letos ima Pivovarna Union iz Ljubljane svoje prodajno skladišče tudi v Krškem. Na strokovnem posvetu, ki gaje organizirala minuli teden, smo zvedeli, da je namenjeno oskrbi celotnega Posavja. Prostore imajo trenutno v nekdanjem domu Svobode. Iz tega skladišča bodo razposlali na leto okoli 7 tisoč hektolitrov alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Sedanji skladiščni prostori so sicer zadosti veliki, vendar niso r;cijbolj primerni za natovarjanje in iztovarjanje. Pivovarna Union je zato zaprosila občinsko skupščino za lokacijo, kjer bi lahko gradili novo skladišče. V skladišču je ta čas zaposlenih šest delavcev. Sredstva za preureditev doma je v celoti prispevala Pivovarna Union. ske naprave. Na drugem kraju naj bi zgradili še strelišče. Nadaljnja gradnja naj bi potekala, kot bodo omogočale razmere v gospodarstvu. Trenutne težje razmere ne bi smele vlivati malodušja ALFRED ŽELEZNIK Center se predstavi Ko bo predvideni krški šport-no-rekreacijski center zgrajen, bo v njem lahko skozi vse leto živahno. - Sedanji osrednji stadion naj bi bil deležen temeljite rekonstrukcije. Steza za speedway naj bi dobila manjkajoče naprave, uredili naj bi nogometno igrišče, tribune, potrebne prostore za nogometaše in dirkače. - Osrednjji športni objekt naj bi bil namenjen pokritemu plavalnemu bazenu (25 x 50 m) z manjšim bazenom za neplavalce. in vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Predvideni so tudi zunanji bazeni. Veliko pridobitev pomeni prav tako predvidena športna dvorana. V tem okviru bo še več drugih naprav: kegljišče, klub, trgovina s športno opremo, restavracija s plesiščem itd. - Atleti naj bi imeli na voljo 400 m tartanske steze in druge naprave, ne bodo manjkala tudi igrišča za ostale športe. Investitor naj bi bila občinska telesno-kulturna skupnost. Brž ko bi bilo zgrajenih nekaj več objektov, bi to nalogo lahko prevzel poseben zavod. Pri podjetju IC»M Sava je naročena izdelava lokacijske dokumentacije. Dosedanji idejni osnutki so delo dipl. inž. arh. Lojzeta Fabjančiča. DOBER TEK PO ITALIJANSKO! V Hotelu Sremič v Krškem bo od 18. do 25. aprila teden italijanske kuhinje. Gostje bodo imeli na izbiro po petnajst do dvajset specialitet, ki jih bo pripravljal kuhar iz Parme-Zraven bodo strehi z znanimi italijanskimi vini. KRAJANI ZADOVOLJNI Na Krškem polju začenjajo delovati nove krajevne skupnosti. Vsi se nadejajo izboljšav, saj bodo ljudje lahko doma marsikaj rešili. Deležu se bodo sestajali v svojem kraju. Ni0 z obiskom niti z obveščanjem poslej ne bo težav, o tem so Krškopoljcj trdno prepričani. Veliko laže k°‘ doslej bodo vplivali na družben® življenje krajev, pa tudi skrb & ostarele in bolne bo lahko neposred-nejša. Isto velja za varstvo otrok,28 zaščito potrošnikov ipd. KRŠKE NOVICE TRI ODLIČJA - Dve srebrni in ena bronasta medalja je bera, ki jo je z mednarodnega plavalnega mitinga v Zagrebu prinesla v Krško še ne dvanajstletna Tončka Škafar. S tem je obete o letošnji sezoni samo presegla, tako da lahko s skorajšnjih nastopov na republiškem in državnem prvenstvu pričakujemo razveseljive novice. POKAL NA SENOVO - Na občinskem osnovnošolskem šahovskem prvenstvu je prehodni pokal za najuspešnejšega v skupnem seštevku osvojenih točk, ,.odšel” na Senovo. Tamkajšnji šolarji so osvojili prva mesta pri mlajših pionirkah in starejših pionirjih, v drugih dveh skupinah pa sta zmagali ekipi iz krške in brestaniške osnovne sole. ZNOVA DELAJO _ Prosvetno društvo Anton Aškerc iz Koprivnice je kulturni skupnosti poslalo prošnjo za pomoč za nakup potrebne odrske opreme za gledališko skupino. Ker smo lahko veseli vsake nove amaterske kulturne dejavnosti, s prošnjo že obravnavali in ji u60,'i skladu s finančnimi zmožnostm kulturne skupnosti. x AU BODO VZTRAJALI? "j Mladina iz krške krajevne skupn°* si je pred časom zaželela P*eS” dejavnosti, takšne, kakršno prikaZ“ jejo skupine v zabavnoglasbenih** levizijskih oddajah in ki ji praVinL tudi „izrazni ples”. Ker so vodjo zanjo, so že poprijeli za de> ^ na prvem sestanku, ki je bl1 Delavskem domu, pa se je zbr® več kot 30 deklet in fantov. Pr°st re za vaje bodo dobili prav tam- VELIKO ZADOŠČENJE - Jubl' lanti, člani mešanega Pevskega zbo Viktor Parma, so ob peti ob}? ,,v. dejavnosti zapeli v krškem '}c'z skem domu pred polno dvoran • Bilo jim je to v veliko zadoščenje, jim je po vsej verjetnosti prmes tudi novih spodbud za še bolj m "J,: vo delo. Hkrati je bil obisk najbo J ^ dokaz, da je zborovsko PetJe Krškem še vedno priljubljeno. naši* II AFETA TUDI PRIZNANJE - Zvezna štafeta mladosti s Ka- 'V’ Prec^ed!uku Titu zadnja leta redno prihaja tudi v sevniško v , “I.0- Mladi to sprejemajo kot posebno priznanje. Slavnostnega z ušja minuli četrtek v Sevnici ni mogel skaliti niti naliv. Pred Pomenik je priteklo kar 24 lokalnih štafet. Na sliki: štafetna palica r°kah Mirka Kunška iz Tovarne koastrukcij. (Foto: Železnik) OBELEŽJE KURIRJEM Organizacija Zveze združenj borcev v Loki in Prometne sekcije v Zid. mostu pripravljata v soboto otvoritev obeležja partizanskega kurirskega prehoda čez progo pri Bočju med'Bregom in Loko. Tam je bil med vojno namreč stalni prehod kurirjev s Štajerskega na Dolenjsko. Zbor udeležencev proslave bo v soboto ob 12.30 pred spominsko ploščo na stavbi krajevnega urada v Loki. Odkritje obeležja partizanskega prehoda bo v Bočju ob 13. uri. V sejni sobi loške krajevne skupnosti so prizadevni prireditelji že konec minulega tedna pripravili zanimivo razstavo zgodovinskega gradiva o delu kurirjev TV S S in TV a iz arhiva Muzeja revolucije v Ljubljani in posameznih kurirjev. Razstavo bodo odprli ravno tako v Loki v soboto ob 15. uri. LETOVANJE, KOT GA ZMOREMO V petek so se v Sevnici sestali na razširjeni seji izvršni odbori vseh petih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v Sevnici. Odločiti so se morali, s kakšnim predlogom za morsko letovališče otrok naj bi prišli pred združeno delo. Po temeljiti razpravi so se odločili, da se pridružijo republiškemu odboru Rdečega križa za letovališče na Debelem rtiču. Ocenili so, da je druga enačiea, ki jo ponuja posebna skupnost več občin s sedežem v Žalcu, predraga. V združenem delu naj bi se odločili, na kakšen način bodo zbrali 1,5 milijona dinarjev, potrebnih za letovališče na Debelem rtiču. Denar bi lahko zbrali bodisi z višjo prispevno stopnjo skupnosti otroškega varstva ali enodnevnim zaslužkom vseh zaposlenih. Bolje pripravljeni za življenje Med vozači v lanskem šolskem letu že tisoč otrok — Najmanjši osip doslej . samoup—vnih interesnih skupnostih je prav gotovo mogoče Popraviti tehtnejše razprave o njihovem delovne m območju, kot je 0 to v starem skupščinskem sistemu. Vprašanje je, če te °žnosti že dovolj izkoristimo. Na zadnjih zasedanjih skup-('in izobraževalne skupnosti in otroškega varstva so med dru-81111 obravnavali poročilo o Vzgojno-izobraževalni dejavnosti v minulem letu. Res se tem poročilom zaradi odmaknjenosti godi podobno kot običajnim razpravam o minulih poslovnih rezultatih, posebne razprave hamreč ni. Komentarji pod šte-viinimi statističnimi prikazi vse- PRIHODNJIC O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU , ^ soboto so delegati občinske ^°nfcrencc ZK v Sevnici sprejeli jutami sklep o organiziranosti v občini. Seznanili so se tudi o dt*?*611'*1 ^'je ..Nič nas ne sme senetitj", na katero se prizadev-2a PriP_ravljajo v občini. Prihodnje 1^ , anje občinske konference bo v ti em- Takrat nameravajo proučila oge prj pripravah na usmerjeno •zobraž evanje. eno zaslužijo večjo pozornost, še posebno, če šolniki nanje opozarjajo. Tako se velja zamisliti nad ugotovitvijo v tem poročilu, da so jezikovni primanjkljaji podeželskih otrok tolikšni, da jih šola ne more odpravljati. Predložena je vseeno rešitev. Posebno takim otrokom so lahko v veliko pomoč predšolske in vzgojnovarstvene ustanove. Pomembno poslanstvo za te otroke je v minulem letu nedvomno opravil potujoči vrtec. Skušal je zajemati malčke na območju krajevne skupnosti Loka, podobno tudi na Telčah, v obeh primerih torej na obrobju občine. Gradnje pri šolah v Tržišču in v kratkem v Sevnici bodo čez čas omilile, če ne že odpravile prostorsko stisko za pomembno dejavnost malih šol. Vsekakor velja poudariti doslej največji uspeh šol v občini pri zmanjševanju tako imenovanega osipa, to je števila učen- cev, ki svoje osemletne šolske obveznosti ni končalo z opravljenim osmim razredom. Lani ni prišlo do osmega razreda le še 7,2 odst. učencev, medtem ko je bilo še v šolskem letu 1974/75 nad 19 odst. takih učencev. Pedagoški svetovalci so kritični do še vedno majhnega števila otrok, vključenih v podaljšano bivanje, (le 8;7 odst.). Večino šol, razen Bošta-nja, Blance in podružnic, ovira pri tem pomanjkanje prostora. Vsaj z malico se hranijo v šoli skoraj že vsi otroci. A. Z. SEVNISKI PABERKI $J,h2lK9 00 DOMA? - Igralci ^"'Jakobskega gledališča iz Ljublja-dohrS° sevniškemu občinstvu že ro znani. V torek, 27. marca, so *h z Nušičevo komedijo tudi*"* ministrica- Oddani in torej boU{Ff0^.an' abonmaji so napovedali 'ako kot je dejansko bil. Se bIph.,. '°Pd sprejem maloštevilnih cute ,v l16 odtehta prijetnega ob-Ka> ce je obisk številnejši. boV,ReJENA OKOLICA - Letos sc Po vreJ.en'm okolicam nekaterih ulic bioicnseL Verjetnosti pridružilo tudi Sevn - S naselje heroja Maroka v cveti C1' krog nekaterih blokov že tudi tzg°dnje pomladansko cvetje, že „ a'e /o urejene. Poročali smo tev n,a 'b za hortikulturno uredi-Zasai lic,c blokov. Kjer že niso teri„„e ^krasne rastline, so minuli nazor Zapi^*b količke, na katerih je troh- * °značeno, kje in kaj je cba Se zasaditi. - Na zadnjem skup- občinZasci?anju vseh treh zborov tov h * sk'Jpščine je iz vrst dclega-io dH^benopohtičnega zbora pad-vPrašanjc zaradi saj iz 'anina. Delegat Kolar je opozo- ril na črnino, ki je padala iz zraka sredi ,marca. Obljubljen je bil temeljit pismen odgovor. Kakorkoli je že bilo, ljudje bi radi čimbolj nepokvarjeno okolje. KMALU CAKALISCE - Na Logu so se že lotili zemeljskih del ob magistralni cesti za avtobusno čaka-lišče. Ko bo čakališčt zgrajeno, sc bodo avtobusi na spodnji strani cesti za smer proti Sevnici in Boštanju lahko umaknili z vozišča. Ustavljanje na tako prometni cesti je izredno nevarno, to še tembolj, ker se vozijo pretežno otroci. ZGLEDNO RAZUMEVANJI' -V sevniškent Stillesu so udarniško naredili lepe razstavne panoje za razstavo spominskega gradiva kurirjev v Loki, ravno tako je Trgovsko podjetje brezplačno prispevalo stek- VABLJENI VSI - V nedeljo ob 8. uri bo v dvorani gasilskega doma v Sevnici redni občni zbor sevniške krajevne organizacije Rdečega križa. Odbor vabi člane k udeležbi in razpravi o delu in težavah te velike organizacije. V stiku z domom Mladi Šentjanžani zavzeti za napredek svojega kraja Studijske obveznosti, predvsem pa življenje v drugem kraju dostikrat hudo načne tesnejši stik študentov z domačim okoljem. Kaj rado sc zgodi, da ti tako izšolani strokovnjak najde tudi kruh drugod. Jože Repovž iz Šentjanža je med svojim študijem na mariborski visoki cko-nomsko-komercialni šoli ostal tudi v domačem kraju družbenopolitično aktiven. V domači krajevni skupnosti je delegat za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. „Mladi se ne izogibajo delu,” poudarja zavzetost krajevne mladinske organizacije, ki jo tudi vodi. „Prav mladi so bili pred leti tisti, ki so se spustili v temeljito obnovo prosvetnega doma. Boli nas, ker ga ni mogoče dokončati, čeprav preostajajo le še zaključna notranja dela. Pri občinski kulturni skupnosti smo prosili še za 300.000 dinarjev. Skoda je, ker stoji objekt tako rekoč brez koristi. Pred nedavnim so naši člani sami prekrili strop s Trimovimi ploščami, pri čemer so prav gotovo prihranili 30.000 dinarjev. Tudi sicer skušamo razgibati življenje v kraju, bodisi da prirejamo igre, zabave ali delovne akcije. Lani smo v eni akciji delali na cesti za Murnice,” našteva Jože. Vrsto stvari bi se lahko še lotili. Tako meni Jože, da bi se lahke tesneje povezalo vseh 13 študentov iz te krajevne skupnosti. V kraju želijo poživiti tudi športno življenje. Imajo navdušene nogometaše, žal še vedno brez igrišča. Pripravljeni so se dogovoriti za odškodnino, vendar vse doslej nihče o tem noče nič slišati. A. Z. Uspehi pospeševanja so vidni Sodobna tehnologija prodira prepočasi v kmetijstvo — V poljedelstvu so povečali pridelek — Nov način financiranja pospeševalne dejavnosti Delegati dmžbenopolitičnega zbora občinske skupščine Trebnje so na 4. seji med drugim sprejeli poročilo o delovanju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in tudi finančni načrt skupnosti za leto 1979. Čeprav sodobna tehnologija prodira v kmetijstvo sorazmerno počasi, je bilo lani vendarle doseženih nekaj uspehov: zgrajenih je bilo 25 stolpnih in koritastih silosov, zgrajenih ali adaptiranih je bilo 29 hlevov, tako da se je število stojišč povečalo za 144. V poljedelstvu so povečali pridelek koruzne in travne silaze, medtem ko se pridelek krompirja ni povečal. Povečala se je tudi uporaba umetnih gnojil, ki je zdaj 245 kg na hektar. Vse to je tudi plod vse večjega vlaganja v kmetijsko dejavnost, ki je lani skupaj s sredstvi mednarodne banke in s sredsi : kmetov doseglo vsoto 35 milijonov dinarjev. Pospeševalna služba je sodelovala pri pripravi usmeritvenih programov, izbiri načrtov za gradnjo, demonstracijah in pri spremljanju gospodarske uspešnosti kmetij. Zelo uspešno je izpeljala program izobraževanja, katerega so se v velikem številu udeleževale predvsem kmečke žene. Izobraževanje je potekalo tudi v obliki tekmovanj in ekskurzij. POZDRAV ŠTAFETI — V četrtek, 29. marca okoli 12. ure, se je Titova štafeta na poti po Jugoslaviji ustavila tudi v Trebnjem. Občani, vojaki in mladina so štafeti pripravili prisrčen sprejem in kulturni program, v katerem je sodelovala vrsta pionirjev in mladincev. Pozdravno pismo je prebrala Anka Ostanek, predsednica občinske konference ZSMS Trebnje. Stik z ljudmi Trgovina na vasi je tudi družabni prostor — Velika poraba Mercatorjeva trgovina v Veli-' kem Gabru ni samo glavna oskrbovalna točka za več vasi, temveč je tudi neke vrste družabno središče, kjer kupci radi ostanejo malo dlje in se pogovorijo s sovaščani. Zato tam ne poznajo prepirov o tem, kdo bo prej prišel na vrsto, pa jih tudi treba ni. Poslovodkinja trgovine Roza Sepec vsakega kupca postreže mimogrede, mogoče tudi zaradi tega, ker v tej trgovini dela že 7 let in pozna vse vaščane in njihove potrebe. Za marsikoga že vnaprej ve, kaj bo kupil. „Zdaj se bo pri nas začela prava sezona. Pozimi nikoli ne prodamo toliko kot v letnih mesecih. Zdaj bo treba naročati veliko več piva, delikates, sira, salam. Seveda se bo to poznalo tudi pri plači. Pozimi je kar težko doseči normo, poleti pa se nabere malo več. No, plača tudi ob doseženi normi ni pretirano velika. Samo 475 starih tisočakov znese,” je povedala prijazna trgovka. Trgovina v Velikem Gabru je kar dobro založena, čeprav ni kdove kako bogato opremljena. V njej je mogoče dobiti vse vrste alkoholnih pijač, sladkarije, toaletne potrebščine, pa tudi kakšna srajca in majica bi sc dala dobiti. Zadnje čase gredo zelo v promet tudi jabolka, katerih prodajo tu kar 1 zaboj na dan. „V sedmih letih, kar delam v tej trgovini, se je poraba zelo povečala. Medtem ko tedaj ni bilo misliti, da bi kaj posebno kupovali toaletne potrebščine razen mila, moramo imeti zdaj na zalogi dezodorante. Tudi deli- kates, vina, piva in radenske prodamo veliko več kot pred sedmimi leti. Zahteve so vsak dan večje. Tudi v Velikem Gabru bi šli radi v korak z njimi. Zato bi bilo dobro, če bi izbiro v naši trgovini povečali s prodajo predpakiranega mesa in večjim izborom salam in sirov. ” VREDNI POSNEMANJA Osnovna organizacija sindikata KPD Dob je pred nedavnim prijetno presenetila občinski odbor Rdečega križa v Trebnjem. Za nabavo raznih nujno potrebnih instrumentov v trebanjskem zdravstvenem domu so namreč prispevali obveznice posojila za ceste. V ta človekoljubni namen so darovali že lani. Primer sindikalne organizacije KPD Dob je lahko v spodbudo drugim darovalcem. VENDARLE DOGOVOR? -Kot bi se dogovorili, so skoraj vsi trebanjski trgovci istega dne začeli preurejati izložbe. Veijet-no je preurejanje izložb zakrivila tudi pomlad. V izložbo trgovine „Borovo“ so postavili vrsto spomladanskih modelov čevljev. Letos si bodo pospeševalci prizadevali izboljšati kvaliteto krmnih obrokov, saj sta od krme kar precej odvisna prirast živine in njena mlečnost. Prav tako bodo bolj kot doslej vplivali na odbiro kvalitetne živine, ker je nakup plemenske živine predrag. Skupnost bo regresirala nabavo semenskega krompirja, povečali pa bodo tudi površine za pridelovanje silažne koruze, ker hočejo pridelati več domače kvalitetne krme. Pospeševalna skupnost si bo prizadevala, da bodo načrti prav izpeljani, da bodo denarna sredstva pravilno uporabljena. Poleg strojnih skupnosti bodo poskušali vpeljati še živinorejske, sadjarske in dfuge skupnosti. Skupnost se za zdaj še dotira iz sredstev, ki se zbirajo na podlagi družbenega dogovora, že v letu 1980 pa bo morala najti nove vire financiranja. Zato bo že letos dala v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o financiranju pospeševalne dejavnosti za kmetijstvo. J. S. Za izobraževanje ,,Prva ocena dmžbenopolitičnega izobraževanja, ki so ga v trebanjski občini izvedli pred dobrimi desetimi dnevi, je dobra,” je povedal direktor Centra za izobraževanje in kulturo prof. Vladimir Silvester. Obisk je bil izpolnjen nekako 60-od-stotno. Delegati krajevnih skupnosti so bili tu nekoliko bolj prizadevni, saj jih je na predavanja prišlo več kot predstavnikov združenega dela. Tudi v potek seminarjev so se po krajevnih skupnostih vključili veliko bolje. Več vprašanj so postavljali, najbolj pa jih je zanimalo, kako lahko kot delegati uveljavljajo svoje pravice in dolžnosti. Tako kot že nekajkrat doslej je bilo tudi to pot ponovno opozorjeno na obšimost gradiv, ki jih delegati dobivajo, prav tako pa se še vedno prerado dogaja, da so težko razumljiva. Glede delovanja delegacij so v okviru tega izobraževanja prišli do ugotovitve, da bi morali poseben seminar pripraviti tudi za vodje delegacij, da bi se ti že poprej seznanili z vlogo in pomenom delegacij in delegatov. Po mnenju direktorja Centra za izobraževanje in kulturo so se na teh seminarjih marsikaj naučili tudi opi kot izvajalci. Vse pridobljene izkušnje bodo uporabili že v jesenskem delu izobraževanja. Zato bodo v krat kem sklicali vse predavatelje in jih seznanili z rezultati. O uspehu seminarja bodo obvestili vse družbenopolitične organizacije in občinsko skupščino. TREBANJSKE IVERI DELEGATI NA PREPIHU - V odmoru med sejo občinske skupščine se delegati drenjajo v skromnem preddverju sejne sobe. Čeprav so skoraj vsi delegati kadilci, v tistem skromnem prostoru ni nikoli zakajeno. Vrata se namreč ne dajo zapreti, eno izmed okenc v njih pa tudi ni zastekljeno, tako da je tam vseskozi prepih. Verjetno hišnik najpomembnejše občinske stavbe tudi na ta način skrbi za svežino delegatskih misli. Boljvmalo pa mu je mar za zdravje delegatov. IGRE SE ZAČNO - 14. in 15. aprila se začno v trebanjski občini delavske športne igre. Letos bodo delavci tekmovali v 11 panogah. Organizatorji obljubljajo, da bodo delavske športne igre potekale vse leto, vanje pa bodo vključili tudi smučarje. Zlobnež bi verjetno spet pripomnil: reševalci, pozor! JE DOBRA OCENA ODVEČ? -Gostišče Marije Cugelj je eno izmed redkih, ki je v trebanjski občini pri lanskem ocenjevanju kvalitete uslug dobilo štiri zvezdice. Toda v gostišču teh zvezdic ni videti. Ali v gostišču dvomijo o resničnosti ocene ali pa so tako skromni, da jih nočejo obesiti na vidno mesto. 