Kamniški OßÖAN
St. 2
54. leto
Kamnik, 13. februar 2015
Odločno proti zaprtju urgence
Med občinami, ki bi v sklopu reorganizacije urgentne službe v Sloveniji utegnile ostati brez službe nujne medicinske pomoči (NMP), sta tudi Kamnik in Komenda, a župana, direktor zdravstvenega doma in občani se ne dajo. Zdravstveni ministrici so poslali protestno pismo, podpisujejo pa tudi peticijo.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniku grozi ukinitev 24-urne dežurne ambulante nujne medicinske pomoči, ki deluje v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik, ter reševalnega vozila z zdravnikom. Na razpolago naj bi ostal zgolj rešilec z reševalcema, zdravnik pa naj bi se po potrebi vozil iz Domžal. Čeprav kamniška urgentna služba letno oskrbi deset tisoč bolnikov, opravi več kot tisoč intervencij na terenu in okoli 1400 reševalnih prevozov, na ministrstvu za zdravje menijo, da sistem ni optimalen. Zato so ustanovili posebno delovno skupino, ki pripravlja strokovni dokument, ki bo podlaga za reorganizacijo službe NMP.
Ministrstvo: dostopnost bo enaka ali boljša
Kot so nam pojasnili na ministrstvu, v Sloveniji ta čas intenzivno poteka gradnja mreže desetih urgentnih centrov, ki se financirajo iz evropskih sredstev. »Organizacija NMP bo prilagojena potrebam in geografskim značilnostim posamezne regije. Tudi za območje Kamnika bo delovna skupina pripravila strokovni dokument in upoštevala posebnosti posameznih predelov glede na konfiguracijo terena, dostopnost oddaljenih področij in cestnih povezav v regiji. Določene spremembe bodo na tem območju, vendar bo, ne glede na predvidene organizacijske in strukturne spremembe, dostopnost do storitev NMP enaka ali celo boljša. V tem trenutku za to območje konkretnih pojasnil v zvezi s spremembami še ne moremo podati, vsekakor pa
Kamničani ne pustijo, da bi njihov urgentni center zaprli in ga preselili v Domžale.
bo tudi v tej regiji pred kakršnokoli spremembo sklican sestanek vseh izvajalcev NMP v regiji, kakor tudi direktorjev zdravstvenih domov, bolnišnice in predstavnikov lokalnih skupnosti,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da naj bi bil novi pravilnik sprejet v prvi polovici letošnjega leta.
Župan: urgentni center naj bo v Kamniku
V	Kamniku do takrat ne nameravajo čakati, saj imajo, kot poudarja župan Marjan Šarec, s potezami države na lokalni ravni že zelo slabe izkušnje. V Kamniku so namreč že ukinili davčni urad in geodetsko upravo, tudi policisti imajo po 17. uri uvedeno le dežurstvo. Zato je skupaj s svojim komendskim kolegom Slavkom Poglajnom in direktorjem kamniškega zdravstvenega doma Sašem Reboljem pred dnevi ministrici Milojki Kolar Celarc poslal odločno protestno pismo.
V	njem so zapisali, da so jih
napovedani ukrepi močno negativno presenetili. »Trenutno za paciente na našem območju skrbi urgentna ekipa z zdravnikom 24 ur na dan, vse dni v letu, služba nujne medicinske pomoči pa deluje ločeno od splošnih in družinskih ambulant. Prav tako se je potrebno zavedati,
lahko koga stane celo življenje. Naj člani strokovne skupine, ki pripravlja tovrstno reorganizacijo, pojasnijo, zakaj so Domžale upravičene do tovrstnega centra, čeprav je Ljubljana zelo blizu, Kamnik in Komenda pa ne. Če bi že hoteli prebivalstvu omogočiti nemoteno ustrezno, predvsem
Peticijo lahko še do konca februarja podpišete v prostorih Občine Kamnik in kamniškega zdravstvenega doma ter na treh lokacijah v občini Komenda.
da je občina Kamnik hribovita in so njeni kraji precej oddaljeni od središča. Površini občin Kamnik in Komenda merita skoraj 300 km2, skupaj imata preko 500 kilometrov lokalnih cest, od tega dve tretjini na hribovitem območju, do Motnika je denimo skoraj 30 kilometrov in težko si je predstavljati, da bi za tovrstne kraje ta sprememba ne predstavljala težave. Daleč od tega. Prepričani smo, da ta ukrep
pa z Ustavo RS zagotovljeno zdravstveno oskrbo, bi bilo kvečjemu sprejemljivo, da je tak center v Kamniku,« so med drugim zapisali. Poleg protestnega pisma pa so se občani zoper napovedi odločno odzvali tudi s podpisovanjem peticije. Peticijo lahko še do konca februarja podpišete v prostorih Občine Kamnik in kamniškega zdravstvenega doma ter na treh lokacijah v občini Komenda.
OBČINSKE NOVICE
S petjem počastili Prešerna
Na slovenski kulturni in državni praznik je v Domu kulture Kamnik potekala osrednja občinska proslava s pesmijo 36. Območne revije pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda.
stran 3
AKTUALNO Leto dni po žledu
Morda se nas kar nekaj živo spominja prve februarske nedelje lansko leto, ko je popoldne začel padati dež, ki pa se je začel nabirati v uničujoče ledeno okrasje. Grozljivega hreščanja, pokanja ter rušenja poledenelih dreves verjetno še dolgo ne bomo pozabili.
stran 5
KULTURA
Februar za "barutano"
Mesec februar v Medobčinskem muzeju Kamnik v okviru projekta Kam so šle vse fa-brike namenjajo smodnišnici. Minulo soboto so tako predstavili maketo, ki so jo izdelali štirje nemški prostovoljci, že 20. februarja pa na to temo sledi še javna tribuna.
stran 8
ZANIMIVOSTI Vpisan v zgodovino
Te dni mineva deset let od tekme svetovnega prvenstva smučarskih skakalcev v Obersdorfu, na kateri je takrat še ne devetnajstletni Ka-mničan Rok Benkovič osvojil naslov svetovnega prvaka.
stran 12
Sneg odpihnil pouk
Orkanski veter in sneg sta minuli petek težave povzročala predvsem v višjih predelih občine.
Jasna Paladin
Kamnik - Agencija RS je minuli petek za večji del države izdala rdeči alarm, za območje Gorenjske pa oranžnega, zato so v občini Kamnik aktivirali Štab zimske službe. Kljub napovedim o obilnem sneženju slednjega v večjem delu občine skorajda ni bilo, a kljub vsemu je zima pokazala svoje zobe - predvsem na območju Tuhinjske doline in Kozjaka ter v višje ležečih predelih občine je orkanski veter gradil snežne zamete in zato močno oteževal promet. Iz občine so občane pozvali, naj se na pot odpravijo le, če je to res nujno potrebno. Če pa je vreme marsikomu povzročilo skr-
bi, so se razmer verjetno najbolj razveselili najmlajši - nekatere šole so zaradi resnih opozoril v petek namreč zaprle svoja vrata. Pouka tako ni bilo v PŠ Tunjice in PŠ Vranja Peč, v PŠ Ne-vlje so bili pouka opravičeni učenci iz naselij Hrib, Poreber, Tučna, Briše in Vir, na matični OŠ Frana Albrehta pa učenci, ki se v šolo vozijo iz smeri Tunjic in Vranje Peči. Pouk je bil odpovedan tudi v OŠ Šmartno v Tuhinju in njenih podružnicah PŠ Sela, PŠ Motnik in PŠ Zgornji Tuhinj, v OŠ Stranje pa niso organizirali avtobusnega prevoza na Gozd. V ostalih šolah in vrtcih sta pouk in varstvo potekala nemoteno.
skupina Spica
Veliki koncert v živo z gosti
KO LJUBEZEN DAŠ NEKOMU
Promocija novega CD-ja & koncert ob dnevu žena
Sobota, 7. marca 2015, ob 20. uri Športna dvorana Kamnik
Gosti: Tone Rus, Mladi Dolenjci, Ansambel Bratov Poljanšek, Kvartopirci, Ognjeni muzikanti,	v.
Otroški pevski zbor OŠ Šmartno, OŠ Nevlje, / \ Harmonikarski orkester CIS	l	)
Humorist KLOBASEKOV PEPI - Miro Klinc
Povezovalka Maja Oderlap
Vse pa čaka še nekaj presenečenj.
PRODAJA VSTOPNIC: 041 603 817
Prodajna mesta za koncert: Bar PINOCCHIO, Srednja vas; KOSTELAR BAR, Šmartno; TIC Kamnik, Glavni trg,Kamnik; OMW - Bar pri Koširju, Kamnik; Trgovina Marija, Moste pri Komendi; Bistro pri Petru, Stahovica; Cvetličarna Tulpa , TUŠ Mengeš; Gorenjski glas, Kranj
tUS MARKET Veronika
Kranjska cesta 3c, Kamnik
TU STA PUST IN VALENTINOVO
Pri nas imamo vse za vas!
^^HA u »Tiucrvi- ^ Za topCo zim				asr m \	©080 22 36l
				o Ih pomfiad	
IÜ	m	ni	D1		H Mai
Občinske novice
JAVNI VPIS NOVINCEV V VRTCE V OBČINI KAMNIK
1.	Občina Kamnik v skladu s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec (Uradni list RS, št.: 17/11, 100/11 in 8/15) objavlja javni vpis novincev za šolsko leto 2015/2016 v naslednje vrtce:
-	Vrtec Antona Medveda Kamnik, Novi trg 26/B, 1241 Kamnik (tel. št. 8303338)
-	Vrtec Peter Pan, Cankarjeva 12/B, 1241 Kamnik (tel. št. 8319423)
-	Vrtec Zarja, Perovo 28,1241 Kamnik (tel. št. 059075300)
-	Vrtec Sonček, Fužine 5,1241 Kamnik (tel. 059078210)
2.	Vpis bo potekal v naslednjih terminih:
2.3.-13.3.2015 (na sedežu Vrtca Antona Medveda Kamnik)
-	v ponedeljek in četrtek: od 7. do 12. ure in od 13. do 15. ure,
-	v torek in sredo: od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure,
-	ter v petek: od 7. do 12. ure,
2.3.-13.3. 2015 (na sedežu Vrtca Peter Pan)
-	od ponedeljka do petka: od 8. do 15. ure,
-	izven navedenih ur po dogovoru,
2.3.-13. 3. 2015 (na sedežu Vrtca Zarja)
-	od ponedeljka do četrtka: od 8. do 17. ure,
-	v petek: od 8. do 12. ure,
2.3.-13. 3. 2015 (na sedežu Vrtca Sonček)
-	od ponedeljka do petka: od 8. do 15. ure.
3.	Vlogo je potrebno oddati na sedežu vrtca, ki ga je vlagatelj označil kot najbolj želen vrtec (tj. vrtec prve izbire), ali jo poslati po pošti. Obrazec vloge je na voljo na sedežu vrtcev, v enotah vrtca in na spletnih straneh vrtcev ter občine.
4.	Obvestila o sprejemu oz. zavrnitvi bodo vlagatelji prejeli v 8 dneh po seji Komisije za sprejem otrok v vrtec.
5.	Dodatne informacije prejmete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik (Katarina Ščetinin Sever, tel. št. 8318139) oz. na sedežu posameznega vrtca iz 1. točke tega poziva.
Marjan Šareč, l.r. ZUPAN
Kamniški OBČAN
urednica:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
odgovorna urednica:
Marija Volčjak marija.volcjak@g-glas.si
oglasno trženje:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041 /962-143
zahvale, osmrtnice:
Renata Frakelj
mal ioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.
Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si.
Naslednji Kamniški občan bo izšel 27. februarja, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 19. februarja 2015.
4. seja Občinskega sveta Občine Kamnik
Proračun sprejet,
• •
a na meji možnega
Glavna beseda februarske seje občinskega sveta je tekla okoli proračuna za letošnje leto - zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki so odvisna tudi od državnih virov, je sprejeti proračun skoraj na meji možnega. Ob tem so bili zaradi varčevalnih ukrepov zavrnjeni vsi opozicijski amandmaji. Sprejet je bil tudi proračun za prihodnje leto.
Katja Uran kar
Kamnik - V drugi obravnavi je bil z 18 glasovi za in nobenim proti sprejet občinski proračun za leto 2015, v katerem so skušali upoštevati vse pripombe iz prve obravnave. Ne predvideva dodatnih zadolževanj, skupni načrtovani prihodki znašajo dobrih 32 milijonov evrov, odhodki pa dobrih 36 milijonov evrov.
