83. fttev. PoÄtnin* pUuöana ˇ fotovini. Celje» petek 18« oktobra 1829. Lets» XI. NOVA DOBA Izhatu v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7*~ ia inozemstvo Din 20*—. foaamezna števlika I Oin. ^ačun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ' Urednl&tvo tn upravni&tvo i Geljt Strossmayerjeva ullca 1, pritllčje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon Int. štev. 65. Dr. H. STESKA : Za okrožni inspektorat v Celju. O priliki razdelitve Jugostavije v devet banovin bi büo urnestno, da tudi starodavno Celje postane sedež okrož- nega upravnega oblastva. Dravska ba- novina obsega malodane vse Slovence v Jugoslaviji. Razteza se od Triglava do Gorjancev in od Snežnika do prek- niurskega gričevja. Vrhu tega je nova pokrajina dokaj dobro obljudena. Vže takrat, ko so se vršile še priprave za ustavo naše države in se je v misüh imelo še nerazdeljeno Slovenijo, se je pričakovala ustanovitev dveh ekspo- zitur Ijubljanske pokrajinske uprave, ene v Mariboru in ene v Celju. Z vidovdansko ustavo se ta zamisel ni mogla uresničiti, ker troje oblast2v, troje velikih Županov in troje samo- uprav, to bi bilo za Slovenijo preveč. Celjski okoüS, ležeč med Ljubljano in Mariborom, je b I nenaravno razdeljen v dva dela, oblastna meja med Ljub- ljano in Mariborom je Sla tik . pad Celjem, dasi je Celje vsekakor že zbog svoje lege nekako prometno in sploh antropogeografsko središče za vse sa- vinjsko področje tja do Sotle in za savsko dolino od Ku.r.a do Bregane. Sodna organizacija v glavnern vpo- števa ta položaj, dasi bo radi opuščene kranjsko-štajerske meje v savski dolini treba nekaj izprememb Celju v korist. Püd oksiljem novega zakona o na- zivu in razdeiitvi kraljevine na upravna območja pa utegne Celje postati tudi važno središče za notranjo upravo. Po § 20. tega zakona se smejo za izve- stne skupine srezov ustanoviti okrožni inspekto ati. Okrožni inspektor bi v banovern imenu vršil razne pos!e srednje upravne instance. Za tak okro- žni inspektorat je Celje kar predesti- nirsno in to ne le zaradi svoje lege, marveč tudi iz razloga, ker šteje Ceije kot geografska enota nad 10.000 du5 in irna slavno srednjeveSko zgodovino. Ne smemo pa pozabiti, da je srednje- veSko Ceije büo središče državotvor- nega stremljenia pokneženih celjskih grofov, ki so v/adaü po vseh slovenskih krajinah in delovali za njihovo čim večjo politično samosta/nost od drugih, v tujih srcdišČih zasidranih dinastij in za skladnost s hrvatsk/mi, bosanskimi in srbskimi deželami. Celje ima svojo bodočnost kot sre- dišče okrožne uprave in okrožnega sodstva, kot industrijsko in trgovsko mesto in kot ljubko letovišČe in pri- jeno kopališče ob Savinji. To strem- ljenje naj vžge vsemu prebivalstvu, ljudski duši mesta Celje neizbrisen pečat. Opirajoče se na svojo sijajno zgodovino v XV. stoletju, naj bi mesto v vsem svojem delovanju pokazalo to svojo du5o, a ne zgolj podzavestno in nekako bolj siučajno, nego zavedajoče se svojh rialog in ciljev. Ustanovitev okroži.ega inspektorata bi tudi ne delala nikakrSnih težav. Upravno sodišče za Slovenijo s Prek- murjem se bo pač mcralo preseliti v Ljubljano, koder je sedež banske uprave in fnančne direkcije. S to pre- selitvijo pa bodo prostori upravnega sodišča na razpobgo okrožnemu in- spektoratu, glede katerega upam, da ga kmalu doživimo. Kmcljorsho driištuo v Žalcu za naSe luneljorje. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je poslalo tc dni na poljedelsko mini- strstvo sledečo vlogo: Reševaje odlok ministrstva poljo- privrede i voda z dne 28. IX. t. l. br, 26.568/IV cast je podpisanemu dru- štvenemu vodstvu poročati, da se isto v zadevi revizije ccloaipnc carinske tarife od leta 1925 popolnoma pri- ključuje tozadevnim prcdlogom in na- ziranjem Ministrstva poljoprivrede i voda. Obenem si pa usoja podpisano društveno vodstvo vljudno opozarjati na hrnelj in juto, o katcrih dveh pred- metih v odloku ni govorjenja. A. HmeJj. Za 100 kg naScpa hmclja zahteva Änglija 2400 Din, Cehoslovaška 1180 Din, Nemčija 812 Din, Avstrija 20 zlatih kron in Francija 125 frankov uvozne carine, med tem ko znaša u- vozna carina za tuj (češki) hmelj v našo državo le 770 Din. Izvoz našega hmelja obsecja 95—98 % naše pro- dukcije. Naša pivovarniška industrija uporablja 3/5 tujega (češkcga) in le 2/5 domačega hmelja. Upravičeno za- htevamo, da je uvozna carina za tuji, posebno za češki hmelj al pari. B. Juta za vrečc. Carina za juto-tkanino znaša sedaj 35 zlatih Din t. j. 385 pap. Din za 100 kg in za juto z modrim trakom še 40% več, torej 49 zlatih Din ali 539 papir. Din. Želimo in naprošamo; 1. da se zniža