2e ČETRTI MESEC - Trebanjski kino bo aprila začel četrti mesec brez predstav. Razlog je v tem, ker ne morejo dobiti za vodenje kina pravega človeka. Baje so bili navezani stiki s tovarišem, ki je kino vodil doslej, vendar zahteva prevelik honorar, tako da kaže kinu še naprej precej slabo. CVEK ZA OBISK — Trebanjci so sc kaj slabo izkazali že pri sodelovanju na ,,uredništvu v gosteh”, ki ga je priredil Dolenjski list. Nič kaj boljši pa ni bil obisk družbenopolitičnih predavanj. Iz Krajevne skupnosti sc jih je udeležilo le okoli polovico predvidenih občanov. Trebanjci, kaj to pomeni? TREBANJSKE NOVICE pSfcBhi.. ZADNJA PO S TAJA V SLOVENIJI - Tako kot v vseh krajih v Sloveniji, v katerih seje ustavila letošnja zvezna štafeta mladosti, so ji tudi na Vinici, na zadnji postaji v naši republiki, priredili prisrčen sprejem z lepim kulturnim programom. Pri slovesnosti je govoril sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za Dolenjsko Lojze Šterk. VSE ZA TELEFON Vaščani Gorenjcev, Vrhovcev in Marindola so Menili, da morajo tudi v teh va-eli dohiti teleipn. Da hi sc jim želja čim prej uresničila, so sami prispevali potrebne telefonske drogove in jih tudi postavili. Zbrali so vrh tega okoli 60 tisočakov za kabel, vsaka vas pa naj bi dobila po deset telefonskih priključkov. DVA IZLETA UPCKOJENCFV V prihodnjem mesecu bo črnomaljsko Društvo upokojencev pripravilo za svoje člane in članice dva izleta. Najprej se bodo 19. maja odpravili na izlet v Celje, kjer bo ta dan pevska revija zborov upokojencev iz vse Slovenije. Odhod iz Črnomlja bo ob 6. uri izpred gradu, prijave pa do 3. maja sprejemajo v pisarni društva. Tudi rok za prijave za dvodnevni izlet 23. in 24. maja je isti. V teh dveh dnevih si bodo upokojenci ogledali Novo Gorico, Doberdob, zloglasno ječo Rižarna v Trstu, nazaj grede pa Ankaran, Istrske Toplice in Kcčevje. Mladež se duši v eni šoli Mesto Črnomelj vse bolj nujno potrebuje še eno samostojno osnovno šolo V Črnomlju že dalj časa govorijo, da bi vedno hitreje razvijajoči se kraj, kjer iz leta v leto narašča tudi število prebivalcev, nujno potreboval dve samostojni osnovni šoli. Vprašanje o črnomaljski osnovni šoli in o težavah, s katerimi se srečujejo, je bilo ena od točk na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov. Gribljah obiskuje šolo Mirana Jarca kar 1052 učencev, poleg tega pa še 115 učencev v mali šoli. Samo v centralni šoli v Črnomlju je v 32 oddelkih 977 učencev, imajo pa še pet oddelkov male šole z 98 učenci. Pouk poteka v dveh stavbah: šola v Župančičevi ulici je bila zgrajena že pred vojno, po vojni pa so nadzidali še eno nadstropje in je nujno potrebna temeljite adaptacije; v njej je 19 rednih oddelkov in pet oddelkov podaljšanega bivanja, skupaj 570 Skupaj s podružničnimi šolami v Adlešičih, Dobličah in V načrtu kulturni hram Nika Zupaniča Griblje: dom kot odsev živahnega kulturnega življenja tega kraja Vse kaže, da bodo pričeli krajani Gribelj prihodnje leto zidati kulturni dom, ki naj bi stal nasproti ^s3ne^ doma, v središču vasi. K odločitvi jih je pripeljalo dejstvo, da se zadnje čase .v Gribljah razvija pestro kulturno življenje, od katerega omenimo le zelo razgibano dejavnos* pevskega zbora, ki je pobudnik vsakoletnih srečanj pevskih zborov, delujočih ob Kolpi. V krajevni skupnosti so se dogovorili, da bodo vaščani opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. Njihovi pripravljenosti nudijo močno podporo v kulturni skupnosti v Črnomlju, simpatije pa je čutiti tudi v skupščini občine in pri vseh družbenopolitičnih organizacijah. Gribeljci računajo na izdatno pomoč republiške kulturne skupnosti, domačini, stanujoči v drugih krajih po Sloveniji, pa so prav tako pripravljeni pomagati. Lep primer ta brata Niko in Jože Jaklič, ki sta delala idejni osnutek za bodoči ■m, denarne prispevke pa so »ljubili Gribeljci, živeči naokoli. Prizadevanja Gribeljcev za zgradi-v kulturnega doma zaslužijo po-valo in podporo, kajti zamisel je rasla med ljudmi iz želje in potrebe. To pa je tudi porok, da želja ne bo ostala le na papirju, ampak da bo Dom Nika Zupaniča, tako naj bi se bodoči gribdjski kulturni hram imenoval, res zgrajen. T. G. učencev, ki se stiskajo v enajstih premajhnih in neprimernih učilnicah. Nova šolska stavba v Loki je prav tako potrebna razširitve oziroma dograditve druge faze, kot je bilo prvotno predvideno. Poleg tega gostuje šola še v dijaškem domu in v posebni šoli. Pomanjkanje prostora, zla- NE „V ROŽICAH’, MARVEČ Z ROŽICAMI Ker v Adlešičih nimajo primernega prostora za razne proslave, so se ženske iz tega kraja že pred tremi leti odločile, da bodo dan žena proslavile na drugačen način. Tako so tudi letos za 8. marec uredile okolico pokopališča in majhen nasad ob cesti, za kar potem skozi vse leto tudi vestno skrbijo. sti na nižji stopnji, je torej več kot očitno. Seveda ni treba posebej poudarjati, da poteka pouk v dveh izmenah in da vsako jesen prihaja do neprijetnih zapletov, ko morajo učence razporejati za dopoldansko oziroma popoldansko izmeno, saj večini staršev ni pogodu, da mora njihov otrok v šolo popoldne. Poleg tega šola nima primerne kuhinje, jedilnic, delavnica za tehnični pouk je premajhna, telovadnica preobremenjena, učenci v podaljšanem bivanju nimajo ustreznih prostorov za rekreacijo in preživljanje prostega časa. Povedati pa je treba, da v podaljšano bivanje vključujejo predvsem učence, ki so prepuščeni v glavnem sami sebi, ki dosegajo pri pouku slabše uspehe in take, ki so problematični in težko vodljivi. Zastavlja se tudi vprašanje prostorov za številne prostovoljne dejavnosti, v katerih sodelujeta dve tretjini učencev, za učitelje in druge zaposlene, ki jih je skupaj 73. Neustrezne razmere gotovo vplivajo tudi na učni uspeh, ki je zadnja tri šolska leta vedno slabši. Delo na tako veliki šoli v preštevilčnih oddelkih je težko, od pedagoških in drugih delavcev zahteva veliko več naporov, a je kljub temu manj uspešno. Da bi Črnomelj lahko dobil dve osnovni šoli, pa bi morali najprej dozidati stavbo v Župančičevi ulici in dokončati drugo fazo šole v Loki. A. B. „Neupokojeni” upokojenci Vrsta aktivnosti črnomaljskega Društva upokojencev V črnomaljskem Društvu upokojencev je bilo konec lanskega leta 919 članov, še vedno pa je v občini nekaj upokojencev, ki niso včlanjeni v društvo, čeprav se tudi ti za razne ČRNOMALJSKI DROBIR KONEC ..TEKOČIH" MALIC -Javna skrivnost je, da bloke, ki jih dobijo zaposleni za tople malice, marsikdo „pretopi“ v kaj drugega, tudi v kakšno steklenico, katere krepka vsebina baje hitreje požene kri po žilah. Tej praksi seje sindikat namenil narediti konec in bo za bloke moč dobiti res samo tisto, čemur so namenjeni. Izjema bodo le bolniki z dieto, ki si bodo lahko nabavili druga živila, vendar bodo morale delovne organizacije sindikatu dostaviti seznam vseh teh bolnikov. Samo da ne bo nenadoma silno naraslo število tistih, ki morajo skrbeti za strogo dieto . . PESTRI PETKI - Star pregovor pravi, da je petek slab začetek, vendar v Črnomlju marsikatero sejo ali sestanek skličejo prav na ta dan. Morda zato, da lahko ljudje v sobo- to in nedeljo dobro premislijo, kako poti do Črnomlja precej ohladila. se bodo zastavljenih vprašanj lotili v novem delovnem tednu. Da pa ne bi mislili samo na delovne obveznosti, je v petkih poskrbljeno tudi za kulturna doživetja in zabavo. Tako gostuje v mestu ob petkih gledališki oziroma glasbeni abonma, vsak drugi petek pa mladina iz centra srednjih šol v dijaškem domu priredi ples. OHLAJENA VROČICA - Čeprav je nedavna anketa pokazala, da je mladina najbolj navdušena za novodoben-ples, kakršnega je „lansi-ral“ John Travolta v filmu Vročica oletne noči, zanimanje za ta film, i so ga pred nedavnim vrteli v Črnomlju, ni bilo niti približno tako kot v naših drugih mestih. Na štirih predstavah si je ta ameriški proizvod ogledalo le okoli tisoč travoltnikov in travoltnic. Kaže, da sc je „vroči-ca“, ki je zajela cel svet, na svoji poti do Črnomlja precej ohladila. K nasvete in pomoč večkrat obračajo na tajnika društva. V društvu želijo, da bi se vrste njihovih članov letos še povečale, tako da bi konec leta dmštvo štelo tisoč članov; kaže, da jim bo to uspelo, saj so v prvih treh mesecih letošnjega leta pridobili že 22 novih članov Društvena pisarna je uradno odprta vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure, vendar zaradi velikega zanimanja dela tajnik ob teh dnevih tudi tri ure in več. Poleg članov prihajajo po razne nasvete tudi še redno zaposleni občani pa celo upokojenci iz sosednje občine. Društvo pomaga vdovam pri zahtevkih za družinske pokojnine, otroške in varstvene dodatke, članom pomaga, da hitreje in lažje uveljavljajo svoje zahtevke, pišejo prošnje, svetujejo itd. Več kot polovica članov plačuje poleg članarine, ki znaša 30 dinarjev na leto, še vzajemno samopomoč, ki znaša za letošnje leto 70 dinarjev. V lanskem letu je društvo organiziralo tn daljše in krajše izlete; pn društvu deluje tudi športna komisija, v glavnem pa se ukvarjajo s streljanjem, kegljanjem in šahom. Denar, ki se zbira za gradnjo stanovanj in domov za upokojence, je črnomaljsko društvo do 1980 namenilo za gradnjo prizidka doma počitka v Metliki, kjer bo za potrebe njihovih upokojencev na razpolago 41 postelj, prav tako bodo črnomaljski upokojenci dobili štiri postelje v bodočem domu v Novem mestu. »Višja sila” kot obrabljen izgovor Metlika: največje investicije uresničujejo po načrtih, pri manjših pa se zatika; krivci se ___________________povečini izgovarjajo na „višjo silo", na objektivne težave Skupna vrednost v lanskem letu začetih investicij v metliški občini znaša skoraj 550 milijonov dinarjev. Na teh naložbah v veliki meri temelji uresničitev srednjeročnega načrta občine, katerega osnovni namen je tako imenovano prestrukturiranje gospodarstva, in to tako v bolj donosne industrijske panoge, kot v prestrukturiranje znotraj tekstilne industrije, kije za sedaj še vedno skoraj edina veja industrije v občini. Tako je sedanje srednjeročno obdobje brez dvoma pomembna prelomnica za nadaljnji gospodarski razvoj metliške občine. Zato je toliko bolj razveseljivo, da poteka uresničevanje največje naložbe v občini sploh, to je nove Kodranke v okviru programa Beti - Yulon, katere vrednost je 344 milijonov dinarjev, brez zamud; do začetka oktobra je predviden zaključek del, vključno z zunanjo ureditvijo, in začetek poskusne proizvodnje. Z največjo investicijo tako ni nikakršnih težav, kar Še jecas naučiti se iz napak drugih Kako si metliška komisija za varstvo okolja zastavlja delo in naloge Čeprav v metliški občini nimajo, kar se tiče varstva okolja, niti približno takih težav kot v večjih in industrijsko bolj razvitih občinah, se je tamkajšnja komisija za varstvo okolja resno lotila dela Slabe izkušnje drugih so dovolj zgovorne: vsaka napaka, malomarnost, nepremišljenost, tako imenovani napredek po sili in ne glede na posledice se hudo maščujejo, največkrat v obliki težko popravljive škode, povezane z velikimi stroški Da do sedaj vprašanje varstva okolja v občini res ni bilo resno zastavljeno, pove tudi naivno smešna predstava nekaterih ljudi, ki so mislili, da so sedaj člani komisije dolžni pobirati papirčke po cestah, čistiti bregove Kolpe in drugih vod, odstranjevati zavržene rjaveče avtomobile ob cestah, skratka, da bodo nekakšni kozmetiki okolja Svojo dejavnost je ta komisija opredelila takole: varstvo zraka, vode in kmetijskega zemljišča Z zrakom ni težav, tudi Kolpa je še vedno dokaj čista, čeprav po izlivu Lahinje pade iz prvega v drugi kakovostni razred. V letnem in srednjeročnem načrtu si je komisija zadala nalogo, da to popravijo in hkrati preprečijo, da bi kakšna sedanja ali nova tovarna onesnaževala to še vedno najčistejšo slovensko reko ali njene pritoke. Največja nevarnost pa preti kmetijski zemlji zaradi že dalj časa trajajoče nesmotrne in nenadzorovane uporabe ornih površin za zazidavo. Zato naj bi letos interesna skupnost za kmetijstvo skupaj z zemljiško skupnostjo in metliško kmetijsko zadrugo izdelala kmetijski prostorski načrt, v katerem bodo določili območja, namenjena zgolj za kmetijstvo. V načrtu za letos imajo tudi popis vseh virov pitne vode v občini, izdelali bodo seznam onesnaževalcev voda; prizadevajo si za premestitev sedanjega metliškega smetišča, naredili pa bodo tudi seznam črnih odlagališč odpadkov. Seveda se bodo morali v prizadevanja za čistejše in lepše okolje bolj kot doslej vključiti vsi občani, ne pa samo mladina, pa še to so pri njenih akcijah doslej starejši večkrat neprijazno gledali A. B. gre pripisati velikim izkušnjam „Beti“ na področju naložb. Žal pa tega ni moč trditi za druge, precej manjše investicije. Za večjo ali manjšo zamudo navajajo sicer vrsto tako imenovanih objektivnih težav, vendar je, trezno gledano, v večini primerov v glavnem kriva za zamude slaba pripravljenost izvajalcev del in investitorjev na posamezno naložbo. Z boljšo organiziranostjo bi odpravili večino pomanjkljivosti in se izognili nevšečnostim, onemogočili ugibanja in razne govorice. Tako se je na primer zidava prizidka doma počitka zavlekla za skoraj eno leto. Zaradi nepredvidenih del so se povečali stroški za gradnjo obrata 1MV na Suhorju. Zavlekla se je gradnja servisne delavnice, garaž VEČ SREČE IN KAZNI Proračun občine Metlika predvideva, da bo imela občina v letošnjem letu skupaj 25.644.520 din prihodkov, kar je za 22 odstotkov več kot v lanskem letu. Od posameznih postavk naj bi največ, 6,4 milijona dinarjev, prinesli davki od osebnih dohodkov od obrtne dejavnosti, pet milijonov pa davki na cestna motorna vozila. Kaže, da bodo letos metliški občani malce zanemarili intelektualno delo, saj predvidevajo manj davkov od teh storitev. Vsekakor pa naj bi imeli več sreče pri igrah na srečo, saj računajo, da se bodo davki od iger na srečo povečali skoraj za tristo odstotkov. Občanom preti tudi več denarnih kazni: od lanskih slabih sedem tisočakov naj bi v letošnjem letu odšteli kar okrog 20.000 diharjev. in skladišča reprodukcijskega materiala, katerih investitor je Kmetijska zadruga. Precej hude krvi, govoric in bolj ali manj prikritih pripomb je povzorčila adaptacija metliškega kultur; nega doma, ki bi moral biti slovesno odprt za lanski občinski praznik, sedaj pa obljubljajo, da bodo dela končana do srede aprila; dodatna dela naj bi stala še 900 tisočakov, vendar aneksa k pogodbi še niso podpisali, čeprav že sedanja vrednost dodatnih del znaša 620.000 tisočakov. Do več; mesečnih zamud je prišlo tudi pri obnovi metliškega vodovoda; isto velja za čistilno napravo, ki naj bi bila po zadnjih obljubah končana do začetka julija. Manj težav naj bi bilo * gradnjo nove šole v Podzemlju; za prvo fazo so zagotovljena sredstva, medtem Jco za napre) pričakujejo kredit republik izobraževalne skupnosti. Podpisali so tudi vse pogodbe} izvajalcem del in dobavitelji opreme, tako da bo šola, če se ne bo kje zataknilo, sprejela učence za letošnji občinski praznik. A* KAKO LETA HITIJO Na zadnji seji zborov občinske skupščine so med drugim sprejeli tudi odloka o pripravi in sprejetju srednjeročnega in dolgoročnega plana metliške občine. V Metliki se hočejo kar se da dobro pripraviti, saj v obrazložitvi odloka o sprejetju srednjeročnega plana pi& tudi, da bo treba s pripravami začeti že v drugi polovici - lanskega leta. Še bolj pa je vsa stvar zapletena pri dolgoročnem planu, ki 'naj bi ga, kot piše v 1. členu odloka, sprejeli za obdbbje 1986 - 1985. Možno bi bilo, vendar pred našim štet-iem... ZA VARNEJŠO VOŽNJO — Prejšnji teden so delavci novomeškeg3 Cestnega podjetja začeli dela pri prestavitvi ceste od zloglasnega ovinka pri Trnovcu do konca vasi. Tako bodo ubili dve muhi na en mah: odstranili bodo najnevarnejšo točko na gorjanski cesti, trnovski ovinek, ki je terjal že več človeških življenj, pa tudi cesta ne bi več peljala skozi vas. Investitor je republiška skupnost z® ceste, delo pa naj bi bilo končano do konca leta. SPREHOD PO METLIKI NA ASFALTIRANEM IGRIŠČU na Pungartu je ob nedeljskih dopoldnevih še posebno živahno. Že dalj časa potekajo namreč mladinske športne igre, ki privabijo nemalo mladih športnikov, še več pa gledalcev, navijačev, da se odbijajo njihovi glasovi od nekdanje Kometove stavbe. Tako mine dej nedelje v zanimivem, razburkanem in športnem vzdušju. dnevi so Čedalje toplejši, cesta do kopališča na Primostku pa je vedno bolj razrukana, luknjasta, polna debelega kamenja. Nastopila bo kopalna sezona, dnevi hitro tečejo, in človeka se polasti strah, da bo ostalo cestišče takšno, kakršno je: če bo reka še tako vabila, bo misel na poskakovanje po jamah, na dvigajoči Se prah, močnejša. Odvedla bo človeka na kraj, ki ima primernejši dostop. NEKA ZELO NAOSTRENA ŽENSKA me je opozorila, naj zaP šem tudi to, da ostajajo tulipan pred delovno organizacijo Beti ne' okopani, zaraščeni z visoko travo-„Kot da ni pod milim soncem “ j kogar več, ki bi še znal motiko,” je pristavila. In ker taksn še obstajajo, je pričakovati, da boo zadihali tujipani svobodno, eve J dostojno življenje. GOSTIŠČE VESELICA JE OV' PRTO za goste. Mojstri so zameflJ* tapete, na oknih so se pojavile n° zavese, novo strežno osebje P?. ,n0 na goste. Gostišče je prav P°Je )0’ razgled z Veselice je čudovit, m® -manj navdušujoča je le cesta, ki v pripelje do vrat. Jezni pa ste le v e smer, kajti dobra kapljica je zm° ka. narediti iz najbolj obupnega m®*" dama gladek asfalt. * metliški tednik Pol stoletja namiznega tenisa miza za namizni tenis je bila zbita iz debelih plohov, izdelala pa sta jo Peter Vovk in Mirjan Horvat — Republiška priznanja Kočevcem tC Namiznoteniške zveze Slovenije so ob proslavljanju skim n. Ce-te or8;m'zacije pred kratkim podelili zaslužnim kočev-aniiznoteniškim delavcem in tekmovalcem keto,^je^nre[d"LhiJ-in^n10-te so dobili Nace Karničnik, srebrne plakete n-. M ■ ra^m’ Martin Marinč, Zofija Rovan, ?