Svetniki so v razpravi pohvalili proračun, saj naj bi bil uravnotežen in ne predvideva dodatnih zadolževanj. Državna sredstva - glavarina in kohezijska sredstva, potrebna za nekatera dela, ki se že izvajajo, so sicer še v zraku . Brez teh bo občina za njihovo dokončanje morala najeti kredit. Bolj kritična je bila opozicija, ki sicer ni vložila nobenega političnega amandmaja, s katerim bi ovirala sprejetje proračuna. Kljub temu zaradi varčevalnih ukrepov ni bil potrjen noben vložen amandma iz opozicijskih vrst: v Listi Dušana Papeža so opozorili na problematiko športa in znižanje sredstev na tem področju. V SDS-u so predlagali, da se uredi avtobusno postajališče v KS Špitalič - Bela in nakupijo defibrilatorji za prostovoljna gasilska društva, v SLS-u pa, da se povečajo sredstva za podporo naložbam v kmetijstvu ter uredita usada na cesti Buč-Hruševka. Sta pa bila potrjena oba amandmaja predlagatelja, ki med drugim predvidevata povečanje sredstev za Kamnikbus in kamniško folkloro.
S 17 glasovi za in nobenim proti je bil sprejet tudi proračun za prihodnje leto, v katerem znašajo skupni načrtovani prihodki dobrih 24 milijonov evrov, odhodki pa dobrih 25 milijonov evrov. Proračun za leto 2016 je racionalno pri-
Dohodkovni razredi v odstotku od cene programa	Prispevek staršev za 1. starostno obdobje od trenutno veljavne osnove v EUR	Prispevek staršev za II. starostno obdobje od trenutno veljavne osnove v EUR	Prispevek staršev za 1. starostno obdobje od predlagane cene v EUR	Prispevek staršev za II. starostno obdobje od predlagane cene v EUR
10%	45,30	32,70	47,50	36,90
20%	90,60	65,40	95,00	73,80
30%	135,90	98,10	142,50	110,70
35%	158,55	114,45	166,25	129,15
43%	194,79	140,61	204,25	158,67
53%	240,09	173,31	251,75	195,57
66%	298,98	215,82	313,50	243,54
77%	348,81	251,79	365,75	284,13
Starši bodo za vrtce plačevali nekoliko več. /
z gradiva za občinski svet občine kamnik
pravljen, vsekakor pa bo potreben rebalans.
Lažje do enkratne denarne občinske pomoči
Nov pravilnik bo omogočal strokovni komisiji, da višina pomoči ne bo odvisna le od višine dohodkov, pač pa bo glavno merilo situacija, v kateri se vlagatelj ali družina, ki prosi za pomoč, znajde. Kot opažajo na občini, višina dohodka velikokrat ni relevantno merilo, pač pa situacija sama. To se kaže predvsem pri vlogah, kjer so vlagatelji zaposleni, pa jim zaradi solidnih plač in na drugi strani visokih obrokov plačil kreditov, s katerimi si rešujejo stanovanjski problem, zmanjka za preživetje, nabirajo se jim položnice za ogrevanje, elektriko, hrano, obleko, dodatno zdravstveno zavarovanje, za stroške kosil, plačil vrtca, stisko dolgo časa skrivajo, skratka znajdejo se v začaranem krogu revščine, iz katerega največkrat ne najdejo izhoda. Novi pravilnik za same vlagatelje ne predstavlja večjih sprememb pri vlaganju vlog za pomoč, bo pa strokovna komisija z njim pridobila večjo diskrecijsko pravico o dodelitvi enkratne denarne pomoči pri vseh tistih vlaga-
teljih, ki na centru za socialno delo do nje niso upravičeni in ki obenem prekoračujejo tudi cenzuse iz tega pravilnika.
Vrtec bo dražji
Varčevalna politika pri plačah v javnem sektorju vpliva tudi na cene programov predšolske vzgoje. Te se tokrat ponovno znižujejo, a po novem občina ukinja osnovo za starše. Doslej so starši namreč plačevali manj, kot je bilo zakonsko določeno, razliko pa je krila občina. Slednja sicer nameni več kot 5 milijonov evrov letno za vrtce, zaradi trenutne slabe finančne situacije pa ne bo več krila te razlike. Tako bo Občina Kamnik še nadalje pokrivala zakonsko določeno razliko med cenami programov in plačili staršev, dodatnega znižanja osnove za starše, ki ga je krila v zadnjih nekaj letih, pa ne.
S tem želi doseči čim bolj racionalno porabo proračunskih sredstev; ocenjuje se namreč, da bo sprejeti ukrep pomenil prihranek proračuna na letni ravni za približno 180 tisoč evrov. Nove cene veljajo od 1. februarja dalje, konkretno pa to pomeni, da bodo starši v povprečju plače-
vali od 4 do 30 evrov mesečno več, odvisno od dohodkovnega razreda in starostnega obdobja otroka. LDP in DeSUS sta vložila amandma, v katerem je bilo predlagano, da se plačilo dodatno zniža in da ostane osnova za starše, ki znaša 453 evrov mesečno za prvo in 327 evrov za drugo starostno obdobje, nastalo razliko zaradi dodatnega znižanja vrtcu pa krije občina. Bil je zavrnjen z obrazložitvijo, da je dodatna subvencija cen programov nadstandard, ki ga občina v danih okvirih finančno ne zmore več pokrivati.
Dopolnjen pravilnik o sprejemu otrok v vrtec
Namen sprememb in dopolnitev je jasneje opredeliti način sprejema otrok v vrtec, upoštevaje zakonsko podlago. Po novem med drugim to pomeni, da bo v okviru vrtca z več enotami možno rangi-rati največ pet enot, torej A, B, C, D, E (in ne tudi Č kot doslej), ter da starši za odklonjeni želeni vrtec oziroma želeno enoto vrtca otrok do konca šolskega leta, za katerega velja centralni čakalni seznam, ne more dobiti nove ponudbe, razen v primeru novega razpisa.
Kje je staro drsališče?
Kamnik- Svetnik Damjan Hribar je na seji občinskega sveta postavil vprašanje, kaj se je zgodilo s starim drsališčem, ki ga je občina na javnem razpisu konec leta prodala. V javnosti se je namreč pojavil podatek, da je drsališče izginilo. Franci Kramar, v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, je svetnikom pripravil obsežen odgovor, iz katerega je mogoče razbrati, da je najvišjo ceno ponudilo podjetje Klimasol, ko pa so si predstavniki kupca pred podpisom pogodbe drsališče v skladišču želeli še enkrat ogledati, tega tam več ni bilo. Ker se Luka Klasinc, direktor podjetja Lucky Luka, ki je drsališče skladiščilo, na klice ni odzval, so se na občini odločili policiji prijaviti kaznivo dejanje. Po neuradnih podatkih naj bi bilo drsališče v Sarajevu. J. P.
Kamnikbus bo še vozil
Kamnik - Čeprav je januarja kazalo, da bo Kamnikbus z začetkom februarja prenehal voziti, saj so z ministrstva za infrastrukturo sporočili, da ne bodo podpisali tripartitnega dogovora za izvajanje linij, so se stvari k sreči le uredile. Na ministrstvu so svojo odločitev namreč spremenili in nato le podpisali sporazum z Občino Kamnik in podjetjem Kam Bus. »Minister z ukinitvijo sploh ni bil seznanjen, volja uradnika na ministrstvu je bila, da se tripartitni dogovor ne podpiše. Pozdravljamo njihovo odločitev, da popravijo napako,« so zadovoljni na občini. Dodali so, da je bila namera po ukinitvi Kamnikbusa, s katerim so lani prepeljali skoraj 24 tisoč potnikov, še toliko bolj presenetljiva, saj so na ministrstvu projekt navajali kot primer dobre prakse, j. P.

Kamniški karneval
P ustna povodca v fnraR.
, RfebraajaoblOTi
Ilčrlrif mratn : nuj Miirlrcv:-
I mu » 3k1[£ iHcltnn rsjj'p |
p^iniliiJkuiHim^jclpi
roki ri iTIjimr 1™,
Občinske novice
Ko se Kamnik na ogled postavi
Na sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas se je predstavila tudi kamniška občina.
S petjem počastili Prešerna
Na slovenski kulturni in državni praznik je v Domu kulture Kamnik potekala osrednja občinska proslava s pesmijo 36. Območne revije pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda.
Slavnostni govornik 36. Območne revije pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda, kamniški župan Marjan Šareč se je vsem pevcem zahvalil za njihovo vztrajno delo in ohranjanje bogatega poslanstva.
Bojana Klemenc
Kamnik - Na prireditvi, ki jo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna enota Kamnik, se je skorajda polni dvorani poslušalcev predstavilo enajst zborovskih zasedb iz občine Kamnik in Komenda. V pevskih vrstah šestih mešanih, treh moških in dveh ženskih zborov je poslušalstvu zapelo več kot 300 pevk in pevcev, njihovo petje pa je za regijsko revijo odraslih pevskih zborov Gorenjske presojala prof. Andreja Martinjak. S pesmijo so polepšali večer: Mešani pevski zbor Odmev, Moški pevski zbor P S DP Lira, Mešani pevski zbor DU Kamnik, Ženska vokalna skupina Vox Annae, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost, Pevsko društvo Tunjiški oktet, Mešani pevski zbor Mavrica, Moški pevski zbor DKD Solidarnost, Komorni pevski zbor Šutna in Mešani pevski zbor Cantemus.
Bojana Klemenc
Kamnik - Brezposelni občani so v težki situaciji, saj izguba zaposlitve zagotovo spada med največji življenjski stres. Ljudje se spopadajo z občutki razočaranja, nemoči, manjvrednosti, strahu. Dragica Ribnikar, vodja Urada za delo Domžale - Kamnik, pojasnjuje: »Ob koncu leta je bilo pri nas prijavljenih 1366 brezposelnih Ka-mničanov. Med njimi je 215 iskalcev prve zaposlitve, 699 oseb je v evidenci več kot eno leto. Največ je starejših od 50 let in mladih do 30 let. Naj-
Udeleženci že 36. revije pevskih zborov še kako potrjujejo, da je zborovsko petje na Kamniškem zagotovo najvidnejša dejavnost ljubiteljskega kulturnega poustvarjanja. Med zbori, ki so prepevali na odru kamniškega kulturnega hrama, so
več brezposelnih ima srednjo splošno oz. strokovno izobrazbo, sledijo tisti brez izobrazbe in iskalci s poklicno izobrazbo, najmanj prijavljenih ima višjo, visokošolsko ali znanstveno izobrazbo. Z vidika zaposlovanja strukturne značilnosti brezposelnih niso najbolj ugodne, vendar pa je treba poudariti, da je zaposlovanje prisotno, celo nasprotno, opažamo, da se število zaposlitev povečuje. Spodbudna je tudi stopnja brezposelnosti, ki je v občini Kamnik za odstotek in pol nižja kot povprečno v osrednji slovenski regiji.«
tako najstarejši slovenski pevski zbor kot tudi večkratni dobitniki uglednih priznanj z domačih in tujih pevskih tekmovanj, od študentov do upokojencev. Da Kamničani cenimo vztrajno delo številnih amaterskih zborov na Kamniškem, je med drugim poudaril slavnostni govornik proslave, župan Marjan Šareč. Zahvalil se je za bogato poslanstvo vsem pevcem, hkrati pa dodal, da smo Slovenci edinstven narod, ki praznik posveča spominu na največjega slovenskega pesnika in s tem slavi kulturo na splošno. Župan je svoj govor zaključil: »Mislim, da je kultura preživela ravno zaradi posameznikov, ki so jo znali ceniti, in ti posame-
V prihodnje pomembna dodatna znanja
Podjetja na širšem območju Kamnika še vedno iščejo kadre za zaposlitev v gostinstvu in storitveno-obrtnih dejavnostih, predvsem na področju kovinarske stroke, spet je več povpraševanja po delavcih v gradbeništvu, voznikih v mednarodni špediciji, vedno aktualno je iskanje različnih prodajalcev in komercialistov, zavarovalnih zastopnikov. Očitno manj kot pred krizo je možnosti za zaposlitev družboslovnih profilov, predvsem po blokadi zaposlovanja v javnem sektorju.
zniki so še vedno med nami. Dokaz, da kultura živi, je tudi današnja prireditev. Ti zbori so nocoj na odru zato, ker so njihovi člani s srcem in dušo predani kulturi. Predani pesmim in se ne sprašujejo, koliko bodo za nastope plačani. Njim gre pohvala in zahvala, da vztrajajo na tej poti. Iskrene čestitke ob državnem prazniku, z upanjem, da slovenska kultura preživi za vekomaj.« Dogodka so se udeležili tudi poslanec mag. Matej Tonin in podžupana Igor Žavbi ter Matej Slapar, prireditev je vodila Barbara Božič, za recitacijo Prešernove pesmi in podelitev plaket nastopajočim zborom pa je poskrbel Tone Ftičar, vodja J SKD, Območne izpostave Kamnik.