carina za lahko juto (112 cm široko in 300—350 g težko pro 1 m) na 20 zlatih dinarjev in 2. da se ukine carina za težko juto, široko 123—126 cm in. 1200 —1600 g težko pro 1 meter. Railogi. Ad 1. Lahka juta se izdeluje v tu- zemstvu. Njena obremenilev s carino znaša prilično 25% od vrednosti. Ca- rina 20 zlatih Din bi zadostno ščitila doniačo industrijo. Ad 2. Težka juta je specijelni fa- brikat, kateri se ne rabi v nobeden drugi namen kot za embalažo za hmelj pri eksportu preko niorja. V naši dr- žavi se to blago ne izdeluje. Vsa po- trebna množina se mora uvoziti in vsa se v obliki hmeljske embalaže zopet izvozi in se k nam ne povrne več. Sedaj za slične slučaje predvidene carinske olajšave za juto praktično ne pridejo do veljave, ker morajo izvoz- niki hmelja imeti vedno pripravljene večje množine tega blaga za slučaj, da ga bo hmeljska trgovina rabila, kar pa se ne zgodi redno in ne vsako leto in prav redko v oni dobi, ki jo carinski prcdpisi za povrnitev carine predpisujejo. V tuzemstvu se to blago ne izdeluje in se predvidoma tudi ne bo, ker je vporaba izjemoma mala in znaša ob času nizkih hnieljskih cen v Sloveniji kakih 40.000-50 000 kg in pade ob visokih hmeljskih cenah na 1/5 navedene množine. Ravno pri nizkih cenah — kakor sedaj — ko se prodaja hmelj po Din 3'— do 6*— za 1 kg, je ta carina zelo obcutna, ker podraži vreče za 100 kg cksportira- nega hmelja za okroglo Din 25'— t. j. pri navedenih cenah 3V2—8% vred- nosti hmelja. Z ozirom na navedene razloge se Hmeljarsko društvo sigurno nadeja, da se bode pri reviziji celokupne ca- rinske tarife od leta 1925 upoštevale njegove upravičene želje. Druga vloga na finančno ministrstvo se glasi: Vsled svetovne hmeljske nadpro- dukcije je prišlo vse hmeljarstvo Slo- venije in tudi drugih okolišev v skrajno kritični položaj. Komaj ena četrtina vsega letošnjega pridelka je sedaj pro- dana povprečno po 2 do 6 dinarjev za 1 kg — tri četrtine pa čakajo na od- jemalca in sigurno je že danes, da bo ostala precejšnja množina neprodana. S to prodajno ceno se niti stroški za obiranje in sušenje niso krili, kje so pa stroški za celoletno negovanje na- sadov! Z ozirom na dejstvo, da mora 98% vsega pridelka čez državno mejo in ne najdc hrnelj doma nikakoršne druge vporabe, je položaj naših hme- ljarjev obupen in bo marsikatera ekse- kuciia neizogibna. Državna in oblastna pomoč je hmeljarjcm neobhodno po- trebna in se Hmeljarsko društvo si- gurno nadeja, da je bodo tudi deležni. Poudarjati je še treba, da imajo hme- ljarji v modernih sušilnicah, v hmelj- skih drogih in drugih pripravah mnogo kapitala investiranega, ki ga je treba obrestovati in amortizirati. V povzdi- govanje hmeljske kvalitete so hme- ijarji vporabljali velike množine umet- nega gtiojila, ki so ga jemali večinoma na up in ga bodo morals sedaj pla- čati. Vsled vremenskih razmer je po- stala velika množina hmelja že na drogih rjava in za trgovino — v letih z obilim pridelkom — nesposobna. Hmeljska trgovina se ozira le na lepo zßleno blago. Z ozirom na navedena dejstva si usoja podpisano društveno vodstvo naprošati: Ministrstvo financ blagovoli ukreniti, da se zemljarina za hmeljske nasade za leto 1929 odpiše. Celjska sokolska župa. V nedeljo, 13. oktobra se je vršila v Celju župna tekma za Clane v So- kolskem domu v Oaberju, za članice v mestni osnovni šoli. Člani so tekmo- vali na drogu, bradlji, konju na sir z ročaji, v plezanju, skoku v višino, v teku, metu krogle in v prostih vajah. Udeležba ni bila najpovoljnejša, ker je čas že zelo pozen, a dosti telovad- cev ni moglo priti k tekmi, ker so na deželi ob nedeljah dopoldne večji- del vsi zaposleni. V viSjem oddelku je dosegel I. me- sto brat Rudolf Poijšak (Celje), II. Bizjak Mirko, Trbovlje, III. ObliSer Hinko, Celje, v srednjem oddelku I. Završnik Albin, Hrastnik, lt. Rak Milko, Hrastnik. II!. Sparhakl Josip, Celje, v nižjem oddelku I. Drofenik Anton, Celje, II. Kavšek Miro, Hrastnik. V šesteroboju je tekmovalo 8 bratov in je dosegel !. mesto Mlinar Stanko, II. Marek Evgen, III. Tkalčič Rudolf, vsi iz Celja. V lahkoatletskih pano- gah so se izkazali najbolje: v teku Javornik Jože (Celje) 12V5 sek., skok v višino Pikl Franc (Trbovlje) 1 rn 40 cm, v metu krogle Poljšak iz Celja 918 m. Na bradlji je dosegel vseh 10 točk Poljšak, na krogih Poljšak in Oblišer, medtem ko na drogu ni uspelo niko- mur doseči najvišjo oceno. K tekmi članic je poslalo tekmovalke le So- kolslco društvo v Celju. Tekmovale so v prostih vajah, na bradlji, krogih, konjiT, v teku in v metu 2oge. V višjem oddelku je dosegla I. mesto sestra Zorana Luznikova, II. Križmanič Milka, III. Diehl Mira, v nižjem oddelku I. mesto Hvalič Marta, II. Rozman Marica, 111. Proselc Milica. V prostih vajah so dosegle vseh 10 toČk 4 čla- nice, najboljše tekačice (91/s sek.) so bile sestre Hvalič, Križmanič in Luznik, slednja je dosegla tudi največ v metu žoge. Na bradlji, konju in krogih so dokazale "nekatere veliko izvežbanost Tasf Kondelik in zef Uejuara Ceški spisal I^nat Herrmann. 