«. Peter Vovk L^ze Levstek ,ko 0bra"°' Tone Medved (že na proslavi Wč’ Tone Cuk in Milan 1>rica' v Kranju pa Se Namiznoteniški Plaketi„Pa Še klub Kočevje). Bronaste plake- Ho.rvat m. Franc Plrnar' P Na svečanosti so nagrajen- cem in gostom spregovorili predsednik Namiznoteniškega kluba Kočevje Stane Adamič, predsednik občinske skupščine Kočevje Savo Vovk, predsednik občinske SIS za telesno kulturo Cveto Arko in predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije Peter Dular, ki je nagrajencem izročil tudi plakete. V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalil Peter Vovk, najstarejši igralec namiznega tenisa, oziroma eden izmed organizatorjev tega Športa v Kočevju. Spomnil se je, kako sta pred 48 leti z Miljanom Horvatom, ki je leta 1944 padel kot partizan, zbila prvo mizo iz debelih plohov in kako jim je kasneje zdaj že pokojni Oražem kupil prvo pravo mizo. Že ta- KOCEVCI v DOMŽALAH - „Ja2?.tava del treh članov kočev-ip K*i0Vne skupine v Domžalah • • me(* domačini lepo spre- |Pa In dokaj laskavo ocenjena. (Foto: Jože Primc) Trije likovniki v Domžalah Kočevska likovna skupina nadaljuje serijo razstav ... d 26. marca do 1. aprila je a v preddverju hale komunalna centra v Domžalah razsta-treh članov kočevske ; ovne skupine, in sicer slikar-Rada Megliča in Boštjana pošilja ter kipaija Matije Glada. ■Sanizirala sta jo Kulturna Skupnost Domžale in Likovno “Hištvo „Peter Loboda °omžal. delavcev, na katerem so se dogovarjali o bodočem sodelovanju na likovnem področju. J. PRIMC ORAŽMOMA ZLATO IN SREBRO - Med nagrajenimi kočevskimi namiznoteniškimi delavci sta tudi Dušan Oražem, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti jvečanosti, dobil pa je zlato plaketo, in Matjan Oražem (na fotografiji), ki je dobil srebrno plaketo. Oba sta zelo zaslužna za ponoven razcvet namiznega tenisa v Kočevju. (Foto: Primc) krat sta Medved in Lakner dosegala lepe uspehe. Tudi po vojni so kočevski igralci namiznega tenisa dosegli lepe uspehe. Priča je bil mladinski reprezentant. Peto mesto ekipe v drugi zvezni ligi je bil velik uspeh Kočevcev. Tudi dekleta so bila med najuspešnejšimi v republiki. Žal je kasneje namizni tenis v Kočevju zamrl, vendar seje spet začel obnavljati in dosegel leta 1973 pravi preporod. V zadnjem obdobju pa je Kočevje spet med najbolj prizadevnimi organizatorji v ljubljanski regiji. J. PRIMC iz č' da,SV.e^an‘ otvoritvi je pel doma-deklišlo pevski zbor, organizatorji s0 predstavili obiskovalcem kočevske likovnike, o njihovih delih pa so zbranim spregovorili domači likov-niki W,Jtfitiki. slike* Meglič Je razstavil tokrat toita evJa’ Ribnice, Loškega po- je^ ln nekaterih belokranjskih kra- p , B°štjan Košir s svojimi deli ^ a2uie> kako čustveno doživlja nas V°’. Povsem gozd, >n je pravo Pfotje Megličcvemu realizmu. Glad pa je bil spet enkraten s k'P'’ v katerih je prikazal ače, kostelske tipe. kritiki pa so “ Posebno pohvalili Matijo Gubca. CjIJ'eri‘rno naj, da vsi trije razstavljal-del Ui. niso Prikazali svojih najboljših čet« so jih poslali v izbor za siCUp°ircPut>liško revijo del likovnih nie^H otVoritv' razstave je bilo sreča-°mačih in kočevskih kulturnih ŠTAFETAV KOČEVJU — Štafetno palico s pozdravi za predsednika Tita je v Kočevje prinesla vzorna dijakinja Dubravka Žagar. (Foto: Jože Primc) Štafeta prenočila v Kočevju Zadnja noč na slovenskih tleh v Itas Kočevje Minuli četrtek so v Kočevju zelo svečano sprejeli štafeto s pozdravi za predsednika Tita. DROBNE IZ KOČEVJA biškaZ°NA SE JE ZAČELA - Ri-lorn ifZOl?a se Je začela s 1. apri- P°strvi nA na Kolpi odPrt lov odšli n' ,aJoolj strastni ribiči so pritok;3 nbo,lov. čeprav je Kolpa s Za -i, Prcccj narastla in primerna le se ribir? Je v kalnem”, na kar pa žjiajo J v glavnem bolj slabo spo-°Z. v’r.HCr-i013-*0 raJe čiste račune Pojavili d' ob R‘nž’ so se že J Vlh Prv» letošnji trnkarji. ubSa" VPr'ašuj medved odgovarja skln ^a&er je sPet preščipnil cel razn**1 žic, ker ni nikjer po^emnegakatastra. šijjT aj tudi dovoljenja za raz-l9^v P°šte niso dobili, ker leta H0b z8rajena pošta ni vrisana v en »nadzemski" kataster. KAJ BO V DVORANI? - Poročali smo že, da preurejujejo stavbo, v kateri je bil včasih muzej, do nedavnega pa skladišče Trikona. Zdaj smo zvedeli, da bo dvorana, v kateri je tudi freska, postala sejna soba za družbeno-politične organizacije mesta in da bo tu tudi stalna razstava likovnih del, ki so last kočevskega Likovnega salona. PESEK JE OSTAL - Snega in ledu že dolgo ni več, po mestnih ulicah in pločnikih pa je ostal pesek, s katerim so pozimi peskali zaradi poledice. Prav bi bilo, da bi ga pometli in odpeljali, ne pa čakali, da se pod kolesi spremeni v prali ali blato, oziroma da ga ne odnese voda in zamaši že tako problematično mestno kanalizacijo. KJE SO PLAČE? - Minilo je že 3 tedne, odkai so OZD nakazale osebne dohodke zaposlenim na njihov žiro račun, ti pa še zdaj niso dobili obvestila o tem. Občani izdajajo tudi čeke, pa ne vedo, koliko denarja imajo še na žiro računu, ker že lep čas niso dobili obvestil banke. Kaže, da je spet zatajila tehnika oz. avtomatika. Prej je bilo bančno poslovanje zelo dobro, če odpišemo razne manjše spodrsljaje, ki so pri vsakem delu tako rekoč ,,nujni”. kočevske novice Prinesla jo je vzorna dijakinja in irizadevna mladinka Dubravka agar. Slavnostni govornik Jože Novak, sekretar občinskega komiteja ZK, je spregovoril o pomenu zvezne štafete in letošnjih jubilejih. y programu so sodelovali: delavska godba in pevski zbor pod vodstvom Edija Škorjanca, MKUD gimnazije, folklorna skupina, harmonikar Cveto Križ, pionirji osnovne šole in recitatorji. Pri izvedbi proslave in nošenju štafetne palice so sodelovali tudi pripadniki teritorialne enote in zastavonoše, medtem ko so mladinci in planinci kurili tudi kresove. Pismo s pozdravi predsedniku Titu je prebrala mladinka Mirica Dimitrijevič. Zvezni štafeti se je v Kočevju priključila še lokalna, ki je dva dni potovala po občini, in sicer od Podpreske preko Trave, Osilnice, Fare, Kočevske Reke, Mozlja, Poljanske doline, Koprivnika, Željn, Strug, Starc cerkve, Livolda in Dolge vasi do Kočevja. Po zelo bogatem in uspelem kulturnem programu, ki ga ni mogel preprečiti niti dež, je štafetno palico mladinec Srečko Kenda odnesel do Itasa, kjer je prenočila. V petek zjutraj pa so v Starem trgu kočevski mladinci predali štafetno palico črnomaljskim. Predsedstvo občinske konference ZSM sc zahvaljuje vsem izvajalcem kulturnega programa, ki so kljub slabemu vremenu uspešno in lepo izvedli program, pa tudi občanom, ki so kljub dežju v velikem številu pričakali štafeto in počastili svečanost. J. PRIMC TEMELJNI KAMEN — Mirko Fegic vzidava temeljni kamen za novi zdravstveni dom v Ribnici, ki bo predvidoma začel delati že sredi prihodnjega leta. (Foto: Primc) Temeljni kamen je položen Čez dobro leto dni novi zdravstveni dom v Ribnici — Zagrajen bo s prispevkom občanov in zdravstvene skupnosti — Zemijišča odkupljena, gradnja se začne maja dom poimenovali po že pokojnem priljubljenem ljudskem zdravniku dr. Oražmu. Gradnja novega zdravstvenega doma se bo začela takoj, ko bodo izdelani načrti, to pa bo maja. Veljala bo z opremo in vsemi prispevki vred okoli 55 Na sam dan občinskega praznika, 26. marca, je starosta ribniških zdravstvenih delavcev Miiko Fegic, ki je tudi predsednik zbora izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti, '/zidal temeljni kamen za novi zdravstveni dom v Ribnici. Na svečanosti, ki so se je udeležili predstavniki domačega družbenega političnega in gospodarskega življenja, zdravstva, SIS za zdravstvo, gostje iz okoliških občin in delegacija pobratene občine Arcevia v Italiji, je v imenu gradbenega odbora o pomenu te gradnje spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK France Grivec, ki je poudaril, da pač pripadamo generaciji, ki je iz preteklosti dobila malo, rada pa bi veliko ustvarila zase in za bodoče rodove. Gradnja novega zdravstvenega doma bo namreč financirana iz samoprispevka občanov pa tudi z občutnim deležem regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. Dejal je, da lahko pričakujemo dograditev doma in njegovo otvoritev že sredi prihodnjega leta. Predlagal je, da bi novi zdravstveni milijonov. Čim hitreje bo dom dograjen, tem manj bo podražitev. V novem domu bodo razne specialistične službe, ki so zdaj v Kočevju ali Ljubljani. Te službe bodo začeli v Ribnici postopoma uvajati že letos. Ko bo urejena zdravstena služba, bo treba poskrbeti tudi za učinkovitejšo organiziranost lekarniške službe. J. PRIMC Več knjig in bralcev Premalo zanimanja za strokovno literaturo Knjižnica v domu JLA v Ribnici je vedno bolj obiskana. Število članov oziroma bralcev se je zvišalo od lanskih (31. decembra 1978) 740 na 796 ali za 56. Bralci so lani obiskali knjižnico 6.327—krat in si izposodili skupno 13.361 knjig. Knjižnica je razpolagala z Štafeta lepo sprejeta Prisrčna svečanost pred domom JLA Zvezno štafeto mladosti so prevzeli mladinci ribniške občine od mladincev cerkniške občine v četrtek, 29. marca v Podklancu. Na poti do Ribnice in naprej je bila povsod prisrčno pozdravljena. Osrednja svečanost ob sprejemu štafete je bila v Ribnici pred domom JLA. štafetno palico je prinesel predsednik osnovne organizacije ZSM Ribnica Miran Andoljšek. Zbranim je spregovoril o življenju in revolucionarnem delu predsednika Tita sekretar občinskega komiteja France Grivec. V kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovne in glasbene šole, godba na pihala, pripadniki JLA in mladinci. Pozdravno pismo predsedniku Titu je prebrala mladinka Mirjam Klemenc. Nekaj mladinskih DVAKRAT NESKLEPČNI - Kar dve seji predsedstva občinske konference ZSM Ribnica nista bili sklepčni. Tako neresni člani predsedstva zavirajo delo organizacije. Kdor ne želi, noče ali ne more delati v predsedstvu, ga je treba pač zamenjati. NAČRTI MLADIH V „SlVALNl-Cl” - Člani OO ZSM Šivalnica Hrib v Loškem potoku so pred kratkim sprejeli program dela za letos. Tako bodo ta mesec očistili okolico obrata, maja si bodo ogledali OZD „Sukno ’ iz Zapuž, v avgustu grad Snežnik, v oktobru pa se bodo pomerili z mladinci Konfekcije Tržič v kegljanju. Čeprav je bilo vreme deževno in hladno, sc je svečanosti udeležilo toliko šolarjev, mladincev, vojakov, delovnih ljudi in občanov, da je bilo treba del Kolodvorske ceste začasno zapreti za promet. Po dvajsetminutnem postanku je štafeta nadaljevala pot do Velikih Lašč, kjer so jo tudi lepo sprejeli, in naprej do Rašice, kjer so štafetno palico prevzeli mladinci občine Grosuplje. MILAN GLAVONJIC 10.080 knjigami, letos pa so dobili še 819 novih, od tega so jih 264 kupili, 5 so jih dobili z zamenjavo, 550 pa jih je kupila Kulturna skupnost Slovenije. S članarino in zamudnino je knjižnica zbrala lani le 29.500 din. Med bralci je približno polovico mladih. Vsi si izposojajo predvsem leposlovno literaturo. Za strokovne knjige in revije je zanimanje zelo majhno, čeprav ima knjižnica te literature kar precej. M. GLAVONJIC NOVI »KROŠNJAR4 Izšla je že tretja številka „Krošnjarja", glasila mladih ribniške občine. Mladi še naprej kritično in samokritično ocenjujeo delo drugih in svoje organizacije. Posebne sestavke so posvetili še boju v Makoši, v nadaljevanju pa objavljajo tudi življenjepis Edvarda Kardelja. Precejšen del glasila zajemajo literarni prispevki. M. G-č RIBNIŠKI ZOBOTREBCI c RADIOAMATERJI SPET DELAJO - V Radio klubu Ribnica je konec minulega leta delo spet oživelo. V klub so sprejeli devet novih članov mladincev. Zdaj imajo tečaj, maja pa bodo delali izpite. Radioamaterji preverjajo svoje znanje na raznih prireditvah, ko vzpostavljajo zveze. Njihovo delo in znanje pa bi prišlo še posebno prav ob elementarnih nesrečah (poplavah, potresih, požarih) pa tudi pri klicanju zdravnikov za nujne potrebe, iskanju zdravil itd. Kmalu bodo razpisali že nov tečaj. Šifrer v Ribnici -13. apnia bo v Ribnici v domu-JLA koncert, na katere.n bo pel Andrej Šifrer („Moje miške”), 29. aprila pa bo v športnem centru koncert amsambla „Bjelo dugme”. KAKŠNE ZASTAVE? - Ribnica je lepo okrašena dočakala občinski raznik. V glavni ulici so na vseh išah visele le ribniške zastave. Nekateri so spraševali, če je to prav, saj je bil praznik občinski in ne praznik naselja ali KS Ribnica. Menili so, da bi morale poleg ribniških viseti vsaj še republiške ali državne zastave, medtem ko naj bi samo ribniške visele morda za praznik KS Ribnica, za ..Ribniški sejem” in še ob kakšni podobni lokalni svečanosti. Verjetno bo o izobešanju zastav treba sprejeti še poseben odlok. SNEGA SKORAJ NIC - Po izkušnjah zadnjih nekaj let so mnogi občani kljub drugačnim napovedim vremenoslovcev pričakovali za občinski praznik sneg, posebno še, ker je KS Dolenja vas organizirala proslavo v Makošah. Zadnjih nekaj let je namreč imela ta KS posebno smolo, saj je za vsako njeno prireditev padal sneg, pa četudi so jo organizirali poleti. Letos je res na praznično soboto sneg pobelil vsa pobočja in se silil tudi po Ribnici, a že naslednji dan, ko so Dolenjeva-ščani pripravili proslavo v Makoši, je sijalo sonce. Nekateri so zato mrmrali, češ da se danes niti na vreme ne da več zanesti. NAKUPOVALCI PRIHAJAJO -V ribniško občino prihajajo razni odkupovalci izdelkov domače obrti od vsepovsod, največ pa jih je iz najbolj južnih krajev države. Običajno se pripeljejo kar z rednim avtobusom iz Ljubljane in prvi izstopijo že takoj na meji občine, drugi v Žlebiču in tretji v Ribnici, potem pa ..prečešejo” Ribniško dolino. Kupujejo predvsem obode in razne druge polizdelke za obrtnike / svojih krajih. MLADI IN BOMBEV Makošo je krenila za nedavno proslavo tudi mladinska pohodna brigada. Ob tej priložnosti so se mladi pomerili tudi v metanju bomb. sr N \' /medved odgovarja - Zakaj so divji odkupovalci iz dragih krajev in republik te dni kar množično navalili v ribniško občino? - Gotovo so zvedeli, da je občina zvišala davek za izdelke domače obrti, zaradi česar jim bodo izdelovalci zdaj še raje prodajali, kot so jim doslej. REŠETO ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJf TJt DOLENJSKI LIST NOVO MESTO Strojepisni tečaj Ob uvajanju tehnologije za postavljanje časopisnega stavka v Dolenjskem listu bomo po dogovoru s Samoupravno skupnostjo za zaposlovanje za pridobitev novih usposobljenih sodelavcev priredili tečaj za STROJEPISCE OZIROMA STROJEPISKE ki bo v Novem mestu v aprilu in maju 1979 (s popoldanskimi predavanji in vajami). NA TEČAJ SE LAHKO prijavijo fantje in dekleta v starosti do 25 let z dokončano osemletno osnovno šolo, pri čemer bodo imeli prednost tisti kandidati, ki so prijavljeni pri Skupnosti za zaposlovanje v Novem estu kot iskalci zaposlitve. PRED SPREJEMOM bo strokovna služba skupnosti za zaposlovanje ugotovila primernost prijavljenih kandidatov. Tečajniki bodo med tečajem zavarovani za slučaj nesreče pri delu, prejeli pa bodo tudi ustrezno nagrado, odvisno od uspeha ob koncu tečaja, če še niso v delovnem razmerju. PO KONČANEM TEČAJU bodo najboljšim strojepiscem ponudili zelo zanimivo delo na sodobnih elektronskih pisalnih strojih. Drugi tečajniki bodo imeli večje možnosti pri iskanju zaposlitve. SAMO PISMENE PRIJAVE sprejema do 15. aprila 1979 ČZP Dolenjski list (strojepisni tečaj) Novo mesto p.p.33 — V prijavi je treba obvezno navesti osebne podatke, naslov bivanja, podatek o dokončani osemletki (kdaj in kje) ter kratek opis družinskega stanja. Na preizkus spretnosti bodo kandidati povabljeni pismeno, takrat pa bodo predložili na vpogled tudi šolska spričevala. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 15. 1. 1979 in na podlagi 7. točke 43. člena Javno dražbo za prodajo naslednjih vozil: tovorni avtomobil, nosilnost 2000 kg, TAM 2001, prekucnik, nabavljen 1972, prevoženih 90000 km, v voznem stanju; in combibus nosilnost 1800 kg, TAM 2001 /CB, nabavljen 1972, prevoženih 121806 km, v voznem stanju; Na predlog komisije za osnovna sredstva je delavski svet določil izklicno ceno na licitaciji za tovorni avtomobil z nosilnostjo 2000 kg 50.000,00 din, za combibus z nosilnostjo 1800 kg pa 25.000,00 din. V tej začetni vrednosti ni upoštevan prometni davek. Udeleženci javne dražbe morajo plačati pred začetkom licitacije 10-odst polog. Javna dražba bo 19. 4. 1979. Dražitelji se naj zberejo ob 8. uri v avtoparku Rudnika. Ogled in vse potrebne informacije v avtoparku Rudnika Senovo. V._________________________________________________ J DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B V SESTAVI GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO OBJA VLJA NASLEDNJE PROSTE DELOVNE NALOGE IN O PR A VILA: 1. FAKTURISTKE, 2. STROJEPISKE. Pogoji: pod 1: administrativni tehnik z enim letom delovnih izkušenj, pod 2: končana dveletna administrativne šola. Pismene ponudbe z dokazili je poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gubčeva 15. DSS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge 1. REFERENTA ZA KOLEKTIVNO KOMUNALNO DEJAVNOST 2. REFERENTA ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKEGA SKLADA 3. REFERENTA ZA GRADBENO TEHNIČNI NADZOR 4. ADMINISTRATORKE I X Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1 in 2: — srednja strokovna izobrazba gradbene smeri — tri leta delovnih izkušenj, oz. pod 2 lahko tudi brez delovnih izkušenj. Pod 3: — srednja strokovna izobrazba gradbene smeri — strokovni izpit — pet let delovnih izkušenj. Pod 4: — srednja strokovna izobrazba upravno administrativne smeri ali dokončana dvoletna administrativna šola — zaželena praksa v strojepisju. Za izbrane kandidate pod 1., Z in 3, je predvideno dvomesečno poskusno delo, za kandidate pod 4. pa enomesečno poskusno delo. Stanovanj ni. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Prešernov trg 8. Kandidati, prijavljeni za objavljena dela in naloge, bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku roka objave. POPRAVEK NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠI© V USTANAVLJANJU 58270 KRŠKO , ULICA 4. JULIJA 38 pod 9,12, 15: KV ključavničar — poklicna šola, pod 20: - VKV precizni mehanik - delovodska šola, pod 24: — VKVK elektrikar — delovodska šola, pod 25: - VKV elektromehanik - delovodska šola. Pri vseh objavljenih delih in nalogah, Iger se zahteva opravljen strokovni izpit, je bil ta pogoj pomotoma objavljen in zato ni pogoj za sprejem na delo. CERAMCHE GRARDI ITALIJANSKE KERAMIČNE PLOŠČICE TALNE IN ZIDNE prodaja za devizna sredstva „AVTOCENTAR - MERKUR" prodajalna: Zagreb, Iblerov trg 3, telefon (041) 411-736 AUTOCBNTAR-MERKOR mm v/m NOVOTEKS tekstilna tovarna n. sol. o. Novo mesto NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO V USTANAVLJANJU, 68270 KRŠKO, objavlja prosta dela in naloge: 1. KNJIGOVODJE SALDAKONTI 2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: pod 1 — dokončana srednja ekonomska šola, — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v knjigovodstvu, — pasivno znanje angleške^ jezika, — poskusno delo 3 mesece; pod 2 — dokončana srednja ekonomska šola, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na knjiženju osnovnih sredstev. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na ponudbe bodo prejeli v 30 dneh po izteku roka objave. ' \ TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO TOZD TRANSPORT objavlja prosta dela oz. naloge za 4 DELAVCE PRI PREMOGU Pogoji: — nekvalificiran delavec — troizmensko delo — poskusno delo 3 mesece V skladu s pravilnikom o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in individualnimi merili dela je možno ustvariti OD v višini 6.500,00 din. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. JUGOBANKA 61001 LJUBLJANA, TITOVA 32 TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA VABI K SODELOVANJU ZA EKSPOZITURO V NOVEM MESTU 1 SODELAVCA za področje dela s strankami po hranilnih vlogah, tekočih in žiro računih, devizno-valutnih poslih ter blagajniških opravilih. Od kandidata pričakujemo, da ima: — srednjo izobrazbo ekonomske smeri ali gimnazijo, — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — veselje za delo s strankami, — da je pripravljen delati v dveh izmepah Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom in 1-mesečnim poskusnim delom. Kandidati, ki bi želeli postati delavci naše delovne skupnosti, naj vlože pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Delovna skupnost JUGOBANKE - temeljne banke Ljubljana, Titova 32, oddelek kadrovskh zadev, v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh po dnevu opravljene izbire. ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana, n. sub. o. TOZD ELA Novo mesto, n. sub. o. objavlja prosta dela in delovne naloge: 1. VODJA TEHNOLOŠKEGA ODDELKA 2. PLANER-ANALITIK 3. LIKVIDATOR 4. VODJA KUHINJE 5. KUHAR Pogoji: pod 1) visoka ali višja šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pod 2) višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj pod 3) srednja ekonomska šola, 2 leti delovnih izkušenj pod 4) poklicna gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj pod 5) poklicna gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA— AVTOMATIKA—TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi. ^ Sejem Alpe Adria prerašča okvire sejma DOLENJSKI LIST Afj* ,/v*. s?/ Jr J" S Sr / .o .*r. ^ S* vC? ^ h //// //// fj>»w *///* ///// ///// •J JtJ?^ ^ .\iy jg? a a ✓ -V 4T **V a>® VY v & s> & < NOVO MESTO p. o. pripravlja v sodelovanju s,/TERMIKO" Ljubljana prodajni program izolacijskih materialov k. t7 TERMIKA ljubljana, kamniška 25 v, GRADITELJI Želite graditi sodobno, prihraniti pri energiji? Uporabite sodobne izolacijske materiale. Izberite-TERVOL. 2a toplotno, zvočno in protipožarno izolacijo vam priporočamo sodoben Preizkušen material - kameno volno - TERVOL. USTNOSTI Odlična toplotna izolacija nosilnih in nenosilnih sten, podov in streh. Odlična zvočna izolacija sten in podnih konstrukcij. Odlična toplotna in zvočna izolacija instalacijskih cevi. TERVOL Ne gori in zadržuje ogenj! Ne trohnil Odporen proti vlagi! Enostavna uporaba! NE POZABITE: Prihranek energije — TERVOL * Toplotna izolacija — TERVOL Zvočna izolacija — TERVOL Informacije lahko dobite po telefonu (068) 22-291 in 21-403 v trgovini z gradbenim materialom OPEKARNE ZALOG NOVO MESTO p.o.. naj bodo turistične, industrij- samo v razstavah in komer- ske ali druge smeri. Ravno ta cialnih razgovorih, temveč tu- sejem naj postane stična toč- di na področju kulture turiz- ka med tovrstnim povpraševa- ma ter športa. Zato’ je v njem in ponudbo. Ta del času sejma v Ljubljani vrsta razstave bodo tudi spremljala kulturnih ter športnih priredi- posvetovanja na to temo, ki tev. S sejmom sodelujejo tudi jih organizirata Gospodarski ljubljanski gostinci, saj so pri- zbornici Hrvatske in Sloveni- pravili vrsto domačih jedi in je. Poleg tega je v tem delu specialitet. Tako postaja se- prikazano tudi sodelovanje s jem ALPE ADRIA ne samo sosednjimi deželami, sodelova- sejem Gospodarskega razstavi- nje Ljubljane s pobratenimi šča, temveč sejem vse Ljub- mesti v Jugoslaviji ter zunaj Ijane. To pa daje sejmu tudi nje. svoj čar in bodočnost NOVI PROGRAM OKEN IN BALKONSKIH VRAT JELOBOR 78 s termoizolacijskim steklom ttiKi ■ ■ lutsr Aluminijasti profil Zanesljiva površinska zaščita z globinsko delujočimi lazurnimi premazi Prikrito kvalitetno enoročno okovje Specialno 4 mm debelo steklo Specialni aluminijasti odkapni profil Optimalno profiliran zunanji del okvira, ki omogoča vgraditev zunanje in notranje okenske police a — vrednost 0,3 m3 /h ml k - vrednost 2,5 cal/m 2h °C zvočna izolacija 30 dB Tesnilni profil iz trajno elastičnega materiala Permanentni silikonski kit za zasteklitev Sušilno sredstvo Akustični podložni trak omogoča, da je TERMOTON steklo elastično vloženo Izbran les (smreka/jelka) posušen na optimalno lesno vlago 12% ±2% PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM: ŠKOFJA LOKA tel. (064) 61-361 ZAGREB - Sesvete tel. (041) 253-259 JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361 aprila 1979 DOLENJSKI UST p ž \ f f 1 Četrtek, 5. aprila - Vincenc Petek, 6. aprila - Viljem Sobota, 7. aprila - Herman Nedelja, 8. aprila - Albert ' Pondeljek, 9. aprila - Demeter Torek, 10. aprila - Mehtilda Sreda, 11. aprila - Stanislav Četrtek. 12. aprila - Lazar LUNINE MENE !2. aprila ob 14.15 uri - ščip BRESTANICA: 7. in 8. 4. angleški barvni Ulm Zemlja, izgubljena v času. BREŽICE: 6. in 7. 4. francoski barvni film Plačilo za strah. 8. in 9. 4. ameriški barvni film Bitka za Midway. 10. in 11. 4. grški barvni film Ifigenija. imlll SLUŽBO DOBI FRIZERSKO pomočnico išče Frizerski salon Cveta, Čitalniška 1, Novo mesto. ZA IZDELAVO otroških igrač takoj zaposlim fanta. Plača dobra. Janez Zaletelj, Stanežiče 22, 61210 Ljubljana-Šentvid. TAKOJ zaposlim KV ali priučena. OD po dogovoru. Informacije po tele- nega elektroinstalaterja. KRŠKO: 7. in 8. 4. ameriški film Dve minuti panike. 11. 4. italijanski film Ljubezen pomeni ljubosumje. 12. 4. ameriški film Butch Kasidi in Kid. MIRNA: 7. 4 /film Kraljičina ogrlica. MOKRONOG: 7. in 8. 4. fUm Potres. NOVO MESTO KINO . KRKA: Od 6. do 8. 4 /ameriški ’ barvni film Brodolomci iz boein-ga 747. 8. 4. matineja Ana in Andi. 8. in 9. 4 barvni film Ljudje orli. 11. in 12. 4. ameriški film Psycho. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 5. do 8. 4. italijanski film Sam proti klanu. 8. 4. otroški film Sinovi puščave, Stane in Olio Od 9. do 11. 4. francoski film na Farmi požganega žita. RIBNICA: 7. in 8. 4. angleški barvni film Posilstvo. SEVNICA: 7. 4. Tom in Jery, največja sovražnika. 7. in 8. 4. film Zadnji kriki iz Savane. 11. in 12. 4. film Super policaj. Qg fonu 21-639. Dragin Sobar, Ragovska 2, Novo mesto. SPREJMEM 2 vajenca za izučitev orodjarskega poklica. Zaposlim orodjarja s prakso. Anton Zupančič, Pristavica 20, Vel. Gaber. TAKOJ zaposlim KV ali PKV delavca v soboslikarski stroki. Slavko Šprajc, Lamutova 10 (Mestne njive). KV in PKV slikopleskarja sprejmem v redno delovno razmerje ter vajenca v uk. OD po dogovoru. Brane Simončič, Pod Trško goro 16, Novo mesto, telefon 25-541. STANOVANJA ODDAM sobo dekletu. Brzni, Rimska 13, Trebnje. Motorna vozila UGODNO prodam zastdvo 750, letnik 1970, v dobrem stanju. Lahko tudi na posojilo. Ivan Novak, Loka 22, 68310 Šentjernej. PRODAM zastavo 750 Luxe 1974. Može, Vel. Bučna vas 39 a. PRODAM avto Zastava 750, letnik 1970, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Jože Zorko, Smalčja vas 10, Šentjernej. PRODAM obnovljen avto Škoda 110 L, letnik 7 3, registriran do 20. decembra. Matija Golob, Praproče 3, Straž .i UGODNO prodam fiat 750, letnik 1970, dobro ohranjen, registriran do januarja 1980. Jože Zorko, Smalčja vas 10, Šentjernej. PRODAM traktor Masey Ferguson s kosilnico (30 KM). Franc Nemanič, Rakovec 12, 68330 Metlika. PRODAM novo zastavo 101 dl ali zamenjam za dobro ohranjenega fička. Vprašajte po telefonu 23-437 od 18. ure dalje. PRODAM ami, letnik 1972. Naslov v upravi lista (1422/79) ŠKODO S 100, 1971, poceni prodam ali zamenjam za Z 750. Tone Cvelbar, Šentjernej 84, popoldne. TRAKTOR Same Aurora 45 prodam. Udovč, Obrh 10, Šmarj. Toplice. UGODNO prodam zastavo-kombi 850, registrirarano do februarja 1980. Koncilja, Straža, blok 86, telefon 84-556. PRODAM karamboliran fiat 750. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Tone Radeščck, Krka 22 pri Novem mestu. UGODNO prodam fiat 850 spe-rial, letnik 1971, zelo dobro ohranjen. Franc Lušina, Bela cerkev 13 / PRODAM zastavo 750, letnik 72, registrirano 1 leto, cena po dogovoru. Jože Hosta, Imenje 4, Šentjernej. PRODAM kombi, letnik 1971. Naslov v upravi lista (1448) / PRODAM avto Austin 1300, letnik 71, december, registriran do marca 1980. Naslov: Branko Turk, Podgrad 31. BMW 1600 1. 67, brezhiben, registriran do februarja 1980, poceni prodam ali zamenjam za novejšega fička. Emo Zorc, Rostoharjeva 82, Krško. PRODAM avto Zastava 750, letnik 71. 0$ed možen vsak dan popoldan. Volčkova vas 16 (Pungerčar), 68310 Šentjernej. PRODAM dele za wartburg in prikolico za moped. Bradač, Dol. Polje 7 a, Straža. PRODAM fiat _126 P, letnik 1978, marec. Žagar, Drska 46, stanovanje 36, Novo mesto. PRODAM aVto Zastava 750, letnik 71, in tranzistorski ojačevalec 120 W (5 vhodov). Ogled sobota in nedelja. Jože Kumer, Mestne njive 10. PRODAM škodo 1974. Alojz Klemenčič, Radovlja. PRODAM fiat 750, letnik 1973. Martin Turk, Mali Orehek 4, Stopiče. POCENI prodam zastavo 750, letnik 1962, v voznem stanju, lahko tudi po delih. Pod Trško goro 72. PRODAM dobro ohranjen traktor Steycr 18 KM s hidravliko, plugom in jcrmenico. Kambič, Sodji vrh 12, 68333 Semič. PRODAM Z 101, letnik 1973. Ogled vsak dan dopoldan, od 8. 4. popoldan. Bubr.j-jvič, Gubčeva 33, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1970, prevoženih 72.000 km. Repovž, Srebrniče 2 a, Novo mesto. BMW 2002 71/3, prevoženih 138.000 km oker barve, prodam. Telefon 76-073. Z 101 super 77/11, prevoženih 25.000 km, prodam. Informacije po telefonu 76-319 po i5. uri. POCENI prodam princa 1200 C, dobro ohranjen, potrebno popravilo motorja, v nevoznem stanju. Telefon: 24-853. PRODAM traktor Kornik 32 KS, s streho in kosilnico ter kobilo z žrebetom, staro 8 let. Ivan Hotko, Kapele 37, Kapele-Brežice. PRODAM traktor 1MT 540, 42 KM in opel rekord, letnik 1963. Jože Grdun, Balkovci 9, 68344 Vinica pri Črnomlju. PRODAM kombi, letnik 72, ali zamenjam za manjšega. Sevno 8. PRODAM traktor Kormick 36 K. Udovč, Črmošnjicc 35, Stopiče. PRODAM R 16, garažiran, obnovljen (90.000 km). Judež, Marjana Kozine 40, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen osebni avto Z 750, letnik 1973. Telefon 23-653. Informacije od 15. ure dalje. Ivan Kapš, Kristanova 28, Novo mesto. POCENI prodam škodo, letnik 1970, dvojna desna vrata za škodo in kombinirano peč za kopalnico, skoraj novo. Franc Mavsar, Rumanja vas. PRODAM renault 4, letnik 74. Zalog štev. 2. PRODAM zastavo 1300, letnik 1971, registrirano do septembra 1979, po ugodni ceni. Ogled vsak dan po 14. uri pri Vavtar, Bistrica 14. PRODAM zastavo 750 luxe, letnik 1972, registrirano za leto 1979. Jože Kos, Crmošnjice 18, Stopiče ali dopoldan na telefon: 22-402. PRODAM POCENI prodam kosilnico BCS in 3 tone otave. Butala, Šipek, Dragatuš. PRODAM dobro ohranjen hladilnik Gorenje. Jože Lipar, Na tratah 16, Novo mesto. MEHANIKI! Prodam gotovo količino novih delov za Tomosove mopede in avtomatike, po stari ceni. Anton Baškovec, 68270 Krško, CKŽ 87, telefon: (068) 71-252. PRODAM poceni nov nerabljen traktorski priključek za sajenje krompirja, znamke HMEZAD. Kdor hoče hitro in z malo truda posaditi krompir, naj pohiti! Janez Kastelic, Plemberk 4. Stopiče. PRODAM brunarico (tirani). IX' bevc, Segonje. Škocjan. PRODAM nov krznen plašč po zelo ugodni teni. Nada Vintar, Kalce-Naklo 37, Podbočje. PRODAM obračalnik Maraton za kosilnico BCS /Povše, Goriška vas 1, Mirna peč. PRODAM vrste živih mej Liguster (50 cm) a 2,50 din. Telefon: 85-172 po 13. uri. PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo. Franc Medle, Novo mesto, Paderšičeva 15. PRODAM original Ferguson kultivator, primeren za najtežje pogoje, avtomatsko kljuko za Univerzal, težki in lahki komad 21,5 cole. Selak, Dobrava, Škocjan. PRODAM dve breji kravi, kobilo staro 2 leti, stabilni molzni stroj in prikolico za prevoz živine. Sladič, Trebelno. PRODAM kuhinjski kot, tri stole in mizo. Informacije na telefon 23-652. PRODAM sadike žive meje. Po-korny, Novo mesto, Drejčetova pot 11. ČEBELE AŽ, dobro prezimljene in gajbice 55/35/25 cm in 55/25/12 cm popravljene za trajnejšo uporabo, poceni prodam. I. Ilc, Novo mesto, Bršljin 49. PRODAM kravo in telico. Jelše 5, Mirna peč. PRODAM 8 panjev čebel s prenosnim čebeljnjaicom, oziroma hišico. Kličite telefon: (068) 21-781. PRODAM šotorsko prikolico brako za kampiranje. Franc Špolar, Mirna peč 67. PRODAM novo narezno čeljust (klupna) za cevne navoje. Mačkovec 5, Novo mesto. TRAKTORSKI priključek za vrtanje jam pri saditvi trt s svedri

a' Posebna zahvala DO Gorjanci iz Straže za r^noc, tov. Ivanetiču za organizacijo pogreba, župniku za ob rt Jeni obred *n vsem govornikom za lepe besede, s katerimi so HyUdili v spomin lik vedno prisrčne in nasmejane naše Cvetke. bobi3 zdravn'*com >n zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka van;ICe Novo mesto, posebno dr. Lučevu, za izredno prizadele, da bi rešili mlado življenje. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka VINKA REPOVŽA iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za Podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala sosedom, ki . nam v najtežjih trenutkih prvi priskočili na pomoč, GD entjanž, kolektivu „Metalne” Krmelj, OŠ Šentjanž P. S. Krško, 8 vornikoma, župniku za opravljeni obred ter pevcem in vsem, ki e pokojnika spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi r ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče JANEZ FRANKO z Razdrtega 6 Najtopleje se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, znancem in prijateljem za darovane vence, cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala GG TOZD TM Brežice, PTT podjetju Novo mesto in kolektivu PTT Šentjernej. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev Šentjernej ter župniku za govor in opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: sin Vinko in sin Jože z družinama IZ KRAJA V KRAJ PREMALO ŠPORTNIH DELAVCEV Kljub temu da je črnomaljski TVD Partizan lani dobil trinajst novih vaditeljev oziroma trenerjev in ima sedaj 29 vaditeljev, tri rokometne trenerje in 18 drugih športnih delavcev, le-teh še vedno primanjkuje, da bi lahko izpeljali vse svoje načrte. Ugotavljajo tudi, da se učitelji telesne kulture na šolah premalo vključujejo v delo v raznih športnih društvih in v krajevnih skupnostih. ŽELIJO DRUŠTVA Na skupščini občinske telesno-kulturne skupnosti v Sevnici minuli teden so delegati s terena opozarjali na potrebo po ustanavljanju telesno-kulturnih organizacij pri njih. Takšne želje imajo v Tržišču in na Blanci. Menijo, da bi tako lažje organizirali, predvsem pa tudi financirali dejavnost. MANJ ZA TOŽILSTVO Po prvotnem dogovoru naj bi kočevska občina prispevala za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega tožilstva v Ljubljani od skupnega zneska 3,282 odstotka, na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje pa so to udeležbo znižali na 2,254 odstotka. Tudi ribniška občina ima stopnjo znižano od 2,319 na 1,533 odstotka. VODOVOD ZA KRAJEVNI PRAZNIK V Globokem so 31. marca slavili svoj krajevni praznik v spomin na 35. obletnico napada Kozjanskega ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre MARIJE LOVŠIN iz Sušja pri Ribnici se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. kaplanu za opravljeni obred, PGD Sušje ter družini Matičevi in Vovkovi, kolektivu RIKO Ribnica, še posebno pa delovnemu kolektivu TGP Metlika in znancem iz Črnomlja za vso požrtvovalnost. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: sin Matjan, sinova Ivan, Ludvik in hčerka Marija z družinami, sestra Ivanka z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric MILAN TOMAZIN soboslikardd in pleskarski mojster iz Trdinove ul. 20 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, poslovnim prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ki ste njegov prerani grob zasuli s cvetjem in venci, vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, ZZB Novo mesto in KS Grm. Zahvaljujemo se Združenju sam. obrtnikov Novo mesto, obrtni zadrugi „Hrast” in pleskarskim mojstrom za poslednjo častno stražo, govornikom za poslovilne besede in pevcem. Iskreno zahvalo smo dolžni župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat velika in iskrena hvala. Žalujoči: žena Terezjja, sinovi Matjan, Viktor in Milan z družinami, sestre, brat ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega, nepozabnega sina in brata Pomlad na vrt bo tvoj priila in čakala, da pridai ti, in sedla bo na rožna tla in jokala ker Tebe nil JANEZA TOMCA iz Bidarcev pri Dragatušu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo Stanetu Lamutu, sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali in tolažili v teh težkih trenutkih. Enako se zahvaljujemo za darovane vence TOZD Krka, TOZD Dolenjka Novo mesto, Črnomelj, GOK Črnomelj, njegovim sodelavcem, sošolcem in prijateljem. Zahvala GD Dragatuš Za-pudje, K»K. Partizan Dragatuš, govornikoma za poslovilne besede, zdravnici Strmčevi iz Črnomlja in vsem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremili k njegovemu preranemu grobu in ga zasuli s cvetjem. Vsem, prav vsem, najlepša hvala! Neutolažljivi starši, oče Janez, mati Marija, brat Rajko, sestra Romana, stric Slavo in drugo sorodstvo bataljona na sovražnikovo postojanko. To je bilo 20. marca 1944. Napad je bil prva uspešna akcija na Kozjanskem. Globočam slavijo praznik že več let Letos so še zlasti zadovoljni, saj je kar 254 hi? dobilo pitno' vodo. Vasi Mali vrh, Globoko, Piršenbreg in del Bojsnega so se z njim prerodile. Vodovod je zahteval tudi veliko dela. Krajani so žrtvovali zanj nad deset tisoč prostovoljnih ur. V delu in denarju so prispevali polovico vrednosti. Vodovod je veljal okoli štiri milijone dinarjev. NAČRTI DO KRAJA TISOČLETJA Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici so na seji 27. marca sprejeli odlok o pripravi načrta razvoja občine za naslednje petletno srednjeročno obdobje, dolgoročni načrt tja do leta 1985, v marsičem celo do leta 2000. Načrte bodo izdelali z lastnimi silami, pri občinskem izvršnem svetu bo delovala 17-članska operativna komisija. PO KOROŠKEM ... Pred kratkim so Kočevci organizirali izlet na Koroško in v Celovec Videli so marsikaj in to tudi primerjali z razmerami doma. - Tile Avstrijci imajo pa še vedno obleke pretežno iz „lodna”, kar smo pri nas že zdavnaj opustili, je opazil Nace. - Tudi take reklame in barvne slike kandidatov ob volitvah smo že zdavnaj opustili, je dodal Stane. - Glejte še tole zanimivost: v tej vasici Gospa sveta pometa cesto kar šest pometačev! Tudi to smo pri nas že zdavnaj opustili Nismo pa opustili razmetavanja smeti in odpadkov po cestah. Kočevje je lep primer za to. DOLENJSKI LIST 23 Prva komisarka - Mira * n * s s H s N * * * * s s * s s * v * * * N i Mož, ki zaustavlja nesreče Zaporničar E. Medvešek iz Vranja pri Sevnici je spet preprečil trčenje na tirih - Ovinek, kjer se vedno kaj pripeti — Ob železni cesti tudi v pokoju S * s s * * * 0 * * I ! I s I S sodnico Miro Javoriče-vo iz Brestanice sva si izbrali za pogovor popoldanski čas. Doma pri njej je bilo srečanje manj uradno. Pogovor je sproščeno stekel in dopolnjeval bežne vtise v celovitejšo podobo mlade sogovornice. Pri sedemindvajsetih letih je Mira z marljivostjo in prizadevnostjo veliko dosegla. Ima poklic, ki ga z veseljem opravlja, ima pa tudi posluh za vse, kar se dogaja okoli nje. Rada je sredi življenja, zato se ne izmika družbenopolitičnim dolžnostim niti v službi niti krajevni skupnosti Mladinska organizacija je bila njena prva tovrstna šola. Že kot študentka se je v njej dobro izkazah in v vrste Zveze komunistov so jo sprejeli, še preden je zapustila Ljubljano. Zdaj opravlja Mira pomembno dolžnost v obrambnih pripravah Od lanske pomladi je namreč komisarka v enoti za teritorialno obrambo. V dolenjski pokrajini je prva ženska na tem položaju. Med teritorialce je vstopila 1977. leta, po razgovoru o pomenu ljudske obrambe v mladinski organizaciji. Stvari so jo zanimale, in to je bilo dovolj za nepreklicno odločitev. Ni ji žal, spoznala je še drugo stran življenja, o kateri ženske navadno zelo malo ali pa nič: ne vedo. Za mlade prostovoljce z Miro vred je bila zaprisega na krškem stadionu pomemben dogodek in mejnik v življenju Kmalu po tistem so mladi odšli na sedemdnevno usposabljanje. Mira je na vsakem koraku opažala, kako dekletom manjka vojaško znanje. Prav to pa jih je spodbujalo, da niso odnehale prej kot fantje, da so bile celo vztrajnejše od njih. Med fanti so se dekleta zelo dobro počutila. Prav nič jih niso podcenjevali, ampak so jim bili vedno pripravljeni pomagati, jih kaj poučiti Bili so ponosni, če so imeli v četi dekleta. Med 5 njimi se je razvilo zelo lepo tovarištvo in Mira zdaj šele razume, zakaj se ravno v vojski spletajo tako trdne in tople človeške vezi. Takrat je bila Mira navaden vojak, pri drugem srečanju z enoto pa je tovariše že presenetila kot politična komisarka. Po imenovanju za komisarko je začela še bolj pogrešati vojaško znanje. Od takrat naprej se stalno izobražuje, zavedajoč se, da bo le tako v vsakem trenutku kos zahtevni nalogi, ki jo opravlja. Toda vse to ji ne dela preglavic. J I i Mira pa se zanima še za tisoč drugih stvari, zato se marsikdaj ne utegne posvečati vsem konjičkom Nadvse rada bere, a za knjige ji ostajajo le večeri, pa še ti so vedno krajši. Proste urice izkoristi tudi za pletenje. Kot gimnazijka je z veseljem pela v mladinskem pevskem zboru v Brestanici Ko so se maturanti razkropili na vse strani, je zbor razpadel in petja je bilo konec. Mira je od nekdaj navdušena planinka, kar je pri Javoričevih družinska tradicija. Zelo je navezana na svoj kraj, na tih pobočij. Zal, ji za razvedrilo ostaja vedno manj časa, ker jo vežejo družbene dolžnosti. Dela v številnih organizacijah v krajevni skupnosti in na občini V svoje poklicno delo se z veseljem vživlja, vendar se mora tudi ona spoprijemati s težavami začetnikov, ki ji zagrenijo marsikatero urico. Dela na kazenskem in na nepravdnem oddelku Kazensko pravo je sicer izredno zanimivo, toda treba se je odločati, razsojati, *to pa je tem težje, čimbolj vesten in tenkočuten je človek. Sicer pa se tolaži s tem, da čas in praksa postopoma izgladita za začetnika včasih nepremostljiva nasprotja. JOŽICA TEPPEY Le razriti tolčenec med obema tiroma mednarodne proge blizu čuvajnice št. 14 v Vranju pri Sevnici priča o gneči med tiroma., V četrtek, 22. marca ob 20. uri, je z asfaltne ceste železniškega prehoda zaneslo invalidskega upokojenca Martina Novšaka iz Boštanja tako, da je stoenka nemočno obstala med obema progama. Zaporničar Everist Medvešek (nenavadno ime mu je bil prinesel z ruske fronte oče) iz čuvajnice čez cesto je brž ocenil, kaj mu je storiti. Sama z voznikom vozila ne bi mogla zriniti na varno. ,,Ve-del sem, da se bližajo vlaki. Na sevniški postaji je že imel odhod brzec 741, čuvajnici 17 se je z blanške smeri bližal tovorni 'vlak. Sevniški postaji in čuvajnici vzdolž proge sem naročil, naj vlaka zadržijo in pošljejo pomoč. Le-ta je tudi kmalu prišla, vlaka pa sta si nabrala osem minut zamude,“ pripoveduje o tem dogodku s srečnim koncem Medvešek. Ce bi kateri ali kar oba vlaka naletela na to stoenko pri hitrostih na tem delu proge, bi bilo prav gotovo kaj drugega kot zgolj osemminutni zastoj. Medvešek je ukrepal pravilno, kot že mnogokrat doslej. Lani avgusta je bil prav on tisti, ld 'je zaustavil Basel-Beograd ekspres s počenim kolesom na enem od spalni- Pomlad prebudila tudi žeparje Drugega aprila je bil na novomeški avtobusni postaji na delu žepar. Ko je okoli 13. ure 60-letni Jože K. iz okolice Trebnjega vstopal v avtobus proti Trebnjemu, se mu je zazdelo, da se mlajši moški nekam preveč vrti okoli njega. No, tesnih dotikanj je bilo kmalu konec, fant je izginil. Ko pa je Jože K. hotel sprevodniku plačati vožnjo, je zgrožen ugotovil, da v njegovem žepu ni več listnice z dokumenti in 28.000 dinaiji. Zadnje čase so imeli na novomeški avtobusni postaji pred žeparji mir, pomlad pa je očitno prebudila tudi dolgoprstneže. DOMAČI RIBJI ZAROD Sevniškim ribičem v minulih letih niso prizanesli pomori rib v rečici Mirni. To zimo je imel novi gospodar sevniškega pododbora ribiške družine heroja Maroka Andželo Denič precej uspeha z gojenjem postrvi v valilnici v Zapužah. Samo iz te valilnice naj bi to sezono zaplavalo v vode 700.000 malih postrvi. Zaradi vse bolj ogroženih voda si ribiči prizadevajo zgraditi ribnike v dolini Impoljškega potoka. »Dolenjski list« v vsako družino Ce se le da brez ŽRTEV - Zaporničar Medvešek kaže kraj, kamor je med tiroma zletela s ceste Novša-kova stoenka. kov. Nasploh se okrog te čuvajnice v ovinku vedno kaj pripeti. Medvešek se bo izmenjaval v čuvajski hišici 14 v običajnih zaporedjih še de- set mesecev, kolikor mu manjka do upokojitve. Navsezadnje to ne bo popolno slovo od železne ceste, saj bo tudi poslej bival v hiši tik proge. A. Ž. AK NOVO MESTO IZDAL BILTEN Člani novomeškega Atletskega kluba so ob pričetku nove sezone izdali bilten. V njem so podrobno predstavili delo svojega kluba in zapisali, da je atletika na Dolenjskem močno napredovala. Še vedno je center v Novem mestu. Moška ekipa je na primer zasedla v zveznem merilu odlično 8. mesto, medtem ko so dekleta precej slabša. Bilten prinaša tudi prispevke s področja tekmovalne in vadbene atletike, opozarja na načrte za posodobitev stadiona itd. M. S. „GLAVNIK IN LASJE", prvonagrajeno delo Novomešča-na Bojana Radoviča na tretji republiški razstavi mladince fotografije, ki jo bodo jutri popoldne odprli v novomeškem Domu JLA. ^ Foto cvetober mladih Jutri bo v Novem mestu (Dom JLA) otvoritev 3. republiške razstave mladinske fotografije — Uspeh Dolenjcev Novomeški fotoamaterji že tretjič prirejajo republiško razstavo mladinske fotografije. Pod pokroviteljstvom občinske zveze za tehnično kulturo bodo razstavo odprli jutri ob 17.30 v avli Doma JLA. Razstavljenih bo 96 črno-belih fotografij od 260 prispelih, izmed katerih je žirija že 24. marca izbrala najboljše ter posameznikom in klubom podelila nagrade in priznanja. Razpis je zahteval, da morajo avtorji poslati fotografije na temo ,,Portreti" In Prosto temo. Najboljše portrete so poslali in tali zanje nagrajeni: Janez Bogataj (FK Gorenja vas) za fotografijo „Jože“, Jaka Jeraša (FK Piran) za fotografijo „Ingrid 3/78“ in Boris Šuligoj (EK Piran) za foto- ?-jfijo ,,Zdaj si pa moj". Maruša migoc iz Ljubljane in Jelka Snoj iz Radomelj sta bili pohvaljeni. Prvonagrajenec v skupini Prosta tema je Novomeščan Bojan Radovič za fotografijo „Glavnik in lasje“’ Drugo nagrado sta dobila Mirenčan Zdravko Kramar za ..Planet X“ in Novomeščan Sašo Fuis za ,,Oblak in šahovnico". Tretjo nagrado pa so si razdelili; Stjepan Blažeka (FK Piran) za fotografijo „Sidari 1“, Vito Pretnar (FK Kranj) ?a „Prste“ in Božidar Šinkovec (FK Tržič) za „Mreže“. Pohvaljena sta bila: Janez Marčun (FK Radomlje) za „Veliki S‘‘ in Alenka Vidrgar (FK Vevče) za „Arhitekturo 11“. Nagrajenci 2a kolekcije so: 1. Andrej Vire (FKK Novo mesto) za „Okna“ 2. Matjan Dobovšek (Foto grupa SOLT Ljubljana) za ..Stolpnico" in 3. Dušan Grlica (FK Vevče) za ..Zvezdnato jesen". Za kolekcijo fotografij je bil pohvaljen bojan Rak (FK Pi-r?n). Najboljša dela na prosto temo so bila poslana iz FK Piran, ki bo tako že drugič dobil prehodni pokal. Najboljše portrete in sploh največ dobrih del so poslali na razstavo domačini - FKK Novo mesto. Najboljši razstavljala pa so: Zdravko Kramar s portreti, Stjepan Blažeka s fotografijami na prosto temo, Sašo Fuis in Andrej Vire pa sta prva po kombinaciji. MARJAN DVORNIK VETER MORAŠ ZNATI UJETI V JADRA Tovarišu Dvojnik^ so zaupali predsedništvo odbora, ki naj bi pripravil vse potrebno za združitev Hitrotkala in Hitrošiva v sestavljeno organizacijo združenega dela. In tovariš Dvojnik je delal, da so mu lastni otroci pričeli govoriti stric, ker so ga tako malo videvali doma, žena je premišljevala o ločitvi, za nameček gaje na dvorišču ugriznil domači pes, misleč, da se tihotapi k bajti nočni zmikavt. Na skupnih sestankih predstavnikov iz Hitrotkala in iz Hitrošiva je tovariš Dvojnik tresel iz sebe ugodnosti, ki bodo vzcvetele, ko se bosta .poročili’ imenovani delovni organizaciji. S svojim prepričevanjem in govorjenjem si je pridobil zaupanje okoli sedečih, zamisel o združitvi pa so, razumljivo, že od vsega začetka podpirale organizacije in preko njih vsi delovni ljudje Hitrotkala in Hitrošiva. Referendum je krasno uspel, kar so pokazali vodilni iz obeh delovnih organizacij tudi navzven. Pri Razbiti buči so se nacejali dva dni in dve noči, vsakih pet minut pa so zapeli pesem: Mi se imamo radi. .. Potem je postal tovariš Dvojnik direktor Hitrošiva, saj ne gre, da bi sedel tako sposoben človek v kakšni zakajeni pisarni, zdolgočaseno in brez prave koristi za širšo družbeno skupnost. Ob imenovanju za direktorja so bili veseli tudi občinski možje Re- pičeve drage in sam tovariš župan je rekel: ..Tovariš Dvoj- w nik bo lahko največ priporno- Q gel k zaživitvi sestavljene orga- £ nizacije združenega dela.” Pa ni bilo tako. Tovariš J Dvojnik se je zanimal pred- w vsem za delo in razvoj Hitroši- 0 va, v Hitrotkalu seje pojavil le £ za novo leto, da je zaželel tamkajšnjemu direktoiju vseh direktorjev srečo in zdravje v prihajajočem letu. O sozdu ni spregovoril niti besede, kajti zdaj ni več dobival osebnega dohodka iz naslova predsedni-štva odbora za združitev Hitrotkala in Hitrošiva. Sedaj je sejal in žel v Hitro-šivu. toni GAŠPERIC Kočevska stoletnica Helena Kaplan KAMERA ODKRIVA — Na kmetiji Jožeta Arka iz Velikih Laščah je nekaj starih stavb, ki predstavljajo že P**j. zgodovinsko vrednost. Med njimi je zapuščeni mlin in tale stavo' j leta 1771, ki je od takrat doživela spremembo le pri strešni Muzeji in Zavod za spomeniško varstvo se že zanimajo za te sta , da bi jih zavarovali kot etnografske spomenike. (Foto: GlavoflJ Receptov za dolgo življenje tudi ona ne pozna . PREHRUPEN GOST ‘ Metliški miličniki so 26. pridržali do iztreznitve Metlif**^ Janeza Doža, ki je hudo pijan \ grajal, ker mu v Hotelu Bela kr*!1 niso hoteli postreči z alkohol® Dož je bil tako hrupen, da je omenjenega gostinskega lokala časno pregnal domala vse g°st®^ i sodniku za prekrške bo moral D tudi zaradi zmerjanja natakarjev- Pred 100 leti, natančno 1^ aprila 1879, se je na VelikeH* (bolniku pri Robu rodila Helen* Kaplan, ki živi danes v Kočevju pri vnuku Abdiju Bejtoviiu-Medtem ko je mati dremala, s*8 se zapletla v pogovor z njeno 65-letno hčerjo Marijo Bejtovtf' Povedala je, da je oče padel* prvi svetovni vojni na italijanski fronti. Mati je skrbela zanjo in J* za starejšega brata ter pop0* Helena Kaplan sestro Angelo, ki živi zdaj v Franciji. Mati je dobivala k®* vojna vdova nekaj podpore ® otroke. Seveda to ni zadostoval® za življenje, zato je hodila n« „žemadtf\ se pravi delat P° gruntih bogatejših kmetov-Materi je še danes v krvi tisto garanje, saj se včasih proti jutr» zbudi, prebudi še hčer, čel-„Hitro vstani! Treba napoji** živino! In kosci fcodo prišli.” « Stoletnica je vse rada, najraje pa belo kavo s kruhom I* mehko kuhana jajca. Vendaf noče vsakega mleka, vsakega jajca In vsake kure. J C ŠCle, takrat, ko ji hči zagotovi, da ta hrana ni iz trgovine, ampak iz rodnega Osolnika. Tudi med drugo vojno materi ni bilo prizaneseno. Hči je bila aktivistka OF in obveščevalka. , Dostikrat je bilo treba bežati. Po vojni so se otroci raztepli poli svetu. Na Osolniku je ostala |\ sama s tri leta mlajšo sestro, ki ji 1 je že dolgo prej v Ameriki umrl I mož. Pred štirimi leti pa je I mlajša sestra umrla in mati sej« preselila k hčerki Mariji >n vnuku Abdi Bejtoviču v Kočevje, ki ga ima zelo rada. Mater Heleno izdaja sluh, p« tudi noge včasih zataje za dafl> dva, potem pa se vse skupaj ‘P®1 popravi. Je rada. Hitro zaduha tudi črno kavo, ki je spije po & do štiri skodelice na dan. Če J1 hči pozabi zvečer skuhati v mehko že tretje jajce - prvo dobi zjutraj, drugo popoldne " jo že spominja: ,,Spet si na nek») pozabila. Zdaj mi ga boš pa ** spremembo spekla.” 100. rojstni dan mater«i babice in prababice bo sorodstvo Helene Kaplan praznovalo 22« aprila, ko bo prišla iz Francij® tudi 75-letna hči Angela Petri®; JOŽE PRlMc ___________________________________ is .M. . 5. iv. -79 133 PRILOGA Ha Krilih vetra lra6 su*K>Parn'm' besedami povedano je zmaj, „ "° vozilo brez motorja, težje od zraka z »no nosil no površino, katerega krmari pilot, 'n Pr'stane z nogami. Z bolj vznesenimi i|0v am' pa lahko rečemo, da je z zmajem dol . stopil v krajestvo ptic, da je dobil tako želena krila, starodavne simbole svobode, i ob|ikVarno in skrbno narejeno napravo deltaste P0Vfie' sestavljeno iz duraluminijastih cevi, Drek*an'b z nerjavečimi žičnimi vrvmi in <0* 2 močnim jadralnim platnom, lahko "kan i Ure *n ure iadra- Melvin Roallo, oče je 9lidinga", letanja z zmaji, si leta 1948, ko Dravatent'ral letalno napravo deltaste oblike, ki 9otovo in predstavljal, da bo ta novi šport, ^|a: 93 menda gojili že stari Egipčani in narod v> tako hitro osvojil mlade. Začelo se je nekako pred desetimi leti v Ameriki. Američani, ki slavijo po tem, da se kaj hitro ogrejejo za vsako novost, pa tudi norost, so nov šport videli v letenju z deltasto napravo, ki jo je NASA namesto padal uporabljala za natančno pristajanje svojih modelov. Začetki pa segajo še v prejšnje stoletje in za začetek zmajarstva lahko štejemo leto 1889. Tedaj je Otto Lilienthal s svojim jadralnim letalom preletaval pobočja na popolnoma enak način, kot to počenjajo danes letalci z zmaji. Poletel in pristajal je z nogami, v zraku pa je krmaril s spreminjanjem lege telesa Prvi avanturisti novega športa so tvegali življenje pod polivinilom in bambusno konstrukcijo, šele kasneje so konstruktorji izbrali ustrezne materiale. Po ameriških načrtih so pred petimi leti pričeli graditi prve zmaje tudi Slovenci, ki so se v Jugoslaviji prvi ogreli za ta šport Zibelka prvih poletov je bila Bloška planota. Navdušencem iz Kranja so sledili še drugi korajžni mladeniči in danes je v petih slovenskih klubih v Ljubljani, Kopru, Škofji Loki, Posočju in Krškem prek dvesto privržencev tega atraktivnega športa. Društvo za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih naprav „Krila klub" iz Krškega je astalo pred dvema letoma in je bilo registrirano kot tretje v Jugoslaviji. Borut Mlakar, Andrej Sotelšek in Stanko Pompe, pionirji dolenjskega zmajarstva, so danes že izkušeni letalci in učitelji še 37 članom, kolikor jih ima danes klub. Na lanskem državnem prvenstvu v Dražgošah so med 50 udeleženci osvojili 20., 21. in 27. mesto. Sami so izdelali šest zmajev, pravkar pa gradijo sedmega. Material zanj velja kar milijon starih dinarjev, sestavljen zmaj pa zahteva dva meseca dela več članov kluba. Prvi poizkusi krških zmajarjev so bili bolj poskakovanje kot letenje, šele ko je bil premagan strah, je prvi krški zmajar poletel. Kot ptica, pravi duša krških korenjakov in predsednik društva ing. Borut Mlakar. „Z lastnimi nogami in krili na ramenih se poženeš proti strmini. Potegneš zmaja navzgor, dokler ne začutiš, da se je tkanina napolnila in se je teža zmaju zmanjšala. Potem poletiš, občutiš hitrost in letiš, letiš. Če telo potegneš naprej, boš krenil navzdol in povečal hitrost, obratno pa se bo zgodilo, če boš telo potegnil nazaj. Res je čudovito. Nagneš se levo, zmaj krene levo, premakneš noge in telo desno, zamj zavije desno. To je delček resnice v zraku. Po srečnem pristanku zložiš krila in spet veselo nazaj na rampo, na ponoven start, novim dogodivščinam naproti." Letenje z zmaji pa je lahko tudi nevarno. Največkrat ne pride do nesreče zaradi zmaja, velikokrat je kriv le človek, ki je hkrati tudi žrtev zaradi precenjevanja samega sebe. Prvi slovenski zmajarji so imeli več želja in pehanja za rekordi, kot pa izkušenj in znanja. Zato ni čudno, da se je že