Na Uradu za delo ocenjujejo, da bodo v bodoče vedno bolj pomembna dodatna znanja ljudi in njihova večja operativnost. Potrebno se bo permanentno izobraževati in spremljati novosti, saj zaposleni ne bodo več ostajali celo delovno kariero na istem delovnem mestu. Predvideva se, da bodo ljudje vse pogosteje popolnoma zamenjali področje dela, saj živimo v svetu hitrih sprememb - kar je danes dobro in potrebno, mogoče jutri ne bo več. Spremembe pa vedno prinašajo tudi priložnosti, zato se jih ne smemo bati
Sabina Romšak
Ljubljana - Sejem Alpe Adria: Turizem in prosti čas je največja sejemska predstavitev turistične ponudbe Slovenije in regije Alpe-Ja-dran. V štirih dneh jo je na Gospodarskem razstavišču obiskalo 14.500 obiskovalcev. Letošnji poudarek je bil na aktivnem turizmu. Kamnik z okolico se je predstavil na treh stojnicah. Na osrednji slovenski turistični stojnici I feel Slovenia je potekala predstavitev projekta Trnič na vsako mizo, na stoj-
nici RDO Osrednja Slovenija so bili izpostavljeni Okusi Kamnika, v Stekleni dvorani pa je bila v ospredju celotna ponudba kamniškega turizma. TD Kamniška Bistrica je pripravilo degustacijo Ru-šovca, Budnarjeva domačija pokušino domačih klobas, v TD Tuhinjska dolina so pripravili podeželske jedi, Kmetija Pr Gabršk pa je obiskovalce razveselila s siri, s poudarkom na trniču. Z okusnimi jedrni sta opozorila tudi Hiša slaščic Tarangela in Domžalski dom z Male planine. Kamniško kulinarično zgodbo Okusi Kamnika so na sejmu pisali: Gostilna Pri planinskem orlu, Gostilna Repnik, Gostilna Mili vrh, Gostilnica Pri podkvi, Restavracija Arboretum in Meso Kamnik. Osrednji slovenski turistični sejem so obiskali tudi podžupan Igor Žavbi, v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar in v. d. direktorja
Velike planine Leon Keder. Igor Žavbi je poudaril: »Sejem je odlična priložnost za promocijo Kamnika na domačem trgu. Posebej bi rad pohvalil turistični produkt Trnič na vsako mizo, ki preko bogate sporočilnosti in zgodbe privablja turiste v Kamnik in okolico. Franci Kramar je povedal: »Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik se vsako leto odločimo sodelovati na sejmu in letos je kamniška ponudba še posebej dobro predstavljena. Izpostavili smo uspešen projekt Trnič
na vsako mizo, za katerega je naš zavod lansko leto osvojil naziv Snovalec 2014.« Leon Keder pa je dejal: »Prisotnost na sejmu je za družbo, ki je vpeta v turizem, danes že obvezna, saj gre za osrednji turistični dogodek v regiji. Letošnji poudarek je aktivno preživljanje prostega časa, kar je osnovna ponudba Velike planine, zato je prav, da se na takem sejmu tudi predstavimo.« Svoje mnenje je dodala še predsednica TD Kamniška Bistrica Maja Žagar, ena od pobudnic postavitve osrednje kamniške turistične stojnice v Stekleni dvorani: »Sejem vidimo kot priložnost, da se predstavimo širši slovenski javnosti in tako v dolino Kamniške Bistrice privabimo čim več obiskovalcev.« Mnenje obiskovalcev sejma je bilo, da se je Kamnik zanimivo predstavil, kar nas opogumlja, da bomo tudi v prihodnje izkoristili priložnost za skupno turistično promocijo.
Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport v občini
Kamnik vabita občanke in občanke na:
-	kamniški karneval, ki bo v torek, 17. februarja 2015, ob 17. uri. Zbor pustnih mask bo ob 16.30 pred Maistrovo hišo na Šutni (Šutna 23), ob 17. uri pa bo karneval krenil skozi Samčev predor do Glavnega trga, kjer se bo odvijalo šaljivo in »norčavo« pustno rajanje.
-	slavnostno podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2014 in priznanj za delo v športu, ki bo v četrtek, 19. februarja 2015, ob 17. uri v Domu kulture Kamnik.
Veselimo se srečanja z vami.
S pesmijo so polepšali večer: Mešani pevski zbor Odmev, Moški pevski zbor P S DP Lira, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik, Ženska vokalna skupina Vox Annae, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost, Pevsko društvo Tunjiški oktet, Mešani pevski zbor Mavrica, Moški pevski zbor DKD Solidarnost, Komorni pevski zbor Šutna in Mešani pevski zbor Cantemus.
Zaposlovanje se povečuje
Prihodnji konec tedna se bodo osnovnošolci in srednješolci na šolskih informativnih dneh odločali o svoji nadaljnji poklicni poti. Dandanes je ta korak še toliko bolj pomemben, saj službe za mlade niso več tako samoumevne kot pred leti.
Predstavniki kamniške občine in turizma na sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas / foto: klem EN BRUMEC
ILOVSNU
Mnenja
Iz poslanskih klopi
Nujne medicinske pomoči ne damo!
Načrt vlade, da ukine službo nujne medicinske pomoči (NMP) v Kamniku in jo preseli v Domžale, je korak v napačno smer. Za tovrstno potezo ni nobenih strokovnih argumentov, zato je jasno, da moramo uporabiti vsa pravna in demokratična sredstva za zaustavitev vladne norosti. Za državljane iz odročnih krajev občine Kamnik je ohranitev službe NMP v Kamniku življenjskega pomena.
nima nobene strokovne podlage. Od Kamnika do Celja ni enote NMP, ki bi razpolagala z reševalnimi vozili. Na drugi strani pa so Domžale v neposredni bližini Ljubljane. Dva urgentna centra tako rekoč drug ob drugem, pri nas pa 70 km nepokritega terena Kamnika, Komende in Tuhinjske doline, v nobenem primeru ne predstavljajo geografsko enakomerne pokritosti terena. Pri predlagani rešitvi gre za očitno sporno lobiranje članov vladne strokovne skupine, ki pripravlja spremembe, saj je članica strokovne skupine ministrstva tudi vodja nujne medicinske pomoči v Domžalah dr. Renata Raja-pakse. »Strokovna skupina« spremembe pripravlja v tajnosti, očitno zato, ker so si želeli,
Vlada namerava do marca 2015 sprejeti nov pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (NMP), ki naj bi na novo določil mrežo izvajalcev NMP. Iz priprave novega pravilnika se vidi, da se država želi izogniti povečanju sredstev za zagotavljanje NMP, zato poskušajo čim več sredstev preusmeriti v delovanje velikih urgentnih centrov, na drugi strani pa zmanjšati sredstva za delovanje manjših ambulant za NMP, kakršna je tudi v Kamniku. V predlogu sporne reorganizacije se v osrednji Sloveniji, poleg urgentnega centra v Ljubljani, načrtuje še vzpostavitev urgentnega centra v Domžalah, medtem ko naj bi v Kamniku ukinili 24-urno urgentno ambulanto, ukinili pa naj bi tudi reševalno vozilo z zdravnikom. Taka rešitev
nove mreže zaradi kopice slabih rešitev čim manj javne razprave. Vendar so se ušteli. Ljudje so proti nameri vlade zbrali že več sto podpisov. Sam sem vlado zasul s številnimi poslanskimi vprašanji. Prav tako pa se v prihodnjih dneh pripravlja posebna seja odbora za zdravstvo, na kateri bomo od ministrice za zdravje zahtevali, da ustavi škodljivo racionalizacijo. Enota NMP Kamnik trenutno obratuje 24 ur na dan, vse dni v tednu, prav tako razpolaga z zdravnikom, ki dela izključno nujno medicinsko pomoč. Pri zadnjem nadzoru s strani ministrstva je bila opredeljena kot zgledna enota, ki bi lahko služila kot referenca urejenosti za ostale enote tega ranga. Namera vlade je torej popolnoma nelogična, moralno in strokovno sporna. Verjamem, da nam bo uspelo ustaviti vladno norost.
Matej Tonin, poslanec
Kje me čevelj žuli?
Pasji iztrebki
Bojan Pollak
Kamnik - Nič nimam proti psom, psičkom ... Kvečjemu obratno. Ni pa v redu, da moram stalno gledati v tla, če nočem pohoditi pasjih iztrebkov. Ni prav, da se moramo po pločnikih in cestah v Kamniku, pa tudi okolici, izogibati pasjim kak-cem. Posebej še, ker je prav za njih namenjenih kar nekaj košev. Pa tudi verjetno
ne bi bilo hudo narobe, če bi jih zavite v vrečke dali v druge ustrezne koše za odpadke ... Če že imamo svoje (hišne) ljubljenčke, in prav je, da jih imamo, potem se moramo tudi odgovorno obnašati. Tako do njih kakor tudi do drugih. Velikokrat so psički kot družinski člani, kot naši otroci. A kako bi se počutili, če bi se vaši otroci ponečejali po javnih površinah in kar puščali vse to tam?
Pasji kakci čakajo, da jih nepazljivi sprehajalec pohodi ...
Knjižne novosti in javna tribuna
Predstavitev knjig Romana Leljaka o naši stvarnosti, družbi, politiki in polpretekli zgodovini
Branko Mrak, SDS
Kamnik - Kamnik je znan kot odprto mesto za kulturo in novosti. Z naklonjenostjo sprejmemo kulturne dogodke, ki obogatijo tovrstno ponudbo v našem mestu in temu vsakokrat naklonimo ustrezno pozornost. Knjiga je dobrina, ki je danes široko dostopna in predstavlja fenomen, ki bo preživel tudi sedanje izrazito digitalno obdobje. Občinski odbor SDS Kamnik je priredil v drugi polovici januarja javno tribuno ob predstavitvi knjig avtorja Romana Leljaka o tajnih organizacijah v naši nekdanji državi. Tematika je izredno aktualna, ker mnogo navedb zlahka uporabimo za boljše razumevanje dogajanja v sedanji Sloveniji. Mnogo temačne kontinuitete je real-
Roman Leljak
no prisotne v naši državi, kar je po prepričanju mnogih neprimerno in ne koristi sedanjemu stanju. To dejstvo je zaskrbljujoče, ker sta si nekdanja in sedanja družbena ureditev pri nas bistveno različni, celo nasprotujoči. Evropska Slovenija je usmerjena v prihodnost, v povezo-
vanje, boljše življenje, razumevanje med ljudmi in k drugim kategorijam moderne družbe. Avtor je opisal svoje delo skozi daljše obdobje, motive, težave in tudi veselje pri ustvarjanju. Večina ljudi pri nas v grobem pozna tematiko jugoslovanskih tajnih milic, organizacij in skupin. Poznavanje lastne zgodovine je eden temeljev za razvoj vsakega naroda. Podatek, da so opisane organizacije uspele večino svojih sledi in arhivov uničiti, potrjuje domnevo, da bi jim bila njihova lastna dejavnost dandanes v škodo. Drugače kot tako si običajen človek tega nezakonitega dejanja niti ne more pojasniti. Udeležba na tokratni tribuni je bila odlična. Nekateri so med obiskovalci opazili tudi ljudi, ki se jih tematika bliže,
neposredno dotika. Tovrstne prireditve so nujne za boljše medsebojne odnose med nami. Živimo v letu 2015, težave, s katerimi se moramo spoprijeti, so povsem nove in zahtevajo ogromno skupnega napora. Razčiščevanje preteklosti, kar pravzaprav predstavlja tudi delo Romana Leljaka, je zatorej potreben pogoj za razvoj novih odnosov v Slovenji. Potrebujemo urejeno zgodovino, ki jo bomo vsi sprejeli za svojo, in naprej gradili lastno domovino v okviru Evrope. Tovrstni dogodki so koraki v pravo smer in jih zato v OO SDS Kamnik podpiramo. Vedno smo odprti za pobude iz katerekoli strani, ki vodijo k večjemu razumevanju med ljudmi, medsebojnemu spoštovanju in skupnemu blagostanju.