8 Z avtorjevirn dovoljenjem poslovenil Stanko Svetinn. In oibrnil se je k Vejvari in inu jo zašepetal, da so ga lalnko .slišali za de- veto steno: »Ta mi sedaj kuha, naša inati! Da- nes te ftumijove vanipo, včoraj pljuča, predvčcrajžnjini cnioke. Vodno yem slabo volje in kar sedaj slikam, vse mesam v vijoličasto barvo. Ona mi uniči .obrt — vijolčastega nihče ne mara! Tod a jaz ne niorem priti iz lo- ga.« »Kondelik!« jc zaklicala gospa. »Ti boš na sodni dan dajal racun od vsa- ke nepotrebnc besede!« Vilice in nož so škrtali, mala druž- ba je večerjala. »In sedaj bom pogledal, kateri pi- vovar podpirata«, je rekel mojster po jedi. Vstal je in je prijel eiio izmed stc- klenic, ki jih je prinesel Vejvara s se- boj, da bi jo odprl. Odmažil jo je in je nalival v kozarec. Naglo je osupnil. V kozarcu je bila čista, brezbarvna te- kočina. Mojster ga je dvignil k nosu in je poduhal. »Kdo vain je pa to ordiniral, VeJ- vaia?« Vejvara se je obrnil, pogledal stc- kLeii.ico, udaril se po čelu in poskoeil. "Za Boga svetega — da sein moral vlakniti v žep ta nesrerni corpus de- licU!« >Kak«en korpus? Kakšne delikte? Tok1 je karbolova voda!« je zaklical iiiiojster Kondelik. Dcniči seni se zmotil!« je zaklical \(jvai;i. »Danes smo imeli v mestni .l"ot;i komisijo — nekdo nam je za bol- nike pol leta dajal naiiKvsto mineralne yede karbolovo — gospod svetnik mi je rckel, da naj vzaiinem to s seboj in ''«¦i.i P vines em juiri v pisarno — in vra.g ve, kako se je zgodHo . . .« >No, dobro Vejvara«, je rekel moj- ster in je odmaknil kozarec, »torej le pijte, kar ste si prinesli, toda jaz se bom držal nažega. Pri nas he ninramo spkvli!!!jocega sistema.« >Ni('esar niscni hotcla reči«, je pri- ponmik preniisljeno mati Kondeliko- va, »toda vedno se mi je zdelo, da od vaju prihaja nekak cuden dub. No, vidite, vendar ])ojde Katinka po pivo. j Katinka!« Vejvara je še niajal z glavo in je iz- lival vodo iz kozarca v steklenico. »Od tega se ne sine zgu-biti niti kap- Ijica«, je rekel, »to je uradni dokaz za zdravstveni res era t.« Toda ta iniala nezgoda ga ni nika- kor spravila iz ravnokižja, kakor nek- daj one različne nesrece, ko je bil še samce. /\'. Prva dekla. V Pragi premenja na sto in na tiso- če strank svoje dekle in ravno toliko dekel svoje gospodarje, toda v celoti se vrši ta selitev brez posebnega šun- dra. Stara dekla gre preč, nova pride na njeno mesto. Kaj bočemo. Pri nilailih /akonskih Vejvarovih ni bila stvar tako navadna. Tarn se ni menjavalo, tarn je mora la priti de- kla vprvic. Njen prihod jo delal mno- go več skrbi mičiteri Kondelikovi nego gospodinji Pepici sami. Cim bližji Je bil dan njenoga prihoda, tern bolj je bila mainica razburjena. Ko je Pepica Vejvarova to videla, si ni mogla kaj, da ne bi napravila kake opazke ali se vsaj nasmehniki. Tn to je gospo Kon- delikovo tudi razburjalo. »Venii, hčerka«, je rekla ob takih prilikah mati sicer popolnoma dobro- dusno, toda vendar z gotovo ostjo, »tebi se zdi vse to smešno, ker še nisi izkušena in ne vež, kaj vse to skupaj pomeni. Tebi je vedno veselo. Prej ne- go tebe smo imeli deklo in ti si rastla poleg nje, tako da se ti jo zdelo, da spa da k rodbini. In ko je ena odsla in j)iišla druga, je Mlo tebi vseeno. Bože, vom, da se komaj spomniš, kdaj je ];rišla k nam Katinka. Toda pri tebi je popolnonia drug slucaj. Doma ti :jo bila dekla kot tovarišica, toda sedaj inoraš gospodariti. Pri prvi dekli se bos učil_a, da tako povem, za. gaspo! In ko bi se izutMla takoj pri prvi! Ime- ti boš morala mnogo potrpežljivosti, hčerka. Biti moraš prizanesljiva, toda tudi hladna, popolnoma na kratko: nikdar ne pozabi, da bi bila z deklo zelo zaupljiva. To je nevarno, ])osebno zti lmlade gaspo — takoj bi te imela okcli prsta. Ti zahtevaj svoje, in daš ji\ kar je njenega. In konec!« Pepica je poslušala to razloge od početka s smehoin na obrazu, toda cimdalje resneje in slednjič je rekla materi: »Res, skoro strašiš me, majnica. Zdi se mi, kakor bi morala biti prodana.