kmalu po prvem poletu v črno kroniko slovenskega zmajarstva zapisala prva žrtev: Franc Žnidaršič, 22-letni študent iz Martinjaka je zaradi nenadnega sunka vetra strmoglavil iz višine 40 m in obležal mrtev. Druga žrtev je postal 27-letni Ljubljančan Vinko Slak, ki je neuspešno poletel iz 2558 m visokega Grintovca in treščil v skale. Pri nobeni od nesreč ni bil krivec zmaj. Američani, ki vodijo statistiko nesreč z zmaji, imajo od vzrokov na prvem mestu alkoholiziranost zmajarjev, sledijo drogiranci in šele na tretjem mestu so nesreče zaradi površno izdelanega zmaja. Krških letalcev prava nesreča, potrkajmo na les, še ni srečala, čeprav tudi njihovi pionirski časi niso minili brez prask in manjših udarcev ob mehko dolenjsko zemljo. ..Stroga disciplina, zmajarjeva razsodnost, kvaliteta zmaja in vremenske razmere so vse, kar mora vedeti dober zmajar," pravijo. Registriranih in tovarniško izdelanih inačic zmajev je v svetu petdeset vrst, pravi zmajarji pa se največkrat odločajo za samostojno gradnjo, ki ji najbolj zaupajo. Tudi zaletišče, rampa, nad pobočjem mora biti varno. Krčani so si prvo rampo napravili nad Podbočjem na Starem gradu in omogoča pri sto metrih višinske razlike enominutni let. Drugo zaletišče so si uredili na Kičerju nad Kostanjevico s 350 m višinske razlike, kjer lahko jadrajo tudi sedem minut. Pravkar se pripravljajo na gradnjo novega zaletišča na Lisci, kjer naj bi še letos izvedli republiško tekmovanje zmajarjev. Tekmovalni duh tudi pri zmajarjih ni zatajil. Zmagovalec je tisti, ki se najdlje obdrži v zraku. Rekordov je za celo Guinnessovo knjigo rekordov. Leta 1973 je Američan Rudy Kishazy poletel z zmajem z vrha Mont Blanca in se spustil v Sen/oz pri Chamonixu in tako premagal 4000 m višinske razlike. Največje rokorde pa so postavljali na obalah Tihega oceana, kjer je ob pečinah Kalifornije ob stalnem vetru Harvey Malcher zdržal v zraku 10 ur in 47 minut in ga je tako rekoč noč prisilila k tlom. Svojevrsten rekord pa imata v rokah tudi mlada Francoza Denis Ducroz in Rene Ghilini, ki sta se leta 1977 spustila s Perujske gore (6800 m) in postavila svetovni rekord. Tudi Rokavski kanal je preletel zmaj Kena Messengerja, ki se je dal s pomočjo balona dvigniti 6500 m visoko nad Dover in po 45 minutnem jadranju pristal v Franciji. Med slovenskimi tudi ne manjka rekorderjev. Mišo Šorn iz Ljubljane je na poletu s Slivnice postavil slovenski rekord eno uro in osemnajst minut neprekinjenega letenja. Njego brat Slavko pa je lastnik praktično nezrušljivega rekorda, saj je prvi poletel z najvišjega jugoslovanskega vrha, 2863 m visokega Triglava Višinski rekorder med Slovenci pa je najuspešnejši zmajar Stane Homar— Stemf, ki je v Franciji poletel iz 3500 m visokega vrha v francoskih Alpah. Danes ne leti več, ker se je pri spustu z Račne gore hudo poškodoval. Državni rekord pa je Miran Simerl, ki je s Šmarne gore letel 4 ure in 15 minut. Zmajarji še do danes, pačeprav gre za športno dejavnost, ki bi bila pomembna tudi za naš vseljudski odpor, še niso našli pravega mesta med sorodnimi organizacijami v državi. Pravkar potekajo pogovori med Zvezo letalskih organizacij Slovenije in zmajarji o sprejema Ugoden razplet pričakujejo tudi krški zmajarji, katerih obstoj je trenutno odvisen le od delovne organizacije Sop Krško, v kateri je večina zaposlenih in jim ob finančnih težavah vedno priskoči na pomoč. ' ’JANEZ PAVLIN DOBER DAN, DOLENJCI ' s kopitom DOLENISKT LIST mauser stečkinov škorpijon dolžina v cm 29,5 (65) * 22,5 (54)* 27 U52)* dolžina cevi v cm višina v cm kaliber v mm kapaciteta-nabojev 10—20 10—20 teža (neto) v gramih 1260 (—) -.770 (1780)* 1290’ Vo m/s Eo kpm MATIJA TOMC Matija Tomc, slovenski skladatelj, bo praznoval 25. decembra letos osemdeset let. Ta visoki življenjski jubilej ga uvršča med staroste slovenskih komponistov. Pred nami pa je opus množice skladb, od preprostih napevov za otroke pa do najzahtevnejših, kot so orgelske skladbe, kantate in libreti pa celo opere. Zdaj, v visoki starosti, je osiveli mojster še ves mladosten in razigran, poln načrtov in novih in novih snovanj, in ko se dotakne klavirja, napolni njegovo sobo v Domžalah, kjer živi kot upokojenec, strastna in otožna pa spet melodična in tiha muzika, tako da ni občutiti let ne trpljenja in ne stisk, ki so ga kdaj pa kdaj pestile. O skladateljevi osebnosti je bilo napisanega že zelo veliko, še nedolgo tega pa smoga lahko gledali in poslušali tudi na televiziji, ko je pripovedoval o svojih skladbah za otroke. Otroci pa so prepevali kakor pomladni zvončki. impresionirale njegove noge, ko je igral na orgle. V frančiškanski cerkvi v Novem mestu sem slišal prvič štiriglasen moški zbor in kmalu me je Hladnik vključil v dijaški pevski zbor, kjer sem pel sopran. Hladnik je vse glasove učil samo z violino. Tudi moj prvi inštrument so bile gosli. Po končani prvi gimnaziji v Novem mestu leta 1913 so me poslali v Škofove zavode v Šentvid pri Ljubljani. Naj povem tudi to, da je bil moj profesor dr. Demšar, ki je letos star že sto dve leti. Za nas pa je bil že takrat star, saj jih je imel blizu štirideset." Maturiral je leta 1920. Potem se je odločil za semenišče. Ze kot študent je vodil zbor in oktet. Po končani teologiji je bil eno leto kaplan v Mokronogu, nato pa eno leto prefekt v Šentvidu; to leto je istočasno študiral na konservatoriju v Ljubljani klavir in harmonijo. Leta 1926 je nadaljeval študij na Dunaju, kjer je na glasbeni akademiji imel za glavni predmet orgle in kompozicijo. Ko je 1930 z odliko končal, je bil nastavljen najprej kot suplent, leta 1933 pa kot profesor glasbe v Šentvidu in med vojno v Ljubljani. V teh letih je poučeval tudi orgle, deloma harmonijo in kontrapunkt na šoli Glasbene matice oziroma na konservatoriju in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1964 je opustil pedagoško stroko in odšel na župnijo v Domžale. Upokojen je od leta 1973. kontrapunktom in variacijsko obliko. Najboljše Tomčeve zborovske stvaritve so nastale v času med obema vojnama ob Maroltovem Akademskem zboru. Med velike vokalne partiture, ki so nastale po drugi vojni, pa šteje kantata Stara pravda, komponirana za desetletnico povojnega Akademskega zbora. S svojim obsežnim vokalnim opusom je Matija Tomc dokazal, da je po Emilu Adamiču naš prvi zborovski skladatelj-Ima prirojen in prefinjen občutek za melodijo, harmonijo in kontrapunktično vodenje glasov, izjemen smisel za obliko, vse to uvršča Matijo Tomca med tiste slovenske glasbene ustvarjalce, ki so izoblikovali klasično podobo naše zborovske kulture." Manj obsežen, a nikakor obrobnega pomena, je Tomčev simfonični opus. Njegova instrumentalna govorica ni novatorska, dopolnjuje pa skladateljevo globoko in iskreno pripadnost ljudskemu glasbenemu izročilu. Z Matijo Tomcem sva se pogovarjala, pravzaprav sva iskala sorodstvene vezi zaradi pokrajine in zaradi besed in zaradi zvokov. In ko mi je zaupal, da vsaj dvakrat na leto obišče svoje domače in svojo nepozabno Belo krajino, mi je mimogrede povedal, da ima že od nekdaj silno rad dobro belokranjsko vino. Povedal mi je, da je v življenju kar naprej hrepenel po glasbi in po dobrih ljudeh. Da je bil njegov največji učitelj Bach. Da je v tem komponistu smisel in red, občutek za obvladljivost kompozicije in veselja; to pa je tudi najvišji smoter ustvarjanja. Pogovarjala sva se o Božidarju Jakcu, ki ga je narisal pred mnogimi leti, in o Božu Račiču -kmetu, ki mu je prinašal narodne belokranjske pesmi, ki jih je potem komponiral zaradi izčiščene govorice in zaradi svoje belokranjske pripadnosti. V knjigi, kjer so zbrane njegove belokranjske pesmi, je med drugim zapisal „Bela krajina je bila v zadnji vojni središče narodnoosvobodilnega boja. Tu je bilo izhodišče vojaških akcij, tu je bila v Sloveniji najprej realizirana ljudska oblast. Tu je bilo tudi žarišče kulturno-prosvetnega dela. V Beli krajini so nastajala besedila prvih partizanskih pesmi, tu so se prvič glasili njih spevi, ki so tudi v najtežjih časih dvigali duha borcev za svobodo in jim pokazali pot v lepše dni. V Beli krajini srečamo tudi prve pionirske mladinske zbore, ki jih je med drugim organiziral in jih visoko dvignil Maks Pirnik... " V zbirki „ Igraj kolce" je veliko vseh mogočih pesmi, tudi novejših. Matije Tomca, nositelja Gallusovega in mnogih drugih odličij, in prav bi bilo, da bi ga Belokranjci povabili. Bilo bi nepopisno veselje na belokranjskih steljnikih, kjer bi se prepevale Tomčeve in druge belokranjske pesmi. Čeprav je dobil Matija Tomc v osnovni šoli v Podzemlju, pred mnogimi leti nezadostno iz petja... LADISLAV LESAR v Rodil se je v Kapljiščah pri Metliki in prve razrede ljudske šole je obiskoval v Podzemlju. Spominja se svojega učitelja Pavlina Bitnarja, ki je bil tudi zagret za glasbo. „Nekega dne je prinesel v šolo pomarančo. Za nas kmečke otroke je bil to nenavaden dogodek. Rekel je: Kdor se nauči katekizem na pamet, bo dobil pomarančo. Res sva se ga naučila neka deklica in jaz, in ko je prišel čas plačila, je učitelj rekel: Ti, punčka, dobiš pomarančo, ti, Matija, pa boš šel v šole." In tako je Matija Tomc, star komaj nekaj čez deset let, na lojtrniku prešel Vahto in zagledal neizmerno morje Dolenjske. Oče mu je dal za žepnino avstrijsko krono; nastanil se je Nad mlinom pri dijaški gospodinji Mariji Turk. Spominja se domotožja, ko je hodil gledat na Glavni trg proti Gorjancem, in po kakšnem tednu hudih stisk seje odločil in napisal očetu: „Dragi oče! Krono imam še celo. Zapravil sem le za tole pismo pet vinarjev". Po tem pismu mu je nekoliko odleglo. „Moj prvi glasbeni učitelj in največji vzornik je bil Ignacij Hladnik. Poslušal in gledal sem tega čudovitega človeka in najbolj so me Tomčevi skladateljski prvenci segajo še v gimnazijska leta. To je bila priredba neke belokranjske narodne pesmi, ki je bila natisnjena 1923. Janko Grilc je v predgovoru k njegovim priredbam ljudskih pesmi za moški zbor zapisal: „V skladateljski osebnosti Matije Tomca se združujejo izvirnost ljudskega glasbenega izraza v narodni pesmi, tradicija in bogato izročilo slovenske umetne pesmi in ne nazadnje iskreno nagnjenje do oblikovanja instrumentalne glasbene govorice. Sleherni motiv, vsaka melodija in harmonska barvitost govorijo, da je Matija Tomc Belokranjec, sin pokrajine, ki misli in Čustvuje bolj abstraktno kot zahodnjaški Slovenec. Slavko Vurnik je zapisal: ..Belokranjec ne ljubi slikovitih učinkov, to pa ne pomeni, da je monoton in dolgovezen." Matiji Tomcu je bolj kot lirika blizu arhaična statičnost, epsko in baladno občutje. Iz tega globokega notranjega skladateljevega nagnanjenja izvirajo domala vsi Tomčevi vokalni opusi od priredb ljudskih pesmi preko številnih otroških in mladinskih zborovskih opusov do epskih vokalnih pripovedi. V obdelavah slovenskih narodnih pesmi je Tomc znal premagati njihovo kratkosapnost; melodiji je vdihnil širino, ki jo je podčrtal s Vojne izkušnje so pokazale, da mora biti žepno strelno orožje učinkovito vsaj do 50 metrov na posamezne cilje in celo do nekaj sto metrov na skupinske. Zato so konstruktorji običajnim polavtomatskim pištolam dodali kopita, ki se lahko nataknejo na ročaj. S tem so močno povečali natančnost, saj vsak strelec ve, kako težko je meriti z eno roko brez naslona. Naslednji korak pri izpopolnjevanju pištol je uvedba nastavljenih merilnih naprav, kot jih imajo sicer puške. Še ena stopnja naprej je bilo zvečanje kapacitete magazina na 13 do 20 nabojev. Kaj bi se po vsem tem še dalo izpopolniti? Odgovor je na dlani: hitrost streljanja. Zato so konstruktorji spravili na papir in v uporabo avtomatske pištole. Orožje, ki strelja v rafalih, kot brzostrelke. Med tremi najbolj uspelimi primerki te vrste orožja lahko omenimo avtomatske pištole „Mauser M 1932", sovjetski „stečkinov" in češki „M 61—škorpijon". Mauser M 1932 se le malo razlikuje od osnovnega polavtomatskega modela 1896. Ima kratko trzanje cevi, zaklep pa je blokiran s klinom, ki je pritrjen na nosilo cevi. Sprožilno udarni mehanizem je zelo zapleten, vendar tudi zelo zanesljiv. Z regulatorjem lahko strelec izbira med posameznimi streli in rafali. Z varovalko se lahko sprosti napeto kladivce, ki pa v tem primeru ne udari po igli, podobni kot pri pištolah „walther". Novost pri osnovnem modelu je bilo tudi zadržalo zaklepa. Tako je po zadnjem izstreljenem naboju zaklep ostal odprt in opozarjal strelca, da mora okvir zamenjati. Te odlične avtomatske pištole so izdelovali v različnih kalibrih (tudi 9 mm), na voljo pa so bile razne dolžine cevi: od 10 do 24 centimetrov. Mauserje so izdelovali tudi v Španiji, predvsem za izvoz v Južno Ameriko in na Kitajsko. Trditi se da, da je to najbolj uspela avtomatska pištola vseh časov, ki še danes ni zastarela, čeprav je osnovni model (polavtomatski) nastal že v prejšnjem stoletju. Avtomatska pištola „stečkinov" je sovjetski povojni izdelek. Strelja naboje kalibra 9 mm, ki so nekoliko močnejši od standardne kratke devetke, vendar še ne potrebujejo trzanja cevi. Mehanizem orožja je, ne po naključju, izredno podoben odličnemu nemškemu „waltherju PP", tudi povratna vzmet je nameščena okoli cevi (ima petelin z dvojnim delovanjem), kar precej poveča priročnost in varnost orožja. Na ročaj se da pritrditi lahko kopito, ki dokaj poveča natančnost streljanja, posebno v rafalih. O uspešnosti tega sovjetskega modela avtomatskih pištol še ni natančnejših podatkov. Zadnji v naši današnji vrsti je„M 61—škorpijon" iz čeških orožarn. Streljanja običajne naboje 7,65 skromne moči, ki tudi ne zahtevajo trzanja cevi. Orožje je sicer podobno brzostrelki, vendar ima sprožilno udarni mehanizem s kladivcem kot pištole in strelja z zapiralom v sprednjem položaju. Zapiralo ima štirikotni presek in se giblje po ohišju, v katero je pritrjena cev. Pištola ima regulator za posamezne strele in rafale ter zelo varen in zanesljiv mehanizem. Kopito je preklopno, nekoliko čudne oblike, vendar dobro služi namenu. Zadnji merek se da nastaviti na 75 ali 150 metrov. Na prvi pogled je to za naboj 7,65 skoraj prevelika razdalja, vendar ni tako. Ravno z izbiro šibkejšega naboja so precej povečali natančnost in s tem tudi moč ognja. Cesa takega si z močnim mavserjem ne moremo privoščiti. Sicer pa je tudi popolnemu nevednežu o orožju znano, da je boljši zadetek z lažjo kroglo kot pa strel mimo s še tako močnim nabojem. Kakšna je prihodnost avtomatskih pištol? Po mnenju poznavalcev bo razvoj krenil verjetno po poti stečkinova in škorpijona, to je k manjšemu kalibru, kot ga imajo vojaške polavtomatske pištole. Druga možnost je tudi, da bo meja med avtomatskimi pištolami in brzostrelkami zbrisana. Že danes je namreč v uporabi precej miniaturnih brzostrelk s težo okoli 2 kilograma, ki imajo celo boljše strelne lastnosti kot najbolj sloveče brzostrelke druge svetovne vojne. G. TOMIČ VOJAŠKI KOTIČEK AVTOMATSKE PIŠTOLE Tretja, (za krščanstvom in budizmom) na vetu najbolj razširjena, obenem pa po nastanku naJrnlajša vera je islam. Njenih pripadnikov, muslimanov, je okoli 700 milijonov; število arasča, islam je torej za razliko od nekaterih rugih ver v ekspanziji. Zakaj naenkrat govor o samu? Predvsem zaradi dogodkov na Bližnjem vz odu, v Perziji in Pakistanu, ki jih je vsaj brez snovnega znanja o islamu težko razložiti. Na Zahodu namreč že precej časa ne velja več, da je razširil po vsej bistveni sestavni del političnega življenja, medtem ko se zgodovina na Vzhodu skoraj 18^* 'Zra*a v °bliki verske zgodovine, kar sta že 53 v svoji korespondenci poudarila tudi Marx n Engels. Kako je torej bilo v zgodovini s tem 'Samom in njegovimi pripadniki muslimani? i-?,seda 'slam pomeni ..pokoravanje božji • Islam je nastal v 7. stoletju v Arabiji; bJe9.ov nastanek je jasnejši kot izvor krščanstva in u 'zrna, ker ga že od vsega začetka osvetljujejo P'srn eni viri. Po izročilu je bil utemeljitelj islama ■^J1 prerok Mohamed, Arabec iz Meke. ohamed je dobil v puščavi od boga Alaha vrsto azodetij in jih, zapisane v Koranu, izročil HJdem. Mohamed sam je bil nepismen, božje Kede mu je narekoval v spomin nadangel Prijel. Vsakokrat, ko sta začela, je rekel a angel: „Recitiraj, ponavljaj (za mano) I" tj |nu se v arabščini reče „kur'an". Mohamed je s o. kar mu je preko angelskih ust pripovedoval 9, sporočal naprej. Njegovi privrženci so azodetje zapisovali. Nastal je koran, musliman-ie J SH6ta * Nuhe *;.*rm>ju, spoštovanje, ki gu je bil deležen, povrnil na obeh koncertih. V-uri in pol je lepo pokazal, kako se igra akustična kitara in bendžo, pa tudi kot pevec ni bil od muh. Stilsko je njegov -cpertoar zelo raznovrsten: dov-šeno in prepričljivo zaigra tako valček kot blues. 