Nova prostorska politika?
Bogdan Pogačar, NSi
Kamnik - Na 4. seji Občinskega sveta Občine Kamnik, ta je potekala v sredo, 4. 2. 2015, so člani in članice tega predstavniškega telesa obravnavali in soglasno sprejeli dopolnjeni osnutek Odloka o sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) B26 Polje-del in B24 Sp. Stol-del v prvi obravnavi. Ta prostorski akt ureja območje ob Korenovi cesti med nekdanjo tovarno Stol in obrati družb Meso Kamnik, Metal Profil in Fructal. Območje pokriva približno 7,3 ha površine in
bo namenjeno proizvod-no-skladiščnim objektom z vso potrebno infrastrukturo. Gre za prvi primer OPPN v Občini Kamnik, za potrebe katerega je bila opravljena komasacija zemljišč, kar pomeni, da v nadaljevanju ni pričakovati zapletov zaradi neurejenih zemljiško-las-tniških zadev, saj so parcele za prometne površine in trase infrastrukturnih komunalnih vodov že vnaprej določene. Omenjeno dejstvo skupaj s tem, da občina ni posebej določila lege posameznih objektov, ampak le poligone, znotraj katerih je le-te možno graditi, bo inve-
stitorjem omogočalo hitrejše in fleksibilnejše pridobivanje gradbenih ter drugih dovoljenj.
Ker je občinski svet na seji obravnaval proračun za leto 2015, v katerem so predvidena sredstva za gradnjo proti-poplavnega zidu ob Kamniški Bistrici, in sicer na območju drugega za industrijo pomembnega OPPN B11 Titan-Svit, bo občina končno lahko zagotovila pogoje za potencialne nove investitorje in tudi že obstoječim gospodarstvenikom zagotovila ustrezno infrastrukturo ter pogoje za njihovo delovanje in razvoj tudi
na tem obsežnem področju vzdolž osrednjega vodotoka v naši občini. Trenutno zaradi nezgrajenega proti-poplavnega zidu na območju Titan-Svit namreč ni bilo možno dobiti gradbenega dovoljenja za novogradnjo ali rekonstrukcijo, kar je bila precejšnja omejitev za tamkajšnje gospodarstvo. Res gre za majhne premike na področju prostorske politike, če upoštevamo razsežnosti celotne občine ter zahteven in dolgotrajen proces sprejemanja glavnega občinskega prostorskega akta, občinskega prostorskega načrta, a vendar so to premiki v pravo smer, ki jih Nova Slovenija Kamnik kot koalicijska stranka tudi odločno podpira.
Pisma
Črne gradnje
Tudi v kamniški občini imamo nekakšen zaščiten narodni park, ki je po rušenju enostavnih lesenih objektov podoben originalu, to je Triglavskemu. Razlika pa je seveda v tem, da se je v »kamniškem parku« porušilo pet lesenih objektov, in ne samo dva, in to brez pompa in novinarjev. Na Kamniškem smo očitno bolj ubogljivi in po prejemu odločbe, ki narekuje rušenje vrtne ute v roku 30 dni, to tudi naredimo, čeprav z žalostjo v srcu. Naj pojasnim tudi to, da so bili ti mali porušeni objekti postavljeni na zemljišču, kjer se je pred skoraj štiridesetimi leti nasipala jalovina iz rudnika Kaolin in je več let uspeval le lapuh in podobni pleveli. Zato so sanje kamniškega župana Šarca in njegovih sve-
tovalcev o intenzivni kmetijski dejavnosti na tem terenu le plod njihovih sanj. Seveda moramo lastniki teh objektov priznati, da smo gradili brez potrebne lokacijske odločbe, vendar je na tem terenu že stala stanovanjska hiša, ki pa jo je kasneje plaz jalovine porušil. Prav tako pa je lastnica enega od teh lesenih objektov tudi že pridobila gradbeno dovoljenje. Zato smo le upali, da ne bo ovir za spremembo namembnosti zemljišč. Ti mali vrtni objekti v ničemer niso kvarili in onesnaževali okolja, še več, bili so kot popestritev sicer puste doline pod vasjo Markovo, lahko bi rekli, da smo mi, lastniki, tej dolini s svojo prisotnostjo dali dušo, kot se temu lahko reče, skrbeli smo za čisto okolje in vzdrževali poti. Dali smo tudi predlog za spremembo prostorskega plana, isti predlog je dal tudi svet KS Sela že v času županovanja g. Toneta Smolnikarja. Kar nekaj njegovih svetnikov je obljubilo, da bodo
pobudo podprli. Ga. Nives Matjan in g. Branko Golubo-vič, takratni podžupan, sta si teren tudi osebno ogledala in izrazila podporo. Ob tej priložnosti je g. Golubovič kot podžupan obljubil, da se to ne bo rušilo, in je bil na njegovo pobudo s strani župana Smolnikarja poslan dopis na ministrstvo za okolje, da se postopek začasno ustavi. Ob nastopu prvega mandata župano-vanja Marjana Šarca sem ga osebno prosil, da podpre predlog za spremembo namembnosti dotičnih zemljišč, a je njegova izjava, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, ostala zapisana le na papirju njegove tajnice. Za navadnega občana, kjer ni kamer in novinarjev, se mu pač ni zdelo vredno niti s prstom migniti, pa čeprav njegovi birokrati že niso vedeli, kakšen banalni vzrok bi se še izmislili, da se vloga zavrne. Zares hvala vam, g. župan, za vaš trud, ker ste s tem preprečili, da bi padlo v občinsko blagajno več deset
tisoč evrov iz naslova komunalnega prispevka in za izdajo gradbenih dovoljenj. Zares dobro gospodarjenje in še naprej boste lahko podajali že znano izjavo, da ni denarja. Tudi g. Golubovič, sicer marljiv in prijazen, je pozabil na obljubo. Še več, kot poslanec in pomemben član stranke Alenke Bratušek je glasoval za vrtoglave kazni za črne gradnje, ki dva do trikrat presegajo vrednost objekta. Ker pa živi v naši KS, bi nas na to lahko predhodno opozoril. Tako torej nam strežejo po lagodnem življenju naši vrli politiki, ki nas poznajo le dva tedna pred volitvami, ko se jim prikazuje ali maje stolček. Zato dragi občani, tisti, ki boste še hodili na volitve, vedite, da je obljuba slehernega politika enaka laži. Zame in za moje prizadete prijatelje pa bodo vsake naslednje volitve ostale le mrtve črke na papirju in del folklore z grenkim priokusom.
Stane Poljanšek
Aktualno
Leto dni po žledu
Morda se nas kar nekaj živo spominja prve februarske nedelje lansko leto, ko je popoldne začel padati dež, ki pa se je začel nabirati v uničujoče ledeno okrasje. Grozljivega hreščanja in pokanja ter rušenja poledenelih dreves v mraku brez elektrike verjetno še dolgo ne bomo pozabili.
Miha Zabret, ZGS KE Kamnik
Kamnik - Iz ocen, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije pripravil za izdelavo sanacijskega načrta, razberemo, da je na območju krajevne enote Kamnik (občini Kamnik in Komenda) ledena ujma prizadela gozdne sestoje na dobrih 12.700 ha (70 delov) gozdne površine. Skoraj nepoškodovani so ostali gozdovi nad 800 metrov nadmorske višine ter nekateri predeli na Motniškem. Količina poškodovanih dreves, predvidenih za posek, je 48.946 kubičnih metrov iglavcev in 118.322 kubičnih metrov listavcev, skupaj 167.268 kubičnih metrov, kar je enako dvema dobrima možnima rednima letnima posekoma (dva letna etata). Na poškodovanih površinah je v povprečju potrebno posekati štiri m3/ha iglavcev in devet m3/ ha listavcev, skupaj 13 m3/ha, kar je enako približno dvema letnima prirastkoma na hektar. Na območju krajevne enote Kamnik sta poškodovana dva odstotka lesne zaloge
iglavcev, pet odstotkov lesne zaloge listavcev, skupaj štirje odstotki celotne lesne zaloge. V sestojih bo zaradi prevelikih strmin, neodprtosti sestojev z vlakami ali enormno prevelikim stroškom dela ostalo neizdelanih 11 tisoč kubičnih metrov iglavcev in 35 tisoč listavcev, kar predstavlja skupaj dobro četrtino dreves, predvidenih za posek.
Količina poškodovanega drevja nižja od ocenjene
Revirni gozdarji pospešeno evidentirajo drevesa, ki jih bodo morali lastniki zaradi poškodb posekati. Do sedaj je evidentiranih po posameznih parcelah 38.878 dreves iglavcev v skupni bruto izmeri 21.482 kubičnih metrov iglavcev in 94.023 dreves listavcev v skupni bruto izmeri 51.767 kubičnih metrov listavcev, skupaj 132.901 dreves v skupni bruto izmeri 73.249 kubičnih metrov, kar je enako skoraj 44 odstotkom napovedane ocene. Na podlagi podrobnih evidenc dreves, predvidenih za posek, na ravni gozdnogospodarskih oddelkov (dejan-
Na območju krajevne enote Kamnik sta poškodovana dva odstotka lesne zaloge iglavcev, pet odstotkov lesne zaloge listavcev, skupaj štirje odstotki celotne lesne zaloge.
Vse odločbe določajo, da morajo lastniki gozdov odpeljati poškodovana drevesa iglavcev iz gozdov do 20. marca 2015, poškodovane listavce pa do 31. decembra 2016.
ski popis po parcelah/lastnikih) lahko predvidevamo, da bo dejanska količina poškodovanega drevja nižja od ocenjene približno za eno odstotno točko. Podlago za izvedbo vseh ukrepov v povezavi s sanacijo določajo izdane generalne odločbe iz dne 16. maj 2014. Vse odločbe (za posamezne revirje) določajo, da morajo lastniki gozdov izdelati in odpeljati poškodovana drevesa iglavcev iz gozdov do 20. marca 2015, poškodovane listavce pa do 31. decem-
Gozdarji in lastniki gozdov v občinah Kamnik in Komenda so doslej evidentirali, posekali in pospravili skupaj 60 tisoč kubičnih metrov v žledu poškodovanega drevja.
bra 2016. Izjemni rok izvedbe lahko nastopi v primeru pojava podlubnikov na poškodovanih drevesih iglavcev. V takem primeru bo rok za izvedbo 14 dni po prejemu obvestila s strani krajevno pristojnega gozdarja.
Sanacijski načrt predvideva vrsto del
V dopolnjenem sanacijskem načrtu je do zaključka sanacije (v letu 2020) predvideno: zgraditi 28 kilometrov gozdnih vlak, rekonstruirati kilometer vlak, zgraditi 1,5 km
Stopnja poškodovanosti gozdnih površin v kamniški občini
gozdne ceste, 136 hektarov poškodovanih površin (kjer poškodba presega površino 0,5 ha) bo potrebno pripraviti na naravno obnovo, 12 hektarov poškodovanih površin bo potrebno zasaditi s 30 tisoč sadikami ustreznih drevesnih vrst, na 116 hektarih bo potrebno izvajati obžetev naravnih in posajenih mladih drevesc, z nego bo potrebno oskrbeti 18 hektarov mlajših sestojev (drevesa so debela manj kot 15 cm), posajena in naravna mlada drevesca zaščititi pred rastlinojedo divjadjo s 350 metri ograje, na 10 hektarih se bo uporabil premaz vršičkov, na 2,5 hektara pa se bo posamezna mlada drevesa zaščitilo z mrežastimi tulci. 340 kubičnih metrov drevja bo potrebno odstraniti iz območja hudourniških strug, 300 kubičnih metrov pa iz območja razglašenih varovalnih gozdov. Obseg sredstev (brez stroškov poseka in spravila) je ocenjen na približno 370 tisoč evrov. Del potrebnih sredstev bo zagotovljen preko razpisa za vlaganje v razvoj podeželja (PRP 2015-2020).