« Gospa Kondelikova je dvignila ka- zalec desne roke v zrak: Strua 2. NOVA BGBA« Stev. 83. toda do vseh 10 točk se ni posrečilo povzpeti nobeni. Natančen izid v doseženih točkah in odstotkih vseh posameznikov(ic) bo razglasilo župno načelniStvo v ne- deljo, 20. oktobra na zboru druStvenih načelnikov in načelnic. Spomladi bodo ponovne in glavne župne tekme, kjer se bo končnoveljavno ocenila priprav- Ijenost župe za velike tekme na vse- sokolskem zletu v Beogradu 1930. Damsko In posteljno «ahiJa fino in elegantno izvršuje pUlllVF, prott naročilu M. ŠR1BAR, Celje, Gosposka ulica 17 Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. Domače vesta. d Novl dravskl podban g. dr. Otrnar Pirkmajer je bil v torek sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralja in nastopi te dni svoje službeno mesto v Ljubljani kar najprisrčneje sprejet od vseh onih, ki so umeli ceniti njegov velik organi- zacijski talent pri ustvarjanju mari- borske oblasti in njegove odlične upravne sposobnosti pri vodstvu te oblasti. Kakor je bil na visokcm svojem mestu v Beogradu, ko je deloma sam izdelal, deloma odlično sodeloval pri sestavi mnogih važnih zakonov, v in- teresu splošnosti na mestu, tako zelo smo ga pogrešali in potrebovali v ožji naši domovini. Veselimo se, da se je vrnil k nam ba§ v času, ko gre za definitivno ureditev naše javne uprave, ker smo prepričani, da bode tu njegovo sodelovanje rodilo dragocene sadove. d Proslava desetletnice gremijal- nega načelnika g. R. Stermeckega. Polnoštevilni odbor Gremija trgovcev v Celju je proslavil desetletnico nače- lovanja g. R. Stermeckega na posebni slavnostni seji v soboto dne 12. t m. Podan je bil kratek zgodovinski pre- gled od izvolitve dne 24. septembra 1919, ko je prišel gremij v roke Slo- vencev, ki dotlej v njem niti zasto- pani niso bili. Govorniki so proslav- Ijali njegovo požrtvovalno in nesebično desetletno delo na gospodarskem polju v dobrobit trgovcev in trgovskih na- meščencev. Povdarjali so izvanredne težave trgovcev v povojni dobi, ka- tere so bile premagane pod njegovim vodstvom. Ugotovilo se je, da je gre- mij napredoval pod njegovim načel- stvom v svojem delokrogu ter do- segel izvanredne uspehe in si priboril v vseh primerih pomemben ugled na zgoraj in spodaj. Gmotno stanje se je povzdignilo in omogoČilo nakup last- nega doma in preureditev v vznosito hišo s poslovnimi in stanovanjskimi prostori. Izrazila se je želja, da bi še tudi v prihodnosti opravljal to mu zo- pet na novo poverjeno mesto z enako marljivostjo in doslednostjo. Izreklo se mu je utemeljeno priznanje in posebna zahvala za dosedanjo delo in trud ter mu izročilo spominsko tablo z podo- bami celega načelstva. Gospod načel- nik se je vzradoščen in ginjen za- hvalil za to posebno pozornost in ob- ljubil še tudi v prihodnosti posvetiti vse svoje znanje in vse svoje moči gfemiju, trgovstvu in trgovskim na- meščencem. d JugoslovensVl Sokolski Savez je, kakor se nam sporoča, takoj, ko j6 doznal za puljski proces, posredo- val v zaščito in obrambo človeStva in pravice na1 vseh v poštev prihajajočih mestih. ¦ ) d Ukinjenje državne pollcije v Celju. „Službene Novine" so objavile včeraj uredbo o osnovanju in delo- krogu lokalne policije kot državne krajevne policijske ustanove, Ta lo- kalna policija se ustanovi v vseh več- jih krajih izvzemši sedeže banovin, tedaj tudi v Celju, Mariboru, Ptuju itd. Podrejena bo banu. Te občine so dol- 2ne, dati na razpolago potrebne pro- jstöre in vzdrževati potrebno število jpolicijskih pisarniških uradnikov, moStya in agentov. lzjemoma lahko da država šibkejSim občinam potrebno podporo za vzdrževanje policije. Sedaj obstoječe policijske oblasti se morajo najdalje v tekutreh mesecev preurediti po tej naredbi. ObCine morajo pre- Vzeti policifsko osobje, vkolikor ne ostane v državni službi. Glede pre- jemkov in pokojnine veljajo za lo- kalno policijsko osobje predpisi za državno policijo. V Celju je stvar Se bolj komplicirana radi tega, ker ob- sega policijski okoliš dve občini. d Vsa narodno-kulturna drustva v Celju vabi »Soča« na . mijen sestanek v soboto 19. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma v Gelju. Prosimo, da pošljejo društva predsed- nika ozir. njegovega namestnika in po možnosti tajnika na sestanek. d Polrujmnje v doliui sentflorjan- ski* v celjskem Mestncm gledaliscu. Prvo gostovanje članov mariborskega War.odnega gledališča v tekoči. seziji je poteklo na naravnost manifestan- ten nacin — na najvočje veselje vseh onih. ki žele videti dobre predstave na našciii iiiestnem odru in ki se vesele v meslu vsakega domačega, sloven ske- ga umietniškega užitka. Dvorana je bi- la popolnoma razprodana, veli.ko l.ju- di je odšlo, ker niso dobili vsto])iiie. (In parenthesi: vstopnice so za vsako predstavo v predprodaji pri tvrdki Goričar & Leskovsek.) Krasen obisk, skrbna priprava predstave, ki