28EE jsn ust odpoje ameriško ali angleško tradicionalno skladbo, škotsko balado ali pa zaigra na kitaro ali bendžo venček poskočnih irskih ljudskih plesov, jigs imenovanih. V urici in pol, ki je obakrat kar prehitro minila, smo odkrivali svet toliko opevane ljudske oziroma britanske folk glasbe in delno tudi tovrstne glasbe ZDA. Za veliko večino poslušalcev pa je bilo to tudi prvo srečanje s tem glasbenim svetom. Repertoar Wizz Jonesa, ki je lani dvakrat nastopil v Novem mestu, pa je precej manj naslonjen na tradicionalne skladbe, v večini skladb, ki nam jih je slednji zaigral, je bil avtor znan, čeprav je glasba skoraj vedno temeljila na tradiciji. Martin Simpson pa nam je z izjemo Dylanove uvodne skladbe Love Minus Zero/No Limit igral izključno svoje priredbe tradicionalnih skladb. , — Kako to, da si se v takšni meri oklenil izvajanja ljudske glasbe, izhajajoče iz te ali one tradicije? Simpson: ..Mislim, da je ljudska glasba najmočnejši glasbeni vir v Veliki Britaniji. Prva glasba, ki sem jo slišal, je bila ljudska, in ko sem začel tudi sam igrati, sem se skušal naučiti čimveč skladb iz ameriške in britanske tradicije. In kmalu je ljudska glasba postala moj neločljivi del." — Si tudi sam pisal pesmi in jih pel ob spremljavi instrumenta? „Da, bilo je obdobje, ko sem pisal mladostniške stihe o dekletih in stvareh, ki burijo doraščajočega človeka, vendar so bile v glavnem brez vrednosti. No, tudi sedaj še vedno kdaj pišem pesmi in jih igram, vendar nikoli ne javno. Mislim, da je neumno ljudem vsiljevati svoje umotvore, svoje pesmi, ko pa je na svetu napisanih že toliko odličnih pesmiI — Na kakšen način si se začel učiti igranja kitare in kakšno način učenja bi priporočal mladim kitaristom? ..Mislim, da bi se vsakdo moral učiti, kolikor se le more, sam. Jaz sem v glavnem le gledal in poslušal ljudi, ki so igrali. Včasih sem skušal kaj zaigrati tudi ob poslušanju plošč, vendar je gledanje človeka, kako igra in poslušanje glasbe ob tem, najboljši način učenja. Jaz se nisem nikoli učil igranja kitare iz knjig. Ne maram igrati glasbe natanko tako, kot je napisano v knjigi." — Koliko časa preživiš ob igranju kitare? ..Kitaro že od petnajstega leta, ko sem prvič želel postati profesionalec, igram najmanj uro na dan, večinoma pa ob igranju preživim pet, šest ur, včasih pa cel dan ne počnem prav nič drugega, kot da igram bendžo, kitaro, mandolino in še kakšen drug instrument." Martin bo pomlad in poletje preživel v glavnem z igranjem po klubih in festivalih, kjer je igrana ljudska glasba. In z dvema prijateljema, obema znanima angleškima glasbenikoma, namerava sestaviti trio, ki bo občasno tudi nastopal v zasedbi: električna kitara, električne citre in električna violina. Zasedba, kakršne v Angliji še nismo imeli priložnost slišati. V Ljubljani je Simpson nastopil skupaj z Jožetom Zajcem iz Vidma pri Dobrepoljah, ki je zaigral venček slovenskih ljudskih viž na violinske citre. Martin je bil navdušen nad njegovim igranjem: „Že samo zaradi njega se je splačalo priti v Slovenijo. Presenečen in vesel sem, da nisem glasbe le igral, ampak jo tudi z veseljem poslušal. Pa koliko harmonikarjev je tu! Njihov način igranja in melodije pa so popolnoma drugačne od angleških. Tisti harmonikar v Šentjerneju (Lojze Koporc) je bil enkraten)" Besedilo: DRAGO VOVK Foto: ANDREJ VIRC DOLENJSKI UST IMENA IZMIŠLJENA, ZGODBE NE menujmo jo Fanči. Doma z dežele je že kot oraščajoče dekle sanjalo o lakiranih nohtih, lepi r|zuri, družabnem življenju, kakršnega vidiš v ameriških filmih. Pa se je namerilo, da je pri niškem pultu spoznala Toneta, kmeta iz r ne hiše. \j prepričanju, da se bo „pogospodil" n Oh ustre9el' J'e pr^lo do poroke. Ud poroke do prepirov in nesoglasij ni bilo ec. Ona bi rada hodila na morje, on je imel ta as največ dela na njivah. Prišel je prvi otrok, malu še drugi. V neprestanih besednih spopadih ® |e bil boj za prestiž znotraj štirih zidov. Otroka a sicer imela vsega, tudi ljubezen staršev in ce, vendar pravega družinskega življenja nista Poznala. Vsak je vlekel na svojo stran. Mati in e sta dostikrat Melanijo in Igorja uporabljala za edstvo, s katerim lahko drugega jeziš ali •zsiljuješ. p Vzdušje z leti ni bilo boljše, temveč slabše, anci pa je vnovjč zanosila. Na svet sta prišla še°h •: en ^ante^ in eno dekletce. Fanči je hodila v službo. Tone se je mučil s kmetijo, roči so se čedalje bolj navezovali na očeta in abico, ker so bili večji del dneva z njima. ePogrešljiv je bil kuža Muri. vse to skromno otroško veselje je bilo aenkrat pretrgano. Fanči se je odločila za zvezo in preselitev v drug kraj, stran od Jetije, stran od male vasi. Na sodišču je tako ^ jezik, da so ji prisodili vse štiri otroke, ®otem ko je Tone, manj spreten v takih stvareh, al Sam z materjo. Vzeli so mu otroke, na atere je bil silno navezan, pa tudi oni nanj. Eden a malih dveh se je očeta oklenil, ko so se selili n morali so ga zgrda iztrgati od njegovih Kolen... V novem kraju so začeli vsi štirje doživljati nov vet. V tesnem stanovanju brez vrta in dvorišča ° se stiskali, denarja je bilo malo. V takih *merah je tudi Fanči postala nekako jezna na es svet Za vse je dolžila bivšega moža Toneta, ki 1 imel razumevanja za njene gosposke želje. In a bi mu nagajala, ni dovolila, da bi videl otroke. a\mo s tem ga je najbolj zadela. Cez čas je Tone začel hoditi okrog sodišča: |"kl PUst' me ** otr°kom, pa ste določili, da jih anko vidim. .. " Nekoč, ko je dobil dovoljenje Pristojnih organov, je šel po otroke v vrtec in jih *a dva dni odpeljal domov. Kako sta bila mala dva vesela I Kot prerojena sta skakala okrog bivšega doma, kjer je bilo vse tako svetlo in veliko. Ko ju je oče peljal nazaj, sta začela jokati *e sredi poti... Q. *~9°dba še ni končana, kajti zdaj Fanči hodi . ,r°9 milice in sodišč, češ da ji je Tone otroke kradel.,. SVEČE NISO ZALEGLE Štihovih v Podgorju so imeli kar lepo ^ et|i°- Sin edinec je po očetovi smrti, ko je Vmes pol STOLETJA IN Velika luža postal sicer neuradni gospodar, začel piti in lepega dne je k materi pripeljal nevesto. Spoznal jo je, ko je bil pošteno okajen. Zdela se mu je lepa kot mati božja in sploh. . . Kar na hitro so segli v roke in naredili ohcet, ki jo še zdaj v vasi pomnijo. Prej ko sta minila dva meseca, je bilo očitno, da mladi Franc še več pije in da z mlado Minko tudi ni vse v redu. Strašansko je bila pozabljiva, kar šla je od doma in se več ur sprehajala naokrog, čeprav jo je doma vse čakalo... Ugotovljeno je bilo, da duševno ni povsem zdrava. Otroci pa so začeli prihajati na svet, ne glede na to, da joče Franc dobival vedno bolj rdeče in kalne oči in da se mama Minka največkrat sploh ni zavedala, da bi morala skrbeti za otroke. Stara mati so doma vse to gledali, tarnali, jokali in mirili ter prosili pa hodili v cerkev prižigat sveče, ampak vse skupaj ni zaleglo. Vaščani so postali pozorni, ko je Franc na lepem sredi vasi začel pretepati kravo, ki mu ni storila nič hudega. Kar na lepem je začel pretepati še mater in ženo. Trije otroci, od katerih še nobeden ne hodi v šolo, so dan za dnem gledali, kako pijani ate zagrabi pas, vrže „staro" na tla in jo mlati. In dogajalo se je vsak dan. Mati otrok je začela vse pogosteje hoditi z doma. Otroke je zaklenila, ko sta šla mož in stara mati na njive, pa so umazani, lačni in prezebli tulili, da so okrog hiše začeli hoditi sosedje. Niso mogli noter. To se je dogajalo večkrat, zato so vaščani poklicali na pomoč socialno službo. Ko so prišli na ogled, prav tako niso mogli v hišo, slišali pa so, kakšen jok se je razlegal daleč naokrog. Otroke so potem na silo odpeljali k zdravniku, ta pa jih je napotil v bolnišnico. Tako so bili slabi, da so ostali dva meseca na zdravljenju, šele potem so jih dali v rejo. Tudi ta zgodba še ni končana, kajti doma živijo po starem, med alkoholom, tepežem - in ljubeznijo ponoči. Minka bo spet rodila. POT DO VLOMILCA V vasi, ki je okrog in krog obdana z vinogradi in hrami, sta na svoje začela v skromni hišici Ivan in Rezka. Oba sta bila zaposlena. Čeravno sta imela precej daleč do tovarne, sta sprva še obdelovala trtje okrog bajte in tudi vrtiček je uspeval in celo rože so bile na oknih. Najprej je začel iz službe Ivan prihajati okajen. Vedno manj se mu je ljubilo delati doma, ona pa tudi ni zmogla službe, gospodinjstva in vsega dela na zemlji. Pa je začela še ona segati po pijači. V Začetku je domačega vinskega pridelka ostajalo še za prodajo, potem sta ga nekaj let spila sama in čez čas je bilo že to premalo. Službo je tudi ona pustila, ko se je rodil Milan. Otroče je raslo več ob šmarnici kot ob mleku. Oče in mati sta po ves dan posedala doma in brez pletenke se dan ni začel. Ko je pijače zmanjkalo, je moral Milanček od hrama do hrama prosit vina. Če ni prinesel, jih je dobil. Bolj ko je bil fantiček velik, bolj je spoznaval, da ima še največ miru in časa za pohajkovanje po vasi, če je doma dovolj pijače. Pa je začel kar sam jemati pri sosedih v zidanicah, saj je vedel, kje hranijo ključe. In da ne bi bilo treba petkrat na dan po vino, je vzel naenkrat po deset litrov. Vaščani so sumili drug drugega, in jim sprva Milanček ni prišel na misel. Bil je tudi tako spreten, da ga niso ujeli. mmmuammmmm n SREČANJE PO 56 LETIH — Jože Ožanič s sestrama Marijo (v sredini) in Katarino, Jože Ožanič ni poznal ne očeta ne matere. Rodil se je v Kužlju 12. novembra 191Z Približno dva meseca pred njegovim rojstvom je oče odšel v Ameriko, saj kljub vsemu delu in prizadevanjem ni mogel preživljati številne družine. Mati Katarina pa je prezgodaj po porodu vstala, se prehladila in dobra dva meseca po Jožetovem rojstvu umrla. V skromni bajtici je ostalo brez staršev in brez vsega, kar je za preživljanje potrebno, 6 otrok: 10-levna Katarina, 9-letna Marija, 6-letna Ana, 4-letna Jožefa, 3-letna Evica in komaj rojeni Jože. Nihče ni maral šestih lačnih ust, saj je bila tudi drugod velika revščina. Potem pa so se le zasmilili teti Katarini Jerini iz bližnjega zaselka Ograja. Vzela jih je k sebi, čeprav je morala skrbeti še za sestro-invalidko, ki ni nikdar hodila, dva svoja otroka, svojo mam čn za brata. Vseh dvanajst je živelo v hišici, ki je imela le dve sobici. ,.Takih revežev, kot smo bili mi, ni bilo takrat daleč na okoli," se spominja prvih let življenja Jože Ožanič. V Ameriki je bilo takrat težko za delo, zato je oče pošiljal bolj malo denarja. Ker je bilo med prvo svetovno vojno še huje, so nekateri sorodniki vzeli k sebi štiri sestrice, da sta pri teti ostala le Jože in Marija Leta 1919 se je v Ameriki oče ponovno poročil z mlajšo vdovo, doma iz Belice pri Osilnici. „Dobil je dobro ženo, mi otroci pa drugo mamo. Na tisoč se ne najde ena taka," pove danes Jože Ožanič, ki tudi druge mame ni nikoli videl. Čutil pa je to, ker je začelo iz Amerike bolj redno prihajati več pomoči. Teti je nova mama pisala, kot je bilo pač takrat v navadi: „Dajtejim kruha in šiba" Seveda je bilo kruha bolj malo, šib pa dosti. Leta 1918 je umrla 9-letna sestra Evica. Leta 1922 sta oče in druga mama vzela k sebi v Ameriko Katarino, Marijo in Ano. Jožefa je odšla 1930 v Zagreb, kjer živi še danes, za Jožeta pa je oče pisal iz Amerike, naj se izuči za krojača, da bo v Ameriki lažje živel. On pa ni imel veselja ne za Ameriko ne za krojača, rad bi bil vrtnar ali tiskar. Vendar je upošteval očetovo željo. Ko se je izučil, zaradi nekih zapetljajev s potnim dovoljenjem s sestro Jožefo nikoli nista odpotovala v Ameriko. Jože je delal kot krojač pri raznih ljudeh, vedno pa se je vračal k teti v Ograjo. Leta 1939 se je poročil in se vselil v očetovo hišo v Kužlju 22, kjer živi še danes. Med vojno so Italijani Jožeta internirali na Rabu. Ko se je vrnil, se je vključil v narodno zaščito in pomagal v raznih odborih. Po vojni je bil spet krojač, končno pa se je zaposlil pri Avtu Kočevje, kjer je bil invalidsko upokojen. Smrt je po vojni krepko kosila tudi v Ameriki. Najprej je leta 1946 umrl oče, leta 1971 sestra Ana, leta 1975 pa še druga mama Jožefina. Preostali sta le še dve sestri, ki bi zelo radi obiskali „stari kraj", a sta stari in bolehni. Zato sta pred devetimi leti poslali na pot Katarinino hčer Bernis, takrat staro 44 let, njenega moža Mikeja (Miška) in njegovo teto. Med obiskom Jugoslavije so se en dan zadržali v Kužlju, kjer jim je bilo zelo všeč, le teto je bilo verjetno nekoliko strah ..divjine", saj je pokazala na Kuželjsko steno nad vasjo in vprašala, če jih ni nič strah živeti pod strmo pečino. Jože je leta in leta zaman čakal na obisk sester, zato se je kot najmlajši sam odločil za pot. Dolgo ni smel odlašati, sicer bi se lahko zgodilo, da sester ne bi več videl. Lani je, takoj ko je dobil garantni list, krenil na pot čez Ocean. Srečanje po 56 letih je bilo prisrčno in ganljivo. Bilo je solz in veselja Med 15 dnevnim bivanjem v Kansas Cityju so Jožeta sorodniki vodili tudi na ogled mesta in okolice. Videl je velike farme, kjer pridelujejo koruzo in pšenico, pa kmetijski muzej, v katerem so stari plugi, brane, sejalniki, kočije, konjska oprema itd. V nedeljo so šli v Izseljenski dom, kjer so plesali in peli. To je dom slovenskih in hrvaških izseljencev. V domu so se okoli Jožeta zbrali ljudje, ki so odšli v Ameriko pred 30, 40, 50, 60 leti iz Bosljive Loke, Osilnice, Prezida, Loškega potoka in drugod. Predvsem starejši so pripovedovali, kako je bilo v začetku v Ameriki težko, ko niso znali jezika, pa tudi dela ni bilo zmeraj. Tu je Jože srečal tudi svojo nekdanjo sošolko Frances Vesel, ki je 1931 prišla z ostalo družino k očetu v Ameriko. Povedala je: ..Ostala sva sama z možem, ki je doma s Prezida. Starši so mi že umrli, sestra in brat tudi. Moji otroci živijo drugje. Rada imam stari kraj in pogosto mislim na rojstni Srobotnik in Kolpo. Sedaj sva že stara in bolehna. Malo delava na vrtu. Bereva pa najraje kaj o starem kraju." ..Naposled smo obiskali še pokopališče, kjer je očetov in mamim grob in nekoliko stran sestre Ane. Nič ni bilo baharije. Preprosto, a čisto in lepo. Celo okvirov ni. In potem je prišlo zadnje, najtežje slovo. Zbrali smo se pri sestri Katarini, se zadnjič pogovarjali in za slovo obdarovali. Zjutraj je prišel Toni Kovač z avtom. Prišli sta sestri, sosedje. Še nekaj besed. Sestri jokata. Zbogom, se ne bomo nikdar več videli, pravi Katarina, ko mi daje roko v slovo, nato pa me Toni Kovač vsega potrtega hitro odpelje na letališče. .. JOŽE PRIMC Ko pa je fantič pri sošolcih videl lepe svinčnike, nove majice, kavbojke in sladkarije, si jih je zaželel tudi sam. Vajen jemati pijačo, je začel segati še po drugih dobrih rečeh, da je postal že spreten vlomilec. Enkrat pa se je ujel in so ga zalotili, nakar je vse prišlo na dan. Miličniki so se zglasili na domu, da bi govorili s starši, pa so sredi belega dne oba našli v postelji tako pijana, da se z njima sploh ni dalo pogovarjati. Ob postelji pa je bila petlitrska pletenka. Otroka so dali v vzgojni zavod. Tudi ta resnična povest iz sodobnih dolenjskih časov ni zaključena. Žal na Dolenjskem takih zgodb niti ni tako malo. Opisali smo le tri primere med mnogimi, da bi začeli o njih bolj premišljati ob kopici vseh drugih težav, ki jih prinaša vsakdanjost; da bi se v letošnjem mednarodnem letu otroka ne ukvarjali zgolj z otroškovarstvenimi ustanovami in akci- SIROTE — Ožaničevi otroci, leta 191 & V zgornji vrsti od leve sni: Ana, Katarina in Marija, v spodnji pa 1 Je umrla še tisto leto), Jože in Jožefa. Pravica do naklonjenosti, ljubezni in razumevanja, do primerne prehrane in zdravniške nege, do svobodnega učenja, do igre in rekreacije, do imena in narodnosti, do posebne nege za invalidne otroke, da so med prvimi, ki dobijo pomoč ob hudih naravnih nesrečah, da se naučijo biti koristni pripadniki družbe in da razvijajo individualne sposobnosti, da odrastejo v duhu in miru in svetovnega bratstva, da uživajo te pravice, ne glede na raso, barvo, spol, vero, narodnost ali socialno okolje. (Iz deklaracije OZN o otrokovnih pravicah) jami za gradnjo igrišč; da bi skušali več narediti tudi za tiste, ki s6 v svoji otroškosti najbolj prizadeti... Samo v preteklem letu je bilo na primer v novomeški občini na novo evidentiranih 41 alkoholikov in njihovih družin, v katerih živi 110 otrok. RIABAČER BOJAN RADOVIČ: VAL (Asahi Pentax MX, 50 mm, 8 s, f 16) Sodelavci naše rubrike TISTI HIP so gotovo že opazili, da na sredinskih straneh Dolenjske^ lista ni več te rubrike. Preselili smo jo v Prilogo, pri tem pa nas je vodila predvsem želja, da bi lahko tiskali dobre fotografije v nekaj večjem formatu, saj tako fotografija pridobi na kvaliteti. Poleg tega bo rubrika poslej tematsko delno spremenjena: ne bo namenjena le zanimivim posnetkom, ampak tudi tistim fotografijam, ki nastajajo z ustvarjalnimi ambicijami. Od časa do časa bomo objavili tudi kakšno fotografijo zanih svetovnih mojstrov fotografije. Tokratni gost naše rubrike je Bojan Radovič iz Novega mesta (o njem lahko preberete krajši zapis na naslednji strani). Predstavlja se s fotografijo vala, posnetega na jezu pri Seidlovem mlinu. Motiv je Radovič dodelal v temnici, ko je gornji del posnetka močno preosvetlil in tako ozadje spremenil v črnino, učinkovito pomagalo, s katerim je poudaril belino razpenjene vode. S3 IGNJAT GATALO JUGOSLAVIJA brez besed I I AREND VAN DAM NIZOZEMSKA n BOZO KOS JUGOSLAVIJA malo, toda praktično n domača babji lekarna prsjanec Slovensko ime je rastlina dobila od tod, ker so iz zunanjih cvetov nastali plodovi zaviti in tvorijo nekak obroč ali prstan, sicer pa ji rečejo ponekod tudi ognjič, meseček in celo sončnica. Babji prstanec je enoletna,, pri nas le po vrtovih rastoča, 30 do 50 cm visoka rastlina s pokončnim, vejnatim in nekoliko dlakavim steblom. Do 15 cm dolgi in do 4 cm široki listi so premenjalni in narobe srčasti. Številni lepo rumeni ali pomarančasto rumeni cveti so zbrani v košek ter stoje na koncu stebla. Podobni so regratovemu cvetu. Cvete od maja do novembra. V zdravilne namene nabiramo samo cvetne glavice brez čaše, in sicer od junija do avgusta, nato jih sušimo v senci. Babji prstanec vpliva zlasti na izločanje vode, bodi- si seča, bodisi potu. Kot zdravilo ga uporabljamo pri krčih in mrzlici, oteklih in bolnih jetrih in ledvicah, pri vnetih žlezah, pa tudi pri krvavenju v želodcu. Bolnik naj pije čaj, ki 9a pripravimo iz 1 kavne žličke na skodelo vode. Priporočajo primešati še hrastovo lubje in jetičnik. R.B. Turistične agencije ponujajo vsa mogoča potovanja v domače in tuje kraje, katerih se udeležuje vedno več ljudi, tudi z Dolenjskega. Na potovanja se nekateri odpravljajo poslovno, po sindikalni liniji ali zasebno, vselej pa so ženske in moški v zadregi, kaj vzeti s seboj, da ne bo preveč prtljage in da boš dobro oblečen. Zlasti za tiste, ki si še niso nabrali izkušenj s pripravljanjem prtljage, bo morda dobrodošel znani nasvet: S seboj vzemite malo prtljage, toda take kose oblačil, da boste lahko kljubovali morebitnim vremenskim spremembam. s.; ■ * M Spomladi se kot vrhnje oblačilo vsekakor najbolje obnese balonar, spodaj pa dvodelna obleka ali lahek kostim. Nujno pa je vzeti seboj več bluz in pulijev, da se lahko preoblačite. Dobra zamisel so še dolge hlače. Tudi obutev je važna. Zagotovo bo izlet pokvarjen, če ne boste imeli udobnih in mehkih čevljev. Visokopeto obuvalo sodi v kovček, da ga obujete samo zvečer ali za posebne priložnosti. Ne pozabite zložljivega dežnika, rute in rokavic, nogavic in spodnjega perila. Na pot je tudi nujno vzeti več kosov osvežilnih robčkov, ki morajo biti stalno v ročni torbici. Čez dan si pri razgledovanju znamenitosti, prijemanju kljuk itd. umažemo roke, ni pa vselej priložnosti priti do vode, zato si z osvežilnim robčkom dobro pomagamo. Če pa vzamete s seboj hrano, naj bo ta primerno higiensko zavita in razmeščena med prtljago tako, da ne bodo vse perilo in obleke dišale po kranjski klobasi in čebuli... RIABAČER viteško nabodalo Začenja se čas izletov in bivanja v naravi, ko včasih tudi doma raje pečemo na dvorišču kot pri štedilniku. Za take priložnosti bo kot nalašč recept Ivanke Nemanič, kvalificirane kuharice iz Restavracije Otočec. V tem lokalu jed sicer pripravljajo na štedilniku, kar je seveda možno tudi doma. Ivanka Nemanič „Za dve osebi potrebujemo 2 kosa uležane pljučne pečenke, 2 kosa izkoščičenega piščanca, 2 kosa telečjih ali kurjih jeter, 2 koščka teletine, 2 kosa sadja. Najbolje je jabolko ali pomaranča, lahko pa uporabimo tudi drugo sadje. Potrebujemo le še poper, sol in 2 nabodali. Meso potolčemo, solimo in popopramo ter spečemo na žaru. Potem nabodemo na bodalo najprej