Tretjina poškodovanih dreves je že pospravljenih
Po ujmi je bilo zgledno očiščeno skoraj 55 km gozdnih cest. Posekano in pospravljeno je 24 tisoč kubičnih metrov poškodovanih iglavcev in 36 tisoč kubičnih metrov poškodovanih listavcev, skupaj 60 tisoč kubičnih metrov ali 36 odstotkov celotne poškodovane mase. Izdelano je 83 elaboratov za gradnjo gozdnih vlak v skupni dolžini 18 kilometrov. Zgrajeno je bilo 16,68 kilometra vlak, za spravilo pa je bilo pripravljenih še 2,4 kilometra že zgrajenih vlak. Ukrep gozdne higiene (pospravilo zaradi ujm polomljenih svežih vrhov iglavcev, ko posek dreves brez vrhov ni potreben oz. se pri poseku ne dobi sortimentov, obstaja pa nevarnost, da se na polomljenih delih iglavcev razmnožujejo podlubniki) je bil izveden na površini 7,50 hektara. V sklopu akcije Obnovimo slovenske gozdove skupaj s taborniško organizacijo je bilo v mesecu novembru 2015 na 1,7 ha posajeno 3500 sadik gozdnih dreves.
CSD Kamnik išče nove
• »vi	1	v •
rejniške družine
Jasna Paladin
Kamnik - Na Centru za socialno delo Kamnik zaradi pomanjkanja rejniških družin iščejo nove kandidate za izvajanje rejniške dejavnosti oziroma nove rejniške družine.
Vse zainteresirane kandidate, ki bi se z rejništvom želeli ukvarjati, vabijo, da se udeležijo predstavitve rejništva in pogojev za pridobitev
dovoljenja za izvajanje rejni-ške dejavnosti, ki bo v sredo, 4. marca, ob 16. uri v sejni sobi CSD Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik. Vse zainteresirane kandidate tudi prosijo, da svojo udeležbo predhodno potrdijo po tel. št. 01/830-32-91 pri strokovni delavki za področje rejništva Heleni Čepič Kočevar ali v tajništvu CSD Kamnik, tel.: 01/830-32-80, vsak delovni dan od 8. do 15. ure.
Javni poziv zoper aktivnosti v peskokopu v Črni
Črna pri Kamniku - Člani Mednarodnega društva Alpe Adria Green, ki delujejo v javnem interesu na področju okolja in narave, so v torek, 10. februarja, v imenu članov Civilne iniciative Za zeleno dolino Črne znova napisali javni poziv in ga poslali pristojnim ministrstvom in inšpektoratom. Kot so med drugim zapisali, že od poletja 2014 obveščajo, da družba Calcit v peskokop dovaža odpadni material, to pa naj bi kljub drugačnim trditvam še vedno počeli, kar naj bi člani civilne iniciative tudi sproti fotodokumentirali. Zaradi dova-žanja je v peskokopu nastala visoka deponija, ki naj bi ogrožala prebivalce. Kot so še zapisali, je prebivalcem kršena ustavna pravica po 72. členu, ki pravi, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja, zato od pristojnih zahtevajo, naj strokovno preučijo sanacijski načrt peskokopa. J. P.
Instalater stroi Ekonom
13. in 14. 2. 2015
Cesta talcev 12, 1230 Domžale
01/724-06-30
www.ssdomzale.si
Iz naših krajev
Računalniški tečaji v DU Kamnik
Lansko leto so v Društvu upokojencev Kamnik začeli z izvajanjem računalniških tečajev za člane društva. Opravljeni so bili trije tečaji, ki so brezplačni, vodi pa jih prof. Ivanka Učakar.
Franc Svetelj
Kamnik - Vsak tečaj v klubskih prostorih društva traja en mesec, in sicer dvakrat tedensko v popoldanskih urah (sreda in petek) po dve šolski uri. Prvih treh začetnih tečajev v marcu, aprilu in maju 2014 se je udeležilo 22 članov. Dveh nadaljevalnih tečajev v decembru 2014 in januarju 2015 pa se je udeležilo trinajst članov. Za leto 2015 je doslej prijavljenih štirinajst kandidatov, to je za dva tečaja v mesecu
aprilu in maju. Za nadaljevalni tečaj, ki bo jeseni, pa sta se doslej prijavila dva kandidata. Pri nadaljevalnem tečaju je vključeno tudi predavanje o fotografiji, ki ga predstavlja Aleš Senožetnik iz Foto kluba Kamnik. Jeseni bo temu poglavju namenjena polovico tečaja. Zato se vsi ljubitelji fotografiranja še lahko prijavijo v društvu. Vodstvo DU Kamnik izraža zahvalo E-misiji, d. o. o., iz Duplice za donacijo enega računalnika za potrebe računalniškega tečaja.
Kapelica med najbolj nebeškimi
Jasna Paladin
Zgornji Tuhinj - Nov poslovilni objekt na pokopališču v Zgornjem Tuhinju, ki sta ga Občina Kamnik in KS Tuhinj zgradili zaradi dotrajanosti nekdanje mrliške vežice, je bil na natečaju britanske arhitekturne revije Dezeen magazine izbran za eno izmed enajstih najlepših nebeških kapelic. Na natečaj se je prijavil projektant Tria Studio iz Trzina, avtorji projekta Jernej Hočevar, Martin Lovrečic, Matevž Vrhovnik, Blaž Češka in Tja-
ša Justin pa so zasnovali poslovilni objekt iz križno lepljenih desk. Gradbeno dovoljenje so pridobili konec leta 2012, kapelica pa je bila dokončana konec lanskega leta. Kot so zapisali v reviji, so arhitekti Tria Studia objekt ovili v križno lepljene deske in brezokvirno steklo. Objekt površine sto kvadratnih metrov je razdeljen na dve mrliški vežici in odprt osrednji del, skozi katerega vije rahel vetrič, ki sicer hladnemu prostoru daje pridih mirnega in spokojnega prostora.
Dupliško balinišče živahno tudi pozimi
Po tem, ko so prizadevni člani BK Duplice, ki mu od lanskega občnega zbora predseduje Branko Velkavrh, prenovili balinišče, uredili dodatna parkirišča in zaprli dve pokriti stezi balinarskega igrišča, so letošnjo zimo prvič začeli z zimskimi balinarskimi tekmovanji na domačem igrišču.
Franc Svetelj
Duplica - Sedaj sta v teku zimska balinarska liga in zimska liga v prstometu (metanju ploščka). Prve zimske balinarske lige se udeležuje pet članskih ekip iz Količevega, Strahovice, Jevnice in Duplice, v posebni skupini pa sodelujejo tudi ekipe veteranov iz Kamnika, Domžal, Komende in Duplice. Rezultati po devetih krogih tekmovanja (člani): 1. Mon-tles Duplica, 2. Budničar Količevo, 4. BS Duplica, 5. BK Strahovica, 6. Duplica in 7. BK Jevnica. Po šestih krogih je vrstni red pri veteranih naslednji: 1. DU Kamnik, 2. MDI Domžale, 3. BK Komenda - ženske, 4. MDI Domžale, 5. BK Komenda -moški in 6. BK Duplica -veterani.
Tekmovanja zimske lige naj bi bila zaključena predvidoma 10. februarja 2015.
Troboj balinarjev Duplice in Komende
Potem ko se tekmovanja zimske balinarske lige na Duplici bližajo koncu, so se na balinišču na Duplici v nedeljo, 1. februarja, pomerile v troboju (balinanje, prstomet - metanje plošč-kov in metanju podkve) ekipe balinarjev Duplice in Planinskega doma Komende. Okrog petdeset tekmovalcev je pozdravil predsednik BK Duplica Branko Velkavrh, jim zaželel prijetno druženje ter poudaril, da naj bi se taka srečanja nadaljevala tudi v prihodnje, s tem da bi se izmenjevala med Duplico in Komendo. Po desetih urah tekmovanja so bili z rezultatom 12:7 boljši Dupli-čani, ki so osvojili lep prehodni pokal, za katerega se bodo oboji prihodnjič pomerili v Komendi. Rezultati v posameznih kategorijah so bili: balinanje 5:4, prstomet 4:1 in metanje podkev 3:2.
Člani ekipe BK Duplica
Člani ekipe Planinskega doma Komenda
Rojstni dan Term Snovik
Leto je naokoli in z njim že 13. obletnica neprekinjenega delovanja Term Snovik.
Bernard Jarc
Snovik - Obletnico so pospremili s kratkim kulturnim programom, v katerem so direktor Term Snovik Ivan Hribar, župan Kamnika Marjan Šarec in predsednik KS Srednja vas Damjan Zdovec pozdravili s kratkim nagovorom. Kot se za vsako praznovanje rojstnega dne spodobi, ni manjkala niti slavnostna torta v obliki bazena, ki sta jo razrezala Vera Mejač in Andrej Žalar, oba novinar-
Slavnostno torto sta letos razrezala Vera Mejač in Andrej Žalar.
ja, ki sta že od samega začetka spremljala razvojno pot nastajanja zgodbe Term Snovik.
Sledila je pogostitev, ki so jo pripravili v Restavraciji Potočka in ogled nove kotlovnice na lesno biomaso. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem prisotnim, našim gostom in zaposlenim, saj nam le skupaj uspeva, da vsako leto upih-nemo svečko več. Ob tokratnem praznovanju pa vam obljubimo, da se bomo še naprej trudili za vas!
Ljubitelji keramike vabijo v svoje vrste
Kamnik - Člani KUD Hiša keramike - zakaj pa ne majolika so v svojem ateljeju na Šutni pripravili že vrsto dogodkov, še več pa jih napovedujejo v tem letu, ko mineva 160 let od ustanovitve prve keramične delavnice v Kamniku. »V našem ateljeju nastajajo kamniške majolike in drugi izdelki iz bele gline. Veseli smo ljudi, ki vstopijo in pogledajo, kaj se dogaja. Ob tem predvsem starejši povedo kakšno zgodbo v povezavi s kamniško majoliko. Zato smo se odločili, da bodo v času odprtih vrat ateljeja možne ure glinarjenja in poslikave, ob ponedeljkih prostoročno oblikovanje, ob torkih in sredah izziv lončarskega vretena, ob četrtkih poslikava, ob petkih imajo odprta vrata otroci, ob sobotah pa je na vrsti glina tako in drugače. Razmišljamo tudi o tematskih delavnicah,« nam je povedala Tatjana Hlačer in dodala, da bodo vrata ateljeja v času zimskih počitnic odprta ves teden, in sicer poleg rednega popoldanskega časa tudi dopoldne. J. P.
Zaradi vetra obtičali na Veliki planini
Velika planina - V nedeljo popoldne so se v družbi Velika planina zaradi sunkov vetra odločili, da nihalko zaustavijo. »Posledično je na planini ostalo okoli šestdeset dnevnih pohodnikov in trideset gostov v kočah. Zaposleni družbe smo takoj začeli obveščati, da prevoz nazaj z nihalko ne bo mogoč in da smo organizirali avtobusni prevoz s Kranjskega Raka. Večina gostov je ob tem sporočila, da bo v kočah počakala do jutra, drugi pa so sledili našim navodilom in se napotili do zbirnega mesta na Zelenem robu,« je povedal v. d. direktorja Velike planine Leon Keder. O nastali situaciji so obvestili Republiški center za obveščanje, ki je v akcijo vključil kamniške gorske reševalce. Ti so do Črnuškega doma, od tu pa do Kranjskega Raka, kjer jih je čakal avtobus, pospremili 34 turistov, med njimi nekaj otrok. Kot so sporočili, so akcijo poleg vremena oteževali slabi komunikacijski pogoji, na katere gorski reševalci že dlje časa opozarjajo. J. P.
Pogovor
Ustvarjalnost združuje matematiko in umetnost
V teh dneh je bila ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar zagotovo najbolj izpostavljena ministrica aktualne vlade. Praznovala je slovenska kultura, katere najvišji politični predstavnik v državi je. Je tudi prva ministrica iz Kamnika. Povprašali smo jo, kako se počuti v ministrski koži, ali ji v današnji krizi in pri iskanju milijonov za reševanje države uspe preprečiti finančne reze kulturi, seveda pa se v pogovoru nismo izognili niti njenemu pogledu na kulturo v domačem Kamniku.
Igor Kavčič
Kmalu bo minilo pol leta od vašega imenovanja. Predvidevam, da se je po začetnem razburjenju med nekaterimi kulturniki in nekakšnem strahu pred novo ministrico za kulturo stanje v slovenski kulturniški krajini vendarle umirilo in ste lahko začeli s konkretnim delom. Kako ocenjujete svoje dosedanje delo?