so jo kazale kulise, skoro nedosežne inaske, moderna in efektna soenerija, živjih- na igra, krepko podertani. značaji — vse je nedvomno vplivalo na potek in silen uspeh predstave. Bil je krepek, a zaslužen aplavz kakor ga že dolgo nisino slisali. Aplavz so /,1asti na kon- cu pr©d«tave ni hotel poleci; igralke in igralce so parkrat klicali pred zastor. To so nedvom.no tudi zaslužili; o«obüo pa Krištof (Edo Groin«) in Jaeinta (E.ma Starčeva) v 2. in 3. dejauju, ekspeditorica (Elvira Kraljeva), cer- kovnik (Jože Kovic) in zlodej (Vlado ykrbinsek), da amenjamio le najzna- čilnejše vloge. Zacvetek je bil tocno (kar je posebno hvalevredno), odmori kratki. Izvrstno režijo in inscenerijo g. Jožeta Koviča smo omenjJi že po- prej. V vseni: lep in srečen začetek sezije tudi že s starini »Pohujšanjein,« ali morcla ravno vslecl »Pohujšanja v doliui sentflorjans'ki«. Vkleti je obilo veselja do gledališca, kar pomenja do- bro sezijo. d Važna anketu. Srezko načelstvo je sklicalo radi posveta o najnujnejšib ukrepih, ki bi bili potrebni radi go- spodarske krize, ki je v zvezi s hinelj- Kko krizo zadela celjski srez, anketo v torek, dne 22. öktobra 1929 ob 8. url zjutraj. K anketi ste povabljeni celj- «ka in ljubljaji'Ska Zadružna Zvoza, vsi večji celjski denarni zavodi, ki/ iiii'ajo ninogo opravka s lnnelj.ar.ji. Jlnieijarsko društvo, oba trgovska gre- mija in veo gospodarskih strokovnja- kf)V. d lz celjske policijske kronike. — U k r a d c n p e s. Skladiweniku lesnc trgovine »Silva« v Gaberju je ukradel nekilo 14. oktobra rjavega, mladega dobermana. Najditelj dobi 100 Din nagrade. — T a t v i n a. V novi tovar- ni. na J)olgem i)olju je ukradel neznan uzniovič tesarju Franclu Grajzlu te- sarskega orodja za 329 Din. Tatvina se je izvršila v noči od 15. do 10. okto- bra. — U k r a d. e n o pismo. Poli- cijskemu stražniku D. na Glavnem tr- gu št. 10/1 je bilo z vrat ukradeno pis- mo iz Italije, naslovljeno na njegovo zeno, v katerem se je nahajal ženin krstni list. — Z a s t a v i 1 je svoj pot- ni list pri trgovcu H. neki Fr. Galle, doma iz litijskega okraja, za 500 Din in se ni več javil. — N a j d e n a je bila plava cepica na Glaziji, siva če- ]Dica na Savinjskem nabrežju in si\a žametasta ženska torbica v Razlagovi uWv.'i. — Z g u b I j e n o. Zgubil je Pa- vel Javornik, Mariborska csta 1, zrač- no sesaljko, Mozer Alojz, Zavodna 120, usnjeno listnko s 320 dinarji in ribolovno karlo na poti od Ostrožnega do Spod. Lanovža, Slander Marija iz Košnice listnico s 100 Din na Glav- nom trgu ali v Prešornovi ulici, Vob Ela, Za kresijo 14 ročno torbico z raz- nimi nialenkostnii. d Tezka nesreča. — Pretep. Včeraj, v čelrtek ob 11. uri dop. je čistil 20- letni. delavec Riček Jože v žagi gosp. Čaterja na Sp. ITudinji. Pri tem ga je zgrabil stroj in mu stisnil prsni koš. Dobil je tako težke notranje poškodl>e, da je ob 3. uri pop. v bolnišnici umrl. — Vöeraj so pripeljali v celjsko bol- ni(O tudi 19-letnega rudarja Jožeta Gaberščka iz Sešč pri Grižah. Pri n'e- kern nedeljskein pretepu je bil zabo- dexi, z noženi v levo stran prsi. d Dunajska opoldanska vremenska napoved za 19. oktobra: oblaeno, me- gje, .temperatura malo spremenjena, xastopenagibanje k dežju. d UmrU sq v eeljski bolnici: 17. okt. (50-letna kocarica Ursula Zager iz Vir-^ štanja in is tega dne 33-letna brez- poselna služkinja Alojzija Zupanc iz Celja. d V Ctdberju pri Celju je dan es unir- la 133-letna zasebnica Julija Stege- mann, roj. Stare. d FaJska elektrarna javlja, da bode v nedeljo od 9. do 12. ure opoldan uki- nila električni tok. d Proslava odkritja spomenika t<>j~ nini žrtvam v Vojmkn za obeine trg Vojnik, Škofjovas, Visnjovas in Bezo- \ieo (ne Brczovico, kakor stoji pomo- toma na vabiliJi!) se vrai v nedeljo, dne 20. oktobra 1929 s sied er im spore- dom: Ob 9. uri žalni sprevod iz Arcli- na v Vojnik s sodelovanjem vseh dru- štev in gostov. Ob 10. uri slovesna sv. niaša na prostem, pridiga in blagoslo- vitev; nagovori zastopnikov društev in oblasti, civilnih in vojaških. Po od- kritju in izvršenem programu obhod po trgu. Popoldan ob 3. uri se upri- zori velika bojna igra »Kalvarija-<, nnto ],rosta zabava itd. d Plesne vaje Sokolskega društva Celje, se bodo — kakor že objavlieno, pričele v nedeljo 20. oktobra ob 8. uri v mestni telovadnici, Vaje imajo namen pospeševati sporedno s telovadbo, gibčnost in sigurnost pri nastopanju sploh, posebej pa še pri družabnih prireditvah. ModernejSa današnja doba zahteva tako od mladine kakor od starejših, da iščejo družabnih stikov. In kje je to lažje kakor na plesih! Toda danes se s polkami in »šotiši« ne pride daleč, treba