košček sadja, # njim pa izmenoma kose pečenega mesa. Če viteško nabodalo delamo doma kot glavno jed, serviramo zraven še krom-pir v poljubni obliki pa mešano dušeno zelenjavo, kot koren, grah, beluše itd." R.B* 46 — — —— 1 —f :f ‘.V t J a e i G recenzija Po ameriško Če ameriškega pisatelja °sepha Hellerja ne bi poznali °d'si po izredno prepričljivem romanu „ Kavelj 22" ali vsaj deloma tudi po filmu, ki so ga Posneli po tem delu, nas njegov r°man „Nekaj se je zgodilo" najbrž sploh ne bi pritegnili v tolikšni meri. Skušnja namreč K^e, da dela, ki jim založniki Padajo nalepke, kot npr. „naj-bo|j$i roman zadnjih let", „knji-9a desetletja" ali najbolj običaj-n° ..literarna uspešnica", pogo-«o še zdaleč ne upravičijo takih hval. Zvečine gre za dela, ubrana na dokaj dvomljiv literarni okus dandanašnjega bralstva, omenjene nalepke pa so *9<^j knjigotrške potegavščine. Zal moramo zapisati, da smo ?e glede na sloves Hellerjevega 'mena zaman nadejali, da se kaj Podobnega pri pričujočem ro- anu ni zgodilo. „Nekaj se je godilo" je delo (za izid v zbirki in prerinil v sam vrh pridobitni-ške smetane. Pri tem nadrobno razčlenjuje svoj odnos do sodelavcev, lastne žene pa hčere in pohabljenega sina. Seveda ima še enega sina, korenjaka, ki naj bi šel po očetovih stopinjah. Toda — nekaj se je zgodilo. Nespornega nadaljevalca ameriškega junaka povozi avto, do smrti. In on. Bob? Seveda se ne zgrudi vase; kakor zahtevajo pravila igre v visokih krogih, se s precejšnjim kancem tako rekoč obešenjaškega humorja (ta pa se vleče skozi vso pripoved) oprime dela na še višjem položaju, rekoč: ,.Očitno se vsi strinjajo s tem, kako sem zgrabil za vajeti." Na tak način razgaljati človekov notranji svet in njegov odnos do določenega okolja in časa so znali že mnogi pred Hellerjem in pri tem pokazali neprimerno večje mojstrstvo. Za njim pa se je podobnega dela (pri tem mislimo na izpostavljanje spolnosti kot enega od osrednjih gibal človekovega početja) in s približno enakim (ne)uspehom lotil Vitomil Zupan z „lgro s hudičevim re- P°m *' D. RUSTJA helltir ttuu M « ■ knjige ltir« ■TL V* i [■'-evstikov hram" pri Mladinski , iigi je dve zajetni knjigi pocenila Gitica Jakopin), ki ra-tvl'-2 kisstečim slogom docela z ■'•čimer ne presega tudi na Sionskem dostopne knjige o "*račanju sodobne ameriške sru*be, ki se menda utaplja v l^hniziranosti, potrošništvu, afierizmu in sploh najrazlič-newh oblikah človeške odtuje-t0LV'; V tak življenjski krogo-(j je potisnjen tudi tokratni i!erjey junak Bob Slocum. nekL*Se s* a *j. “i čas merili po metrih "iškega traku, ki je stekel Radovičevo kamero, bi Vj|.ra,i zapisati uglednejšo šte-°. Nič koliko trenutkov je anih v negativih, nanizanih 1^ Perforacijo traku, nič kolibi trenutkov vznesenosti, rado-• Ponosa nad uspehom, a tudi las.rtosti. malodušja in dvoma v t^ne sposobnosti ob neuspe- dj^^ar so tako uspehi kot V>r„?e^i tisto gnojilo, ki poje n ■ rast ‘n zorerije; ob njih d0vi°)an Radovič odkrival ču-^ ti svet ustvarjalnosti, hkrati h0tSe. mu je razkrivalo lastno da :n)e P° ustvarjanju. Res je, ^itro mladost zaletava, da se ot,!*3 kaj navdušuje in hitro foto«1' vendar Pa Je ljubezen do *ako Sirnnazijea Radoviča |<0 9'oboko zavezala, da zdaj, Vnet9re srednja šola h koncu, obrn° Premišlja, kam naj se spr ^a bi svojega konjička ''Dokp0'1 v življenjsko opravilo „ Žel im, da bi fotografija postala moje življenje. Zame drugega pač ni. A kaj bo, ne vem, saj pri nas ni višje šole za tovrstni študij." Prve Radovičeve fotografije so bile zvesti dokumenti nekaterih dogodkov, portreti, pokrajinski posnetki, kmalu pa je začel izbirati abstraktnejše: linije, vzorce ipd. iz resničnosti. Ob takšnem fotografiranju se je naučil skrbno komponirati celotno polje negativa, tako da danes prisega le na povečave, ki predstavljajo celoten negativ. Seveda je tako mogoče fotografirati le, ker se ustvarjalnega početja loteva premišljeno. Takole pojasnjuje Radovič sam: „Najprej si zamislim sliko. Včasih si jo v grobem tudi narišem. Nato poiščem primerno okolje; največkrat je to kar bližnja okolica Novega mesta, saj naš foto-kino klub ne premore ničesar, kar bi bilo podobno ateljeju. Zaradi tega sem odvisen predvsem od naravnih svetlobnih pogojev. No, marsikdaj se splača počakati nekaj dni, da so pogoji odlični. Najtežje je dobiti model. Ne vem, zakaj velja fotografija med mla- dimi za nekakšno družinsko albumsko zadevo, ki ni vredna resnosti; pri neresnih stvareh pa ne želijo sodelovati. Končni postopek fotografiranja, razvijanje negativov in izdelava povečav poteka več ali maj po ustaljenih poteh." Ni pa delo v temnici nič manj zahtevno in naporno, še posebno, če se ga loteva Radovič, ki hoče ujeti tehnično odličnost izdelkov svojih vzornikov Arriglerja in Pajka. Bojan meni, da je zadnje leto dosegel že „lepo zrno" in da je blizu „čisti sliki". Oba pojma uporablja kot temeljni postavki svojega početja. Čista slika mu pomeni vsebinsko in estetsko dovolj močno sporočilo, hkrati pa tudi tehnično dovršenost, ki se kaže predvsem v izenačenosti zrna. Brez odlašanja je Radovič izdal svoje male tehnične skrivnosti; ve pač, da fotografijo naredi človek, ne kamera in ne kemikalije. „Uporabljam malo-formatno kamero z izmenljivimi objektivi. Najraje imam širokokotne (24 mm in 35 mm), medtem ko teleobjektivov ne uporabljam rad. Med filmi dajem na prvo mesto visoko občutljive llforde, med razvijalci pa imam najraje Micro- phen in ID - 11. Ilford HP-5, razvit v Microphenu kot 35-din-ski film, mi da za moj okus najlepši kontrast in zrno." Skoraj odveč je, da bi v tem zapisu naštevali nagrade in priznanja, naštevali razstave na katerih je Bojan Radovič sodelo- val. Vse to od ljubitelja fotografije pričakujemo, še posebno, če se te lepe dejavnosti loteva s toliko ljubezni, skrbnosti in zavzetosti kot on. Zapišimo le, da je v Bojanovi „zbirki" dovolj priznanj. Gotovo pa jih bo še knjigi) zapisala, da je z njim „hotela le poudariti lik zapostavljene in zaničevane ženske, ki je brez svoje krivde prišla v [ zobe zlobnih jezikov samo zaradi njihovega pohlepa." D. R. prebrali smo dan in noč Pri Mladinski knjigi sta v zbirki „Kondor" izšli knjigi pesmi, ki sta po vsebinski plati tako različni med seboj, da bi večjega razkoraka med pomensko zasnovo pesniških besedil ne moglo prinesti še tako veliko naključje. Gre za „Mlado Bredo", ki prinaša izbor slovenskih ljudskih pesmi, in ..Antologijo konkretne in vizualne poezije." Za srednješolsko pa tudi siceršnjo rabo je najznačilnejše primere iz bogate zakladnice slovenskega ljudskega pesništva izbral Boris Merhar. Težišče izbora je na pripovednih pesmih, torej na baladah in romancah, četrtino knjige pa napolnjujejo lirske pesmi, se pravi obredne, kmečke in delovne, ženitovanj-ske, ljubezenske in vojaške pa otroške, pivske in šaljive ter kajpak partizanske, ki so bistvena sestavina slovenske slovstvene dediščine. Po krajši uvodni besedi, v kateri je prikazal smotrnost izbora, je Merhar v opombah literarnozgodovinsko razčlenil domala vse objavljene pripovedne pesmi, lirske pa le izjemoma Sedeminšestdeset pesmi. Šestdeset kolažev. Ta dva številčna podatka uvajata „Antologi-jo.. . v kateri so najprej priobčeni umotvori t.i. predhodnikov in vzornikov konkretnega in vizualnega pesništva. Med temi zasledimo tudi imena Mallarme, C. Morgenstern, Hlebni-kov. Bali, Marinetti — torej imena, ki imajo nesporno mesto v svetovni književnosti, od teh naprej pa se pred listajočim (za prebrati namreč ni dobesedno nič) po pričujoči „Antologi-ji... " vrstijo imena in umetnja-karske konkretne, vizualne in zvočne (I) pesmi, s katerimi človek res ne ve, kaj bi lahko počel. Brez škode za literaturo sploh, za slovensko pa še posebej, bi tovrstno pesništvo lahko za vselej zastalo pri svojih predhodnikih, bodisi da so to bili simbolisti, nadrealisti, dadaisti ali futuristi — od njih naprej na svetu tozadevno ni nič novega. „Antologija... " prinaša tudi pet manifestov in teoretičnih besedil o tovrstnem pesniko-vanju, levji delež pri slovenjenju je imel ob več prevajalcih Denis Poniž, ki je zbral tudi podatke o nastopajočih, pripravil opombe in prispeval dokaj izčrpen „Zapis o konkretni poeziji". D. R. N&SI ZAKUoJ1 NJEGOVO DOLENJSKO PARTIZANSTVO Vzemimo leto 1942, ko sem bil tam več mesecev. Bil sem borec Tomšičeve brigade. Bil sem tudi na kočevskem v vasi Cesta, kjer je bila ustanovljena Levstikova brigada. Krožil sem po Dolenjski s tomšičevci. Trikrat smo jo prehodili po dolgem in počez. V Klevevžu smo dobili suho hrano. Parkrat smo prečkali Krko. Bil sem na Tolstem vrhu, na Brezovi rebri, kjer smo napravili barake, da bi prezimili, pa nismo prespali niti eno noč. Sodeloval sem v bitki za Ajdovec. Takrat je napadala Gubčeva. Spominjam se, da smo od kmetov dobili škaf žgancev in škaf zelja. Vse te dobrote smo dobili na položaj. Bil sem tudi v zasedi pri napadu na Pleterje. Oblečen sem bil v črno suknjo nekega belogardističnega župnika in imel puško, na kateri je bil nataknjen bajonet. Vedel sem, kaj je mraz na položaju, in ko so nekoč delili te stvari za hude čase, sem suknjo preprosto vzel. 5. marca 1943 sem bil prestavljen v Centralno tehniko KPS v Črmošnjice. To je bilo nekako po bitki za Pleterje. Takrat smo šli tudi v Žužemberk pomagat hrvaškim partizanom." Ive Šubic je veliko potoval. Že na začetku oboroženega upora se je boril v Poljanski dolini. Sodeloval pa je v bitki za Dražgoše. Na Moščan-ski planini je doživel svoj pravi partizanski krst v strahotni bitki, ko so umirali prijatelji, ko so ljudje prosili, naj jih postrelijo, samo da ne bi prišli živi Nemcem v roke. Bilo je neprimerno trpljenje. Bila pa je želja po svobodi, po slikanju in slikanju. Ive Šubic pravi: „Pri neki rekviziciji sem dobil trgovsko knjigo s črtami. V to knjigo sem risal portrete in vtise. Risal sem motive vasi okoli Ravnac v Beli krajini. Tam sem prišel v tehniko in prav ta tehnika je bila kriva, da sem postal ilustrator. Kjer koli smo bili, so se pojavili propagandisti in ustanovili smo tiskarno. Pa pride načelnik štaba Pero Popivoda in me nadere: ,Kaj delaš tu?' Rekel sem: ,Kot vidite, ilustriram." ,On pa: ,Že zdavnaj bi moral biti v Centralni tehniki!' Na poti proti Dolomitom sem se srečal s Matijo Mačkom in Ivom Lolo—Ribarjem. Pokazal sem svoje spremno pismo in Matija Maček me je napotil k Stiški tehniki. Takrat še nismo vedeli, da se naše celotno vodstvo premika na Kočevsko. S Stiško tehniko sem prišel na Rog in prav ta tehnika je postala Centralna tehnika KPS. Živeli smo pod šotori na Bazi 14. Podnevi smo delali tiskarske barake, ponoči pa tiskali. Za posvetovanje aktivistov na Pugledu sem delal dekoracijo: narisal sem Prešerna, Levstika in Cankarja. Na posvetovanju pa sem skiciral govornike: Kidriča, Vidmarja in druge. . . Na bazi 14 sem se prvič srečal s Kardeljem in vse je vedel o meni. Rekel mi je, da bom šel po vojni lahko študirat v Rusijo na likovno akademijo. To srečanje je naredilo name velik vtis." Iz Dolenjske je šel Šubic preko Črnomlja v Ogulin in nazaj v Gorico, kjer so tiskali Poročevalca in Pravico, in s to naklado prišli 9. maja dopoldan v Ljubljano. Vozili so se po ulicah in metali med srečne ljudi časopis. Ive Šubic je napravil oljno sliko „Spomin" (1977), kjer je v ta čas postavil pravega partizana. Pravega, iz tistih nepozabnih časov. LAHKO JE VESELA Tudi na še tako težko in nenavadno vprašanje je mogoče odgovoriti. Vzemimo za primer tole: kaj imajo Dolenjci v prvi polovici 18. stoletja opraviti z Indijo in Japonsko? Odgovor stoji na prijaznem hribu nedaleč od Šentruperta in z dvema zvonikoma ter štirimi kupolami pozdravlja rodovitna polja po ravninah. Odgovor se torej glasi: baročna cerkev na Veseli gori. Cerkev je dal namreč postaviti novomeški prošt Marotti v čast „apostolu Indije in Japonske", kakor so nazivali sv. Frančiška Ksaverija. To je bil jezuitski misionar, ki je deloval v deželah Bližnjega vzhoda, kjer je k „edino pravi in zveličavni veri" preobračal Indijce, Japonce in druge narode. Kot vsaka novost je tudi Ksaverij hitro postal priljubljen. Že leta 1622 so ga proglasili za svetega, kar je zares hitro, saj je od njegove smrti minilo komaj 70 let Ksaveriju v čast so pričeli zidati nove cerkve. Bogati verniki so darovali svetniku številne dragocenosti, med katerimi so mnoge najlepše umetnine tistega časa. Val navdušenja nad novim svetnikom je pljusnil tudi v naše prijazne kraje. Vrli Slovenci so se zgledovali po drugih narodih in začeli cerkvam, posvečenim Marijam, Marjetam, Janezom, Markom in drugim svetim vojščakom, pridruževati nove sv. Ksaveriju v čast Priprošnjiku ob hudi uri in smrti so dali ugledno mesto na že tako polnih slovenskih hribih in gričih. Stara cerkvica sv. Marjete na Veseli gori se je morala umakniti zmagoslavnemu svetniku. Novomeški prošt je na njenem mestu velel postaviti novo cerkev. Temeljni kamen je položil 1723. leta, nato pa so cerkev zidali do 1735, ko je dočakala posvetitev. Dvanajst let dolga zidava ne govori ravno v prid velikemu navdušenju in daje slutiti, da je moral častiti prošt globlje poseči v žep, kot je sprva računal. No, veliko so primaknili tudi drugi mogotci in okoliški gruntarji, saj je bila šentruperška fara bogata, o čemer po svoje priča še dandanašnji veliko število cerkva in kapelic. Kdo je cerkev na Veseli gori načrtal, nam ni več znano. Po razgibani zunanjosti, katere značilnosti so štiri kupole, dva zvonika in zanimiv portal, je cerkev pravi otrok svoje dobe — baroka. Arhitekt jo je zasnoval tako, da je osrednji ladji, nad katero se boči najvfečja kupola, dodal dve kapeli, tudi s kupolama, povrhu vsega pa kupolo postavil še nad prezbiterij. Te strešne čebule opazovalca silijo k misli, da je na delu umetnik, ljubitelj bizantinskega sloga, čeprav veselogorska cerkev nima nič z njim. Zanimivo je, da se je graditelj odpovedal nekdanji postaviti cerkvenega vhoda proti vzhodu. Portal in vhod je obrnil proti jugu, tako da je cerkev s svojim naličjem pozdravljala romarje že na poti k nji. Sprva je bila nova stavba samo prebeljena. Kot nam razkriva napis na glavni kupoli, je dal -presvetli gospod Filip Grebin s Hmelj-nika cerkev sv. Ksaverija ozaljšati in na novo poslikati. Kdaj je bilo to hvalevredno dejanje izvršeno, je mogoče razvozlati iz velikih črk napisa, ki, zbrane, dajo rimsko številko 1760. Po naročilu hmeljiške gospoda se je pod kupolami s čopiči_ in barvami mudil Janez Anton Tušek iz Škofje Loke, takrat 35-letni umetnik. Ob posvetitvi je cerkev dobila bogat glavni oltar. Lesene rezbarije listov akanta, med katerim se prepletajo figurice golih otročičev, so pozlačene. Oltar predstavlja eno od dragocenosti cerkve na Veseli gori. Stranska oltarja nista tako dragocena. Cerkev se ponaša s številnimi imenitnimi slikami. V levi kapeli je slika sv. Janeza Nepomuka, delo odličnega slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta; njegova je tudi slika Marije Dobrega sveta. Nič manj znan ni.tvorec slik sv. Marjete (svetnica je v zameno za prejšnjo cerkev v novi dobila kapelo) in smrti sv. Jožefa. Sliki sta nastali v delavnici mojstra Valentina Metzingerja. Z imenitnostjo omenjenih slik se ne morejo kosati votivne podobe, so pa za današnjega strokovnjaka prav tako zanimive, le z drugačnega stališča. Etnologi so na njih odkrili obilo zanimivega gradiva za svoje študije. V cerkvi na Veseli gori so namreč našli upodobitve dolenjske narodne noše. Te upodobitve so prve po znanih bakrorezih v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Posebno zanimiva je ženska noša z avbo. To pokrivalo so v 18. stoletju nosile pripadnice bogatejših slojev ljudstva in pomeščanjene kmetice. Kot je razbrati iz podob na Veseli gori, so Dolenjke posegle tudi po tem pokrivalu. Podobe pričajo, da so skromnejše peče vezale po svoje: diagonalno preganjeno so položile preko glave, prosta konca pa zataknile za predpasnik. K pokrivalu so naše prababice nosile platnena krila, najraje bolj pisanih barv, na noge pa so si tiste čase najraje obule škornje. Možakarji so se zadovoljili s platnenimi črno barvnimi hlačami brez žepov, ki so segale do pdo»Moo meč. Opasali so jih s pasovi, na nogah pa so nosili kot nežnejši spol škornje. Ni odveč zapisati, da je bila Vesela gora poseljena že prej, preden so jo naši predniki okrasili s cerkvijo. Arheolog Pečnik je okoli 1884 raziskoval domnevne halštatske gomile na pobočjih okoli cerkva Nekaj okrasnih predmetov iz brona ter nekaj steklenih biserov, ki jih je izkopal, je dolgo hranil rakovniški graščak, potem pa so izkopanin® odšle po neznanih poteh. In še po nečem je Vesela gora poznana daleč naokoli. To niso starinski predmeti ne mrtvo cerkveno zidovje, pač pa živi, pisani Gregorjevi sejmi, nekdaj poznani po kupčiji s konji. Iz leta v leto jih še prirejajo, čeprav so konje na poljih že skoraj povsod zamenjali traktorji. M. MARKELJ „Doma sem bil v Hotavljah. To poudarjam zato, ker je to moj rojstni dom, dom Šubicev, že od 16. stoletja. Tu se je rodil Štefan, oče Janeza in Jurija Šubica. Rodili so se v tem mlinu, kjer sem tudi sam poslušal stope in mlinske kamne. Odkar se spominjam, sem vedno risal. Moj cilj je bil postati slikar. Takrat pri nas v hiši ni bilo drugega kakor nekaj slik na steklu, neke lesene sohe in nekaj platen, ki jih je oče zaradi pomanjkanja prodal. Toda moj stric Metod, ki je bil odličen mizar, mi je nekoč narisal konjsko glavo. To glavo sem prerisoval in ji dodajal nove elemente. Narisal sem celega konja, več konj. Izrezal sem jih iz kartona in jih razpostavil po Peči." Tako nekako se spominja svojih risarskih začetkov slovenski slikar, grafik in ustvarjalec monumentalnih mozaikov, letošnji Prešernov nagrajenec Ive Šubic. Srečala sva se v njegovem lepem prostranem stanovanju in ateljeju v Škofji Loki in se pogovarjala, gledala slike. Ive Šubic je bil poln načrtov in spominov, in ko sem povedal, da bi o njem rad nekaj napisal za Dolenjski list, je bil v hipu pripravljen. „Veste, res je, da se imam za Gorenjca. Toda v svojih partizanskih letih sem veliko časa preživel v Beli krajini in na Kočevskem in iz tistih časov imam zelo lepe spomine, čeprav je bila vojna in I nam je na vsakem koraku pretila smrtna nevarnost. Rad se spominjam tudi dolenjskih slikarskih kolonij, ki jih prireja že več let novomeški Novoteks in kjer sem bil tudi sam udeležen. Kolonije sem se udeležil leta 1977 in takrat je nastala slika Dolenjska kmetica. To je slika na platnu. Napravil sem še več slik in risb. Posebno zanimivo je bilo zame gledati toliko let po partizanščini stare kraje, po katerih sem potoval nekoč, in jih primerjati z današnjim časom.