"Poročanje medijev o nasprotovanju kulturnih organizacij KOKS-a, DSP in PEN-a mojemu imenovanju so širili posamezniki, ki so sebe videli na tem mestu. Ko sem se pogovorila z vodstvi teh organizacij, sem se lahko sama prepričala, da poročanje nekaterih medijev ni bilo objektivno. Kulturniki so bih upravičeno nezadovoljni zaradi slabega finančnega položaja kulture. O tem se je lahko prepričal tudi dr. Cerar na srečanju z njimi. Na ministrstvu je bilo treba v teh štirih mesecih in pol organizirati delo služb v enotno smer, ubraniti finančna sredstva za kulturne programe, prisluhniti deležnikom v kulturi in voditi trajen dialog z njimi. Zadovoljna sem z odzivi na svoje delo."
Sicer vas mediji v primerjavi z ostalimi ministrskimi kolegi in njihovimi resorji pustimo dokaj pri miru. Vam je ob nedavno sprejetem rebalansu proračuna za leto 2015 uspelo preprečiti drastično zmanjšanje sredstev kljub ne ravno rožnati finančni situaciji, v kateri se nahaja država? "Vesela sem, da sta predsednik vlade in finančni minister prisluhnila argumentom, saj je bilo načrtovano zmanjšanje sredstev za kulturo v letu 2014 v višini 8,8 milijona evrov in zatem še 10 milijonov evrov v letu 2015. V letu 2014 mi je uspelo ohraniti vsa proračunska sredstva za kulturo, le del programa, pri katerem pogodbe še niso bile realizirane, je bil plačan kak mesec dni kasneje. V letu 2015 je bilo treba v luči varčevanja žrtvovati del investicijskih sredstev in stroškov zavodov, skupaj 1,67 milijona evrov. Ubraniti mi je uspelo ostala sredstva in tudi vsa sredstva za izvedbo kulturnih programov."
Na prvi pogled sta si matematika in umetnost zelo
vsaksebi, če v prvi velja, da je ena in ena dve, v umetnosti ni vedno tako. Kako kot profesorica matematike usklajujete ta kontrast? "Tudi v matematiki ena in ena ni vedno dve. Odvisno od sistema, ki si ga matematik zamisli, in pravil, ki jih v tem sistemu ustvari. Ustvarjalnost združuje matematiko in umetnost. Od ministrice se ne pričakuje ocenjevanja umetniških del. Naloga ministrice je ustvarjati sistemske pogoje na področju kulture za zagotavljanje javnega interesa na tem področju, ki je v kakovosti, dostopnosti in raznolikosti kulturnih vsebin. Poleg matematične izobrazbe imam še ekonomsko izobrazbo, sem magistrica poslovne politike in organizacije ter višja predavateljica menedž-menta, izkušnje iz vodenja velikih sistemov sem si nabirala na vodstvenih mestih v gospodarstvu in v javnih institucijah. Izkušnje iz zagotavljanja javnega interesa sem si nabirala kot držav-nozborska poslanka in pod-županja. Sem tudi soavtori-ca dveh knjig in več člankov."
V krizi neinstitucionalizirani kultura in umetnost običajno potegneta krajšo kot na primer javne kulturne ustanove in zavodi. Na kakšen način vam bo uspelo primerno poskrbeti za oboje? "Javnih zavodov ne bi bilo, če se kot državnozborska poslanka v letu 2011 ne bi uspešno uprla predlogu zakona tedanje Zaresove ministrice, ki je predvideval preoblikovanje javnih zavodov po vzoru podjetij, izločitev vpliva uporabnikov iz svetov zavodov ter vstop zasebnega kapitala v zavode. Javni zavodi bi sicer poniknili v privatnih žepih, tako kot pred tem številna podjetja. Kot ministrici mi je uspelo preprečiti ukinitev pravne subjektivitete javnih zavodov s področja kulture, ki imajo manj kot 15 zaposlenih. Izginila bi večina galerij, knjižnic, muzejev. Zmanjševanje števila kadrov, ki mu botruje soglasje sindikatov, in krčenje sredstev povzroča zavodom dodatno škodo. Posledice tega skušamo na ministrstvu omiliti tudi z evropskimi sredstvi."
Kulturna dediščina ima v evropskih državah vse večji
Mag. Julijana Bizjak Mlakar
pomen, za Slovenijo pa se nam včasih zdi prav nasprotno. Menite, da je na primer žalostna usoda Rakuševega mlina v Celju zgolj nesrečen primer ali slaba praksa, s katero bi v prihodnje morali prekiniti? V preteklosti, ko ste se kot poslanka državnega zbora konkretneje ukvarjali z zdravstveno politiko, ste veljali za močno nasprotnico prevlade neoliberalne-ga interesa. Kako slednjega vidite, ko gre za kulturno dediščino?
"Kultura narod združuje in mu daje identiteto. V preteklosti se je kulturi zmanjševalo finančna sredstva tudi v obdobju visoke gospodarske rasti, zanemarjalo se je kulturno dediščino in slovenski jezik. Število nebralcev slovenskih knjig je zraslo na 42
odstotkov. Nič čudnega, da smo po bralni pismenosti pristali na sramotnem 38. mestu med 65 državami OECD in njenimi partnericami. Prejšnja vlada je zapravila možnost pridobitve nepovratnih evropskih sredstev za obdobje do leta 2020 za prednostno naložbo ohranjanja, varovanja, promocijo in razvoj kulturne dediščine. Bivši minister opravičuje to s tem, da bi bilo obnavljanje kulturne dediščine metanje denarja v zidove. Prevlada neoliberalizma v Sloveniji je posledica pohlepa posameznikov po nekdaj skupnemu družbenemu bogastvu. Ponižan in sprt narod, ki se ne zaveda svoje identitete, se temu ni bil zmožen upreti. Če hoče Slovenija napredovati, se mora
spremeniti odnos odločeval-cev v politiki do slovenske kulture."
Na ministrstvo za kulturo je na mesto generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino te dni prišla še ena Kamničanka, izjemna strokovnjakinja za področje arheologije ddr. Verena Vi-drih Perko. Delita podobno mnenje, ko gre za ohranjanje kulturne dediščine? "Ddr. Verena Vidrih Perko je izjemna strokovnjakinja za kulturno dediščino. Vesela sem, da se je odločila prispevati pri organizaciji in vodenju področja, ki je bilo doslej na ministrstvu nekako zaspano in ni bilo sposobno oblikovati ustreznih pobud za še boljše delo javnih zavodov."
V zadnjem času prihaja do pobud, da bi Velika planina s svojimi naravnimi in etnografskimi značilnostmi prišla pod Unescovo zaščito. Kaj menite o tej pobudi? "Upam, da bo ustrezno utemeljena pobuda prišla na ustrezno mesto."
Imate Kamničani radi kulturo, je odnos Kamničanov primerljiv s siceršnjim odnosom Slovencev tako do lastne kot tuje kulture in umetnosti?
"Kamničani živimo z zavestjo o pomenu Kamničana, rodoljuba, pesnika, generala Rudolfa Maistra, ki je sledil svojemu srcu, ne pa politiki ali vojaški oblasti, da je ubranil Maribor in Slovencem izboril severno mejo takšno, kot je danes. Večina Slovencev ceni slovensko kulturo. Srečujem pa tudi takšne, ki nimajo odnosa do slovenskega jezika, do slovenske kulturne dediščine in s tem tudi ne do naše kulture. Narod, ki ne ceni svoje kulture in s tem lastnih korenin, nima prihodnosti in tudi ne more biti odprt do drugih kultur."
Velja dodati, da je poleg institucionalne kulture, ki je v zadnjih letih v Kamniku zagotovo stopila stopnico višje, Kamnik bogat tudi z ljubiteljsko kulturo. V katero kamniško kulturno ustanovo najraje zahajate oziroma kakšne kulturne dogodke najbolj pogosto spremljate? "Občina Kamnik je že od nekdaj zakladnica kulturne dediščine in bogata z ljubiteljsko kulturo, ki ponekod
že prerašča v vrhunsko. Kadar mi čas dopusti, obiščem katerega izmed kulturnih dogodkov v Kamniku. Bila sem vesela, ko se je Medobčinski muzej Kamnik z muzeji Gorenjske odločil pripraviti razstavo na ministrstvu za kulturo."
Kaj menite o tem, da Kamnik razen Maleševe galerije, ki je tematska, nima nobene prave galerije, kljub temu, da na širšem kamniškem območju ne manjka uspešnih in prodornih likovnih ustvarjalcev? "Imate prav glede kakovostnih likovnih ustvarjalcev in tudi glede galerije. Za Maleševo galerijo zgledno skrbi Medobčinski muzej Kamnik. Verjamem pa, da je težko najti sredstva za še en podoben razstavni prostor."
Vas kamniški kulturniki v zadnjem času pogosteje čuka j o za rokav"?
"Nič bolj kot v času podžu-panovanja."
Ob poklicni pot, bili ste profesorica matematike na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, ste uspešno gradili tudi politično kariero. Najprej v kamniškem občinskem svetu, potem kot nepoklicna podžupan) a, pa poslanka državnega zbora, in sedaj ministrica. Vas tudi na politični poti žene enak entuziazem, kot vas je za učiteljskim katedrom, in ali ste tudi do sodelavcev enako zahtevni, kot ste bili do učencev v vlogi profesorice matematike? "V življenju sem bolj kot politično kariero gradila strokovno in poslovno kariero ter delovala v civilni družbi. Kot pobudnica in soustanoviteljica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki se mu je leta 2006 pridružilo več kot 74.00 članov, mi je uspelo zaustaviti privatizacijo zdravstvenih domov in bolnišnic. Zavedam se, da obstajajo neizmerni apetiti po pranju denarja iz davčnih oaz s poceni nakupi javnih zavodov, ki naj bi služili zdravljenju tujcev ali drugim za posameznike donosnim dejavnostim. V politiko sem se vključila, ko sem se čutila dolžnost spreminjati stvari na bolje. Vsakega dela sem se lotila odgovorno in doslej tudi uspešno."
"Večina Slovencev ceni slovensko kulturo. Srečujem pa tudi takšne, ki nimajo odnosa do slovenskega jezika, do slovenske kulturne dediščine in s tem tudi ne do naše kulture. Narod, ki ne ceni svoje kulture in s tem lastnih korenin, nima prihodnosti in tudi ne more biti odprt do drugih kultur."
Kultura
Brezplačen ogled muzeja
Ob slovenskem kulturnem prazniku je Medobčinski muzej Kamnik omogočil prost vstop v muzej na Zapricah, Galerijo Mihe Maleša in rojstno hišo Rudolfa Maistra.
Bojana Klemenc
Kamnik - Medobčinski muzej Kamnik še zdaleč ni prostor z zaprašenimi eksponati, kot si morda še vedno predstavljajo nekateri občani, temveč je moderen, zanimiv ter privlačen za širšo publiko.
V	letu 2014 so po besedah direktorice mag. Zore Torkar zabeležili porast obiskovalcev, še posebej pa so zadovoljni z obiskom Rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki pridobiva prepoznavnost tako v lokalnem kot širšem slovenskem okolju. Trenutno najbolj aktualna in vroča tema, ki močno zanima Kamničane, je razstava Kam so šle vse fabrike, ki s številnimi spremljajočimi dejavnostmi odpira vrsto aktualnih vprašanj.
Vrsta novosti v tem letu
V	muzeju v tem letu poleg
pravljajo še vrsto prireditev, zagotovo pa bosta med bolj odmevnimi razstava kamniškega slikarja Dušana Lipovca v Galeriji Mihe Maleša ter razstava Industrija in umetnost - likovne upodobitve kamniške industrije, ki bo dopolnila razstavo Kam so šle vse fabri-ke. V muzeju bodo predstavili interaktivni ogled lapi-darija, pripravili pa so tudi novost - poseben program Življenje v preteklosti za najmlajše obiskovalce muzeja.
Na predvečer slovenskega praznika so v muzeju predstavili maketo kamniške smodnišnice s tematskim vodstvom po trenutno aktualni razstavi o kamniških fabrikah, v nedeljo pa so si številni obiskovalci brezplačno ogledali muzejske zbirke in razstave na vseh treh lokacijah v kamniški obči-
ze utečenega programa pri- ni.