je več, ako nočeS veljati za starokopitno klado. Priredi- telji žele, da bi se v letoSnjem letu udeleževalo vaj tudi starejSe članstvo. Veza med starejšimi in rnlajšimi je prav rahla. Skušati to ob vsaki priložnosti pogiübiti, naj bi bilo stremljenje sta- rejših; posebno onih, ki pri četrtinkah brez potrebe kritikastrijo o vsakem in čez vse. Vaje bodo domače in brez napetosti, ki posebno začetnike odvrača. Vse one, ki se nameravajo udeleževati vaj, prosimo, naj pridejo takoj prvi večer, da pozneje pouk radi njih ne bo trpel. Vpisovanje se vrši na dan pouka od 7. ure dalje. d Plesna vaja Trgovskega društva v Celju, katera se je vršila dne 12. t, m. v mali dvorani Celjskega doma, je bila nad vse dobro obiskana in družba nad vse dobro razpoložena. Opozarja se vse reflektante, da se jih sprejme samo še to soboto, t. j. 19. t. m., ker na poznejše prijave se radi motenja pouka ne bo več oziralo. d Sadna razstava (all sejm?) se otvori jutri, 19. oktobra v paviljonu «G» Ijubljanskega velesejma. Razstav- Ijenih bode za prodajo 1500 do 2000 amerikanskih zabojev (20 do 25 kg) raznih jabolk in hrušk. d V Šmarju pri JelŠah se je po- ročil g. Rafko Berce, učitelj, z gospo- dično Olffo Brenčičevo. Obilo sreče l d Bivši «plesnl krožek» namerava tudi letos pričeti s plesnimi vajami, ki bi se vrSile ob nedeljah popoldne v mali dvorani Celjskega doma. V svrho razgovora se vabijo stari kot novi člani, da se udeležijo tozadevnega sestanka v nedeljo popoldne v mali dvorani Celjskega doma, kamor je po- vabljen tudi g. Černe, kjer se ga bo naprosilo, da bi zopet letos to breme na svoje rame prevzel. Sestanek je ob 3. uri. d Zaplenjeno kolo znamke «Herbst- Rad, Georg Herbst, Wien» St. 112 093 črno pleskano, modro prepleskano, se nahaja v jetnišnici okrožnega sodišča v Celju. Komur je bilo to kolo ukra- der.o, naj se nemudoma javi ustno ali pismeno z navedbo točnega naslova preiskovalnemu sodniku v Celju. d Umrl je na Blanci pri Sevnici g. Josip Robek, posestnik in dolgoletni župan. Pogreb se je vršil zadnio ne- deljo. d Vsled zadnje velike automobil- ske nesreče so v Mariboru znatno poostrili kazni za prestopke cestno- policijskega reda. Vsako prehitro vožnio automobilistov kaznujejo z zaporom od 1—30 dni. d PoroČil se je v Mariboru trgovec Milko Senfar iz Ptuja z gdČ. Marijo Kartinovo. Mnogo sreče ! d Vellko vinsko trgatev priredi prostovoljno gasilno druStvo v Siiv- nici pri Celju v nedeljo dne 20. okt. pri g. JoSku Kranjeu v Slivnici. Za- četek ob 3. uri pop. d Pri Sv, UrSuli nad Dramljami je v nedeljo dne 20. oktobra običajno »žegnanje«. S hriba sv. Uršule se nudi diven razgled po celi okolici. Dostop vodi po lepi poti s Ponkve ali pa iz Dramelj. Za Celjane krasen dnevni zlet! d Gospodinjske nadaljevalne Sole. Da bi se omogočilo onim kmetskim in delavskim dekletom, ki nimajo pri- like izobraziti se v posebnih šolah za poklic žene-matere in gospodinje, pri- učiti se vsaj najvažnejše in najpotreb- nejše za življenje, je mariborska sa- mouprava Žrtvovala precejšnje svote. Lani in letos so se vršili v zavodu Solskih sester tecaji, kojih so se ude- ležile učiteljice, ki hočejo svoje delo posvetiti kmečki ženski mladini. De- kleta se uče tu kuhanja, Sivanja, zdrav- stva, živinoreje, vrtnarstva, nege bol- nikov in dojenčkov itd. Ker se vrši ta ^ola pozimi in se ozira na kra- jevne razmere deklet, bi bilo pač že- leti, da jo kmetska in delavska de- kleta v čim večji meri obiskujejo. Lani je bilo v mariborski oblasti 18 takšnih Sol. Ker pa se je letos izvežbalo zopet več zmožnih učiteljic, naj zaprosijo občine povsod, kjer je le možna ustanovitev »Gospodinjsko nadaljevalne sole« oblastno samoupravo za to res prekoristno solo. d Ravnateljstvo drž. rudnika v Ve- lenju sprejema do 20. oktobra ponudbe za dobavo 100 m3 smrekovih in bo- rovih plohov in 250 m3 jamskega lesa. d Smola pri vlornu. V Mariboru sta vlomila dva tička v trgovino gosp. Cverlina v Gosposki ulici in odnesla 6000 Din gotovine in za 50U0 dinarjev obleke. Ko sta se pri mestnem vrtu preoblačila, ju je vjel stražnik in po- vabil s seboj. Med potjo je jeden, ro- jen Zagrebčan, neki Gjorgjevič, po- begnil, pri drugem pa so našli poleg obleke Se 1152 Din gotovine, osem vetrihov in električno svetilko. d Laška mestna občlna je sklenila prispevati za spomenik pokojnemu dr. Žerjavu 300 Dm. Srezpo- gojno si oglejte prcd nakuponi orloje vcliko zalogo istih v vclelrgo- vlnl Stermccki, kjer si boste lahko izbrali prešite odeje yscli vrst, so- lidne roCne \z- delavc po sle- dečih nizkih ce- nah: stand 150 Din, kambrik 144 Din, rus 150 Din, klot 105 Din, rožast 280 Din, tiger 48 50 Din. postcljnc garniture 230, 275 Din, madras garni- ture 78, 89 Din, preprogc na meter po 2250 Din. Oglejte si zalogo in izlo^be in prcpriCajtc se o kvallteti in nojniZjih cenali. Nakup neprisiijen. Velelpii I smhi, Celje. Vasi bawasii čevlji bodo kakor novi, ako jih barvate z Brauns, barvo za zisnjei ' ludi afctovke, kovčegi, \ usnjcdi sloli itd. vse I Vobivq se v vseh dvogemjah ter , žfe&^. j^) trgavinaJi 2 bca^o'iji usiyem! L rjf^ c—^ Tovamabaz'v \x$?