Literarni večer v Termah Snovik
Snovik - V Termah Snovik so dan pred slovenskim kulturnim praznikom že deveto leto zapored organizirali literarni večer, tokrat na temo Voda, vir življenja. Za najboljšo pesem v otroški in odrasli kategoriji se je potegovalo 52 ljubiteljskih pesnikov, njihove stvaritve pa je ocenila Ivanka Učakar, dobitnica Čopove nagrade leta 2007. Kot so nam sporočili iz term, je v otroški kategoriji s hudomušno pesmijo Voda kot vir življenja slavila Nina Cankar iz OŠ Žiri, v odrasli pa Kristina Zupančič s pesmijo Reka življenja. J. P.
Komedija Cvetje hvaležno odklanjamo
Laze v Tuhinju - Člani KD Tuhinj vabijo v dvorano kulturnega doma na Lazah na ogled komedije Cvetje hvaležno odklanjamo, ki bo 14. februarja ob 19.30 (premiera) in 15. februarja ob 15. uri. V igri dveh ameriških avtorjev, ki jo je režiral Uroš Bajde, igrajo: Ljuba Lajmiš, Matevž Hribar, Brane Vrankar, Uroš Bajde, Matjaž Gorjan, Primož Kožlakar, Marko Koncilja, Marta Vrankar, Anja Lajmiš, Franci Koncilja in Danilo Bajde ter nekateri drugi člani domačega društva. J. P.
OSTROSTRELEC
20.121.126. feb FEBRUAR 2015

PRI PORO ČAMO
American Sniper/akcijska drama/režija: Clint Eastwood/ igrajo: Bradley Cooper, Sienna Miller, Kyle Gallnerjake McDo-} rman. Cole Konis, Ben Reed/2014, ZDA /134'
, Ostrostrelca Chrisa Kyla po, šljejo v Irak z eno samo nalogo: 1 zaščititi mora svoje kolege. Njegovo natančno streljanje na bojišču reši premnoga življenja In Chrlsu nadenejo vzdevek »Legenda«. Toda njegov ' sloves se širi tudi med sovražnikove vrste In tako je na njegovo glavo razpisana nagrada, Chris pa postane ' tarča upornikov. Doma pa ga čaka povsem drugačno bojišče Šest nominacij za oskarje 2015.
BACEKJON »FILM«
27.128. feb
Shaun the Sheep The Movie / animirana družinska pustolovščina/režija: MarkBurton, Richard Goleszows-ki/2014, Francija, VB/85'/brez dialogov, 4+
Jon je brlhtna, neugnana ovčica, ki s svojo čredo živi na kmetiji s kmetom in psem Bitzerjem. Jo-novlm trudom navkljub pa je življenje na kmetiji padlo v dolgočasno rutino In naš bacek skuje pretkan načrt: omisli si prost dan! Dogodki bliskovito uidejo z vajeti Injonova navlhanost nebogljenega kmeta nehote pošlje v velemesto. Jon se mora odpraviti s kmetije in rešiti kmeta.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.sl
G,
Mestni ...... I
Domžale
I sledite na m tudi na Facebooku facebook.com/mestnikino.dom2ale
Februar za "barutano
m
Mesec februar v Medobčinskem muzeju Kamnik v okviru projekta Kam so šle vse fabrike namenjajo smodnišnici. Minulo soboto so tako predstavili maketo, ki so jo izdelali štirje nemški prostovoljci, že 20. februarja pa na to temo sledi še javna tribuna.
Jasna Paladin
Kamnik - V Medobčinskem muzeju Kamnik bo še vse leto 2015, ki je posvečeno ohranjanju industrijske dediščine, na ogled razstava Kam so šle vse fabrike?, ki je med Kamničani požela veliko zanimanja. Vsak mesec pa bodo vsaj en večer podrobneje posvetili eni od sedmih na razstavi predstavljenih tovarn. Mesec februar je tako namenjen Kemijski industriji Kamnik - nekdanji kamniški smodnišnici, znani tudi kot »barutana«. Sobotni postindustrijski večer se je začel z ogledom 15-minutnega dokumentarnega filma o proizvodnji črnega smodnika, ki so ga v muzeju posneli v sodelovanju z Mladinskim centrom Kotlovnica, z njim pa so se gledalci skupaj z Renatom Uraničem, nekdanjim vodjo obrata črnega smodnika v KIK-u, »sprehodili« po vseh fazah izdelave smodnika in objektih, ki so zdaj zapuščeni. Sledilo je kratko predavanje Marka Kumra, avtorja razstave, s številnimi zanimivostmi o tovarni in celotnem območju, ki med Kamničani zaradi narave dela še danes velja za precej skrivnostno. Čeprav je bilo med poslušalci več nekdanjih zaposlenih, so številni izvedeli marsikaj novega in zanimivega. Kot denimo to, da je v Kamniku še danes zaslediti nekaj čeških priimkov potomcev nekdanjih čeških vojakov, ki so delali v smodnišnici, ali pa
Maketa smodnišnice je med obiskovalci februarskega postindustrijskega večera na Zapricah naletela na veliko zanimanja.
to, da je tovarniška kuhinja na območju smodnišnice imela celo svoje njive za pridelavo zelenjave.
Znotraj smodnišnice popisanih sto osem objetov
Sledil je kratek ogled razstave, nato pa vrhunec večera -predstavitev makete, ki so jo v zadnjih štirih mesecih izdelali štirje mladi nemški prostovoljci. Ti so se v MC Kotlovnica ob podpori programa Evropske prostovoljne službe lotili projekta Gunpowder City - mesto smodnika in v prvi fazi izdelati maketo celotnega območja nekdanjega
KIK-a ter popisali vse stavbe. »Nihče od nas do nedavnega sploh ni vedel, kako zelo veliko območje to je in kaj vse se sploh nahaja za zidom. Mladi Nemci so z maketo predstavili kar 108 objektov, ki so bili v smodnišnici, s pomočjo ekrana pa si posamezne stavbe lahko ogledamo tudi na fotografijah. Situacija na območju nekdanje smodnišnice je v tem trenutku zelo kompleksna. Stroji se razprodajajo v tujino in objekti se zato lahko spraznijo v pičlih nekaj mesecih, po drugi strani pa različni glavni akterji ne naredijo nič. S tem se dela ogromna gospodarska škoda, a morda je to tudi dobro, vsaj
dokler ne vemo, kaj bi s tem območjem v Kamniku sploh radi,« nam je povedal Goran Završnik, predsednik KD Priden možic, ki skuša združiti različne interese, povezane z območjem nekdanje smod-nišnice.
Vsi se zavedajo, da brez podjetja Iskra Mehanizmi, ki ima v lasti večino tega območja, računov ne gre delati, a vizij in predlogov številnih kljub temu ne manjka. Predstavili in soočili jih bodo prihodnji petek, 20. februarja, ob 18. uri, ko na Gradu Zaprice v sodelovanju z Domom kulture Kamnik pripravljajo javno tribuno o perspektivah prostora nekdanje smodnišnice.
O kulturi z Vereno Perko
V Matični knjižnici Kamnik so kulturni praznik v torek zvečer počastili s pogovorom o knjigi Muzeologija in arheologija za javnost: muzej Krasa avtorice ddr. Verene Perko.
Jasna Paladin
Kamnik - Verena Perko je bila sicer rojena na Krasu, a v Kamniku s svojo družino živi že 39 let. Je mama treh odraslih otrok, žena in tudi že babica, s kulturo pa je prežeta tako profesionalno kot zasebno.
Je publicistka in pesnica, arheologinja z doktoratoma iz rimske arheologije in muzeologije, zaposlena je bila na kamniški gimnaziji, kot mlada raziskovalka v Mestnem muzeju, kot zunanja sodelavka na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in kot kustosinja arheologinja v Gorenjskem muzeju v Kranju. Je avtorica številnih strokovnih
in znanstvenih prispevkov ter predavateljica ter zelo zgovorna sogovornica, pred kratkim pa je bila imenovana za v. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino. Knjiga Muze-ologija in arheologija za javnost: muzej Krasa, ki jo je v pogovoru z direktorico knjižnice Bredo Podbrežnik Vukmir predstavila v knjižnici, je predelan doktorat, ki je nastal na zagrebški univerzi in je sad več kot desetletnega poglobljenega študija na področju kulturne dediščine in muzejev ter njihove vloge v sodobni družbi. V pogovoru je tako skušala osvetliti področja, kot so zgodovina muzejev, eliti-zem v muzeologiji, enotran-
Verena Perko s svojo knjigo, ki jo je predstavila v kamniški knjižnici.
sko prikazovanje resnice v znanosti, kolektivni spomin Slovencev in mnogo drugega, da pa je na svojem področju tudi zelo kritična, kaže denimo tale misel, le ena od številnih, ki so ji lahko prisluhnili obiskovalci kamniške knjižnice. »Če bi trgovine zgolj čakale na kupce, da pridejo, bi bolj malo prodale. Tako se moramo obnašati tudi mi - muzeji, knjižnice, arhivi. Poznati moramo potrebe današnje družbe. Če ne pripravimo vsebine, ki je privlačna, dinamična, vsaj nekako nova in s sporočilom za današnji čas, potem nimamo s tem kaj početi. Potrebe, razumevanje in čustva se z leti in z generacijami spreminjajo!«
V
Študentski klub Kamnik se seli na Šutno
Mladi
Umor v Šmihelski vasi
V začetku februarja je v Matični knjižnici Kamnik potekala predstavitev knjige Umor v Šmihelski vasi. Zanimiv in zabaven pogovor z mlado avtorico Meto Osredkar je vodil Vladimir Habjan.
Dogodek so popestrile tudi Slomškove pesmi. /
Foto: Primož Pičulin
Špela Novak
Katja U ran kar
Kamnik - Osrednji prostor v knjigi je avtohtono slovensko podeželje: na pot vanj bralca pospremijo na videz tipično slovenski liki, ki z nepričakovanimi preobrati domnevno tipičnost zmeraj znova pro-blematizirajo in postavljajo pod vprašaj. Avtorica se suvereno giblje med fantastiko, satiro in detektivko, pri čemer vselej pušča dovolj prostora za razvoj vseh treh bralnih nivojev. Bralca skozi skrbno izdelano pripovedno atmosfero vodijo prepoznavni, predvsem pa plastično orisani značaji z odličnim smislom za humor, ki je nasploh ena največjih avtoričinih odlik. Naj izdamo le drobce, za kaj več si boste delo morali prebrati sami: v Šmihelski vasi umorijo župnika, s primerom pa se mora spopasti lokalni kriminalistični inšpektor, ki mu ne prizanašajo ne srednja leta ne z njimi povezana kriza. Bodo on in njego-
va mlada sodelavca odkrili, čigava roka je vihtela vrtalnik? Kaj imajo pri umoru skrivnostni nočni organist, vaške ženice, nadangel Mihael in partizani? In kaj si o vsem skupaj misli blaženi Anton Martin Slomšek?
Leta 1981 rojena Meta Osredkar je absolventka angleškega jezika in književnosti ter diplomirana arheologinja. Že več kot pet let se ukvarja s
prevajanjem leposlovja in arheoloških oziroma zgodovinskih besedil Doslej je pri Miš založbi izšlo že trideset leposlovnih del v njenem prevodu. V Kamnik se je preselila pred dvema letoma, to pa zato, ker ji je mesto zelo všeč in si je že nekaj časa želela živeti tu. Že dlje časa je članica kamniških športnih društev (Canne klub Kamnik, Planinsko društvo Kamnik),
od letošnje sezone pa tudi pevskega zbora Cantemus. »Lastno pisanje je bilo vedno moj hobi, toda Umor v Šmihelski vasi je prva knjiga, ki je dejansko dozorela do stopnje, ki se mi je zdela primerna za objavo,« je še povedala. Kadar ne piše ali prevaja, se potepa po gozdovih okrog Kamnika, kolesari v Kamniško Bistrico ali teče na Sv. Primoža.
Kamnik - Februar je mesec, ki ga povezujemo s kulturnim praznikom, Valentinovim, pustom in snežnimi radostmi. Letošnji februar je za Študentski klub Kamnik prav poseben, saj se po dolgih letih selimo na novo lokacijo. Od 16. februarja naprej nas najdete na naslovu Šutna 54.
Ideja selitve je bila v naših načrtih že v letu 2013, a takrat nismo našli prostora, za katerega bi menili, da lahko postane najprijaznejša soba v Kamniku. Tokrat so nas okoliščine pahnile v iskanje le-tega in imeli smo več sreče. Našli smo prostor, ki ga v teh dneh preurejamo v novo gnezdo ŠKK Pt ča, kjer si boste lahko natisnili ali zvezali skripto, prevzeli kupone za prehrano in fitnes ali pa koristili kakšno izmed ostalih ugodnosti, ki jih ponujamo kamniškim študentom. Naši novi prostori se nahajajo v neposredni bližini spominske sobe Rudolfa Maistra.