> P (if)! ViljemBrmu2sfCclje. *4%l L§| Stev. 83. ____________________________________________»NOVA DOBA*________________________________________________gftan 3. d Prl podružnici Javne borze dela v Celju je ponudeno delo 1 koniskemu hlapcu, 1 volarju, 1 majerju kravarju, 5 poljskim delavcem, 1 hiSn. hlapcu, 20 delavcem za gradnjo ceste, 20 gozd. delavcem, 15 delavcem za zemljo, 5 minerjern, 1 pečarju, 3 kovačem, 1 stavb. ključavničarju, 6 mizarjem, 5 so- darjem, 1 kolarju, 2 tapetnikom, 7 čev- liarjem, 1 raznašalcu kruha, 30 zidarjem, 50 težakom, 10 tesarjem. 5 sobosli- karjem, 1 strojniku, 14 vajencem. d lz srednješolske službe. Prestav- Ijena je suplentinja Mara Mtlenkov č iz Celja v Zagreb, predmetni učitelj Ante Nemarovič iz Križevcev v Celje in suplent Ivan Mlinar iz Murske Sobote v Celje. . d Cena za vodo na Laškem. Na Laškem bodo plačevali vsled sklepa mestnega občinskega odbora odslej za vodo mesečno 5 D:n od vsakega stal- nega piebivalca v mestu, v okolici pa 7 Din od vsakega odjemalca. d Kako je sedaj z zastavarnl? Na neko tozadevno vpraSanjeodgovarjamo: ČI. 30 zakona z dne 3. oktobra 0 naslovu in razdelitvi kraljevine pravi : »Od dneva, ko ta zakon stopi v veljavo, se rnorajo splošno razobešati in nositi sarno državne /aQtavp« d Usnjalih predmetov. ki so .se ob- (Irgnili nočemo več rabiti, čeravno je usnje se dobro obranjeno. Obstoji pa sredstvo za barvanje, s katorim sc predmeti, ki so postali norabni in do- bili iniadeže, kakor n. pr. barvni dam- ski čevlji, mape za spise, kovčegi, us- njate stolice i. dr. prenove — i.momijc so »Vilbra«. 709 cl Zgaye, pomanjkanje teka, pospa- nost, boleeine v želodeu, pritisk na .1e- tra oclstranjiije pri dnevni uporabi časa grcmke vode »PALMA«. Znamu- niti zdravniki priporočajo »jPALMA« crronko vodo kot najboljše domače sralstvo. Zahtevajte »PALMA« v le- karnali, drogerijah, šponerijskih trgo- vinah ali v glavni zalogi: Drago Zni- daric, Celje, Javno skladisče. 7(K5 d NoÖno lekarniško sluzbo v Celju ima od sobote 19. t. in. do petka 2S. t. in. lekarna »Pri križu« na Kral.ja Petra cesti. d (iasilno druMco v Celju. Toden- sko shnžbo ima od ncdeljc 20. t. m. do sobote rl. t. m. II. vocl pod poveljstvom g. Josipa Pristoška. d Cene za seno in slamo v Mariboru. V sredö se je na mariborskem trgu prodajalo seno po 75—100, slama i>o 50—60 Din za 100 kg. Dovoz slab., kupcija neznatna. Nesrecni naši rojaki v istri. Vladimir Gorian ustrelje*. Krut politieen proces se jo vršil 14. in 15. t. m. v Pulju, kamor so pri si I iz Riina olani izrednega tribunala za zaščito državo, da sodijo petorico islr- skili llrvatov in Slovcncev, dolavcov iz Berma pri Pazinu, ki da so povo- dom fašistovskega plebisciUi dno 24. marca, pb volitvah v novi fašisticni. Parlament iz nekega gozda oddali stre- le proti skupini volilcev, ki je z itali- janskim učiteljem in z godly) na čelu korakala na volišče, in da so pri tern zastavonoso snirtno, enega voli'loa pa težko ranili. S tern so glasoan obtožnl- ce zagrešili nc samo zločin uboja, am- pak ludi atentat na fasizem. in na dr- žavo kot coloto in precllagana je bila za nje smrtna kazen. V sredo opold.no je potem sodišče izreklo svojo obsotl- bo. Eden izmed obtožencev, Vladimir Gortan, je bil obsojen na smrt, osta-li pa na tridasetletno ječo . . . kljub to- mu, da je eden dokazal svoj alibi in da nikakor ni dokazano, da bi bil Gor- ton ranil italijanaša Tahtana. Raz- prava se je vršila praktično ob izk-lju- čitvi javnosti. Niso bill pripuščeni k njej niti zagovorniki niti objoktivni inozemski časnikarji. Kralj Viktor Emanuel je prošnjo za pomilostitev odklonil, na kar je bil nesrečni Gor- tan včeraj zjutraj ob 6. uri nekje pri -Pulju ustreljen v hrbot. Vtis v Ljub- ljani, Ziagrebu in Beogradu in powsod po naši državi vsLed te krvave obsod- be, ki bi naj koneeno vzela vsak po- gum našim rojakoin v Primorju, je enako silen, saj vsi vemo, za kaj gre. Naša akademska omladina v Ljublja- 11 i, Zagrebu in Beogradu je odposlata protest na Drustvo narodov, naše že- ne so prosile papeža in italijansko žensko zvezjo za posredovanje. toda bilo jo ziistonj. Padel je nedolžen slo- vanski kmetski fant v Istri pac pred- vsem za to, ker je bil Slovan. Ljublja- na je sinoči žalovala na ta nacin, da so bile odpovedane vse javne gleda- lisko in kinomatografske predslavc in so utihiiilo vse godbe. SoRol. Vsesckolski z!et v Beogradu lita 1930. V preteklih dneh se je mudüo za- stopstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Beogradu, da uredi vse po- trebno glede vsesokolskega zleta v Beogradu leta 1930. Zajedno s ta- mošnjim zletnim odborom so bile od- stranjene vse ovire glede prireditve zleta, ki so se pojavljale od časa do časa ter so ovirale dosedanje priprav- ljalno delo. Vsesokolski zlet v Beo- gradu leta 1930 se vrSi. Zletni odbor je začel takoj z intenzivnim delom, začela je poslovati zletna pisarna, ure- jeno je finančno vprašanje zleta, ki bo ugodr.o reSeno, vpoštevajoč pred- pisani garancijski fond, katerega pri- speva vse članstvo. Z deli na telo- vadišču, ki bo v sredini mesra pri novi tehniki, se začne v prihodnjih dneh. Telovadišče bo urejeno za 4500 telo- vadcev ter za 80 000 gledalcev. Glavni zletni dnevi so določeni za Vidov dan 1930. Razven tega se vrši v me- secu juniju nastop naraščaja, dijaštva in vojske. Vabila Cehom, Poljakorri Rusom itd. bodo razposlana v pri- hodnjih dneh. Kakor prihajajo poročila se pripravlja zlasti češko Sokolstvo, da v velikem Stevilu poseti naš zlet, pa tndi Poljaki se živahno priprav- Ijajo. Proste vaje za članstvo, članice, za nara>čaj in deco so že določcne ter se pridno vadijo v vseh župah. Tudi za tekme se društva živahno pripravljajo ter je pričakovati. da bo Stevilo tekmovalcev veliko. Priprave za nastop vojaštva so tudi že v teku. Vsesokolski zlet v Beogradu bo ena naSih največjih manifestacij. Zato je nujno potrebno, da se začno vsa društva prav intenzivno pripravljati za zlet. Po vseh društvih se naj osnu- jejo potne blagajne, ki naj zbirajo prispevke za kritje potnih stroškov, skrbite povsod, da si pravočasno na- bavite kroje itd. V vseh drustvih se naj pridno podučuje proste in redovne vaje, se na) pripravlja za tekrno. Ne pozabite na naraščaj, ki se naj tudi udeleži zleta na naraščajski dan. Češki naraščaj pride v velikem šte- vilu na naS zlet. »Sokolski Glasnik« bo prinašal stalna poročila 0 pripra- vah. Zasledujte pazno ta poročila.. KINO. d Meslni kino Celje. Petek 18. okto- bra: »Dolžnost niolčanja«. Šest dejanj 0 žalostni usodi žene po r.omanu W. v. Oesterena. V glavnih ulogah Mar- vella Albani, Vivian Gibson, Mary Kid, Bruno Kastncr, Jack Trevor, (histav Froelich in Kurt Gerron. It.- red no lep film s predigro v 2 deja- njih »On in ona*. — S.obota 19. in nedelja 20. oktobra: »Kronik iz Ala- wose« (»Gkovi«). Senzacijonalna drama v 7 dejanjih. V glavnih vlogah slovili George O' Drien in Estelle Tay- lor. Ljubavni roman po ned.olžnein ob- sojenega in demon«ke žene. Pretres- lji(\ra. drama iz življenja obsojencev. Ta film se odlikuje po prvovrstni igri in režiji ter silni draniatski vsebini. — Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Kovačeve v Aleksandrovi ulici. 1^^, Sdobra svretbobcL txzrit/e očl. pi ^m VpoUtNJcy 9 p \—^ii fto&uisije mamane kahnicel ŽiHlllllllMH I llllilllililllilllllllllllBMMBHMBMM^rf^i X črovprašgj eLeJdj». CERJL1NI 50 17 CELJE, GLAVNI TRG ŠTEV. 14 katera Vam nudi različno izgotovljeno blago po zmernih cenah in to : obteke za dame, obleke za dekiicep obleke za fante, nogavice, iokavicey bluze predpasnike, 2epne robec, čevlje, pleteno blago: puloverje, majice, perllo za dame, gospode in otroke, predpasnike, krila itd. Tedensko porocilo __ elehtropodjetja KqfoI FL0R3AHČ1Č, Ccljc, CantsBFjeoQ Z ^Z'T" Ako Sc niste informirani, pomnite dobro, da lahko naročite instalacijo za električno luč kjer želite in da smete kupiti ŽARNICE, kjer hočete. Irnarn izvežbane monterje in inštaliram pa predp sih za jako nizko cono. Prodajam žarnice najboljših svetovnili znaink »TUNGSRAM« in »OSRAM« po zelo ugodnih cenah. Po znižanih cenah imam na zalogi električne likal- nike, svetilke in druge električne potrebšCine. Polnjenje akumulatorjev po 10 Din komad. Pri meni kupite vedno sveže anodne baterije po Wn 95— 60 volt, Din 135*— 90 volt, Din 180— 120 volt znamko „ZmaJ". Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOW TRG (v iastni palači pri kolodvoru) Prlhrankom rojakov v Ameriki, denerju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo. Kranilnira daje poso- jila na zemljišča po najnlžjl obrestni merh Vse prošnje rešuje brezplalno. Za hranilne vloge jamči polcg premozenja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Tiaia in iz&aja Zvezna tisharna — üdgovorvn &a izdajateUa, tLskarno in redakcijo Milan Criima « C«ij».