Študenti so zaključili z izpitnim obdobjem, pred dijaki pa je pomembna odločitev o nadaljnjem šolanju. Študentski klub Kamnik za dijake Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik vsako leto pripravi srečanj e s študenti različnih študijskih smeri. Tako so lahko dijaki že pred uradnimi informativnimi dnevi v februarju izvedeli kakšno podrobnost, ki jim bo v pomoč pri odločitvi za študij. Kot že nekaj naših mladih predhodnikov, ki so se opogumili in našli svoje prostore v tem delu mesta, tudi Študentski klub Kamnik upa, da bo na Šutno s svojo prisotnostjo prinesel ravno prav mladostniške razigranosti in da bo le-ta spet oživela.
Februarja bo še prehitro konec in v mislih smo že pri mesecu marcu, ki ga bomo v Študentskem klubu Kamnik že tretje leto zapored posvetili dobrodelnosti. Minil bo v znamenju športa, dobre glasbe in medgenera-cijskega druženja.
Novičke iz GSŠRM
Ustvarjali Prešernove junake
Zadnjo januarsko soboto so pred prihajajočim kulturnim praznikom v Galeriji Mihe Maleša pripravili otroško pravljično likovno delavnico z naslovom Povodni mož.
Katja U ran kar
Kamnik - Na njej so se mali nadebudneži najprej spoznavali s Prešernovo poezijo, nato pa se preizkusili v različnih likovnih tehnikah ter ustvarjali pravljične pesnikove junake. Niso le spoznali našega velikega pesnika Franceta Prešerna ter njegove balade o povodnem možu, ki je navdihnil tudi mnoge druge ustvarjalce, pač pa so se posvetili tudi prekmurski ljudski pravljici ter rimskemu bogu voda Neptunu. Odkar
namreč svet stoji, je prekrit z visokimi gorami, dolinami, morji in bistrimi rekami. V tem dolgem času so nekatere gore zgrmele v dolino, druge so nastale tam, kjer jih prej ni bilo. Reke so večkrat spreminjale svoje struge in v marsikateri še dandanes živi povodni mož. Ta mora skrbeti za reko, negovati njene vode, česati vodne rastline, čistiti rečne bregove, poplavljati okolico in vodovje spet umikati v strugo. Najprimernejši za tako zahtevno delo je dobri povodni mož, ki živi v naših
rekah, mogoče tudi v Kamniški Bistrici, so še zapisali pripravljavci delavnice, na kateri je bilo vzdušje res prijetno - uživali so tako otroci kot odrasli, ki so jim pomagali ustvarjati.
Saša Bučan, ki je vodila delavnico, nam je še zaupala, da v torek, 24. februarja, med 10. in 12. uro pripravljajo še eno otroško ustvarjalno delavnico, tokrat z naslovom Cvetlična tihožitja v različnih tehnikah, kjer bodo izdelovali rožice iz papirja. Vstopnina je tri evre na osebo.
Likovno delavnico je vodila Saša Bučan, kustosinja pedagoginja iz Medobčinskega muzeja Kamnik.
KAJ IMAJO SKUPNEGA BOBER, STARI RIMLJANI IN VELIKE ZVERI?
To so teme ali naslovi delčka kolaža tekmovanj, katerim pečat so dali naši dijaki. In tekmovanj je zanje zdaj veliko, zato lepo po vrsti: Bober je državno tekmovanje iz računalništva; med 93 srednješolci, ki so si pridobili pravico do sodelovanja, so bili tudi trije naši: Andraž, Anja in Jan. Pod mentorstvom profesorja Vinka Kušarja se je najbolje odrezal Andraž Roje, ki je za 3. mesto prejel zlato priznanje.©
Divje zvezi so bile ena izmed tem izbirnega tekmovanja iz znanja biologije za Proteusovo priznanje. Čakamo na rezultate in rjovenje uspešnih tekmovalcev.
Na šolskem tekmovanju iz zgodovine so
se dijaki poglabljali v temo Rimljani na Slovenskem. Kdo ve, morda odkrijejo, da so prvo različico gimnazije na naših tleh ustanovili kamniški Rimljani ... Računalniška igrica naših dijakov -SKRIVNOSTI VERONIKE IZ MALEGA GRA-
Žan, Sadije, Luka in srebrno priznanje za SKRIVNOSTI VERONIKE IZ MALEGA GRADU
DU, ki smo jo predstavili že v prejšnji številki, je na mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma osvojila srebrno priznanje. Le prihitite, turisti z vsega sveta, kamniški dijaki vas igrivo popeljejo skozi skrivnosti našega mesta!
Najsvetlejša zvezda pa je zasijala na državnem tekmovanju iz astronomije. Pod
mentorstvom profesorja Vrankarja so se ga udeležili štirje dijaki naše gimnazije: Krištof Špenko, Gregor Spruk in Leon Lombergar, ki so ob koncu zasijali s srebrnim priznanjem. Še bolj naklonjene pa so bile zvezde drugošolcu Urbanu Ogrincu, ki je astronomske probleme reševal tako sijajno, daje prejel zlato Dominkovo priznanje. To ga za zdaj sicer še ne pelje neposredno v vesolje, zato pa na izbirno tekmovanje za ekipo, ki bo našo državo zastopala na Astronomski olim-pijadi v Indoneziji.
Januarja je bilo tekmovalno napeto tudi na športnem področju. Ste vedeli, da so postali naši dijaki Gašper, Jakob in Žiga ekipni državni prvaki v lokostrelstvu? Uf, tarče se pred njimi kar tresejo ... Pa to še ni vse - v Radovljici je potekalo področno prvenstvo v futsalu, kar pomeni, da so se dekleta pomerila v malem nogometu. V bistvu je bil tudi to zgodovinski dogodek, saj se je prvič zgodilo, da so nastopile tudi naše dijakinje, in to tako dobro, da so se uvrstile v nadaljnji del tekmovanja, zato čakamo na kake zgovorne fotografije naših Ronaldink. Zgovorno, še bolj pa spretno, pa je bilo tudi na Srednješolskem prvenstvu Slovenije v športnem plezanju. Naše dijakinje in dijaki so se odlično odrezali in priplezali na mesta med 4. in 13.
Napovedujemo: finalne boje tekmovanj, še prej pa pester in vsestranski INFORMATIVNI DAN, in to na sam petek, trinajstega (in tudi v soboto, 14.).
Šport
Občinska liga v kegljanju
V občinski ligi tudi letos nastopa osem ekip, in sicer lanskoletni prvaki Ambrož Team ter Zarja elektronika, ŠD Calcit, ŠD Soteska, ŠD Policist, Kegelj Team, DU Kamnik in Mladinci KK Kamnik.
Leon Pirman
Kamnik - Po končanem jesenskem delu nismo doživeli kakšnega presenečenja. Ekipa Ambrož Teama, tudi letos največji favorit za prvo mesto, ničesar ne prepušča naključju in so v 11. kolu doživeli šele prvi poraz. Sistem tekmovanja je ostal enak kot lani, torej redni del in končnica, v kateri se prve štiri ekipe pomerijo med seboj v dveh krogih, ostale pa za razvrstitev od 5. do 8. mesta. V 11. kolu je Amrož Team doživel prvi poraz v letošnjem prvenstvu, in sicer proti Kegelj Teamu s 7:1. V Kegelj Teamu se je izkazal vodja ekipe Franc Slatnar s 520 podrtimi keglji. Franc je bil namreč dolgo časa poškodovan in veseli smo, da se je
tako uspešno vrnil. Ekipa ŠD Policist je ponovno odigrala odlično in premagala DU Kamnik s 6:2. Podrli so 5120 kegljev, v ekipi ŠD Policist sta bila najboljša Matej Kern s 581 in Janez Berlec s 522 podrtimi keglji. V ekipi DU Kamnik pa sta bila Rudi Vidic s 559 in Franc Poljan-šek s 529 podrtimi keglji najboljša. Ekipa Calcita pa je premagala letos popolnoma razglašeno ekipo ŠD Soteska s 5:3. V ekipi Calcita so Aleš Prosen s 568, Dejan Lorenčič s 539 in Samo Podjed s 537 podrtimi keglji največ prispevali za zmago. Sicer samo za 15 kegljev, vendar zmaga ni bila nikoli ogrožena. Tekma Zarja Elektronika in Mladincev KK Kamnik je bila zaradi bolezni preložena in se bo odigrala naknadno.
Lestvica:
1. Ambrož Team	11	10	0	1	20
2. Kegelj Team	11	6	0	5	12
3. Zarja Elektronika	10	6	0	4	12
4. Mladinci	10	4	1	5	9
5. DU Kamnik	11	4	1	6	9
6. ŠD Calcit	11	4	1	6	9
7. ŠD Policist	11	4	1	6	9
8. ŠD Soteska	11	3	0	8	6
Priznanja triatloncem
Priznanja Triatlonske zveze Slovenije so prejeli tudi člani Triatlonskega kluba Trisport Exoterm iz Kamnika.
Nataša Planko
Kamnik - Zima je za triatlonce obdobje, ko se pripravljajo na novo sezono. Ena od januarskih sobot je treninge popestrila s podelitvijo priznanj Triatlonske zveze Slovenije za leto 2014. Člani kamniškega Triatlonskega kluba Trisport Exoterm so bili zagotovo največkrat na stopničkah. Že nekaj let smo znani, da smo klub, ki najbolje dela z mladimi in ima najštevilnejše članstvo. To se je poznalo tudi na cici podelitvi. Prva mesta v cici pokalu so pripadla: Aljažu Berlecu, Viti Škrjanc in Nejcu Podgoršku. Na eno od drugih stopničk so stopili Domen Bojanc, Žiga Podgoršek in Tara Mandič, prav tako pa smo ponosni na tretjeuvrščeni Emo Brnot in Vito Pilih.
Ostale kategorije so tekmovale v duatlonskem in triatlonskem pokalu. V duatlonskem pokalu so prva mesta osvojili: Jan Škrjanc, Urška Bernot, Tjaša Vrtačič, Matija Kovačič
Ivanjko, Leon Obreza in Bojan Trojar, drugi so bili: Neža Mohar Gradišek, Ajda Ahačič, Lovro Planko, Domen Obreza in Mark Mandič, tretji pa: Anja Marolt, Matevž Plan-ko in Pero Mandič. V triatlonskem pokalu so na najvišjo stopničko stopili: Jan Škrjanc, Kristina Uršič, Matevž Plan-ko, Matija Meden in Romana Capuder, drugi so bili: Urška Brnot, Ajda Ahačič, Luka Bela Kočar, Klemen Bojanc, Liza Uršič, Leon Obreza, Maruša Klemenc in Viktor Ekart, tretji pa: Neža Mohar Gradišek, Žiga Berlec, Tjaša Vrtačič, Domen Obreza, Mark Man-dič in Miro Kregar. V absolutni članski razvrstitvi triatlonskega pokala sta prvi mesti odnesla Maruša Klemenc in mladinec Matevž Planko. Le-ta je odnesel tudi bron v absolutnem duatlonskem pokalu. Drugi v absolutni članski razvrstitvi je bil Matija Meden. Matevž je bil tudi razglašen za mladega tria-tonca leta 2014.
Zaključek Tekaškega pokala
Tekaški pokal Občine Kamnik je po tretji izvedbi že uveljavljena športna prireditev.
Nina Klisarič
Zgornje Stranje - Konec januarja je že tretje leto zapored potekala zaključna prireditev Tekaškega pokala Občine Kamnik. Na pokalu, ki vsako leto privablja več tekačev, je v letu 2014 teklo preko 1000 domačih in tujih ljubiteljev teka, razveseljiva je bila tudi velika udeležba v otroških kategorijah. Pokal združuje šest tekov (Tek k Sv. Primožu, Mekinjski kros, Tek na Grin-tovec, Češnjiški, Veronikin in Miklavžev tek), organizator zaključne prireditve je Klub gorskih tekačev Papež, ki ga vodita zakonca Mira in Dušan. Novost Tekaškega pokala za leto 2015 je, da bodo prijave na vse tekme potekale preko portala prijavim.se. Zaključna prireditev je vedno vrhunec pokala, saj najboljši tekači, ki so tekmovali v 12 kategorijah, prejmejo pokale. Vseh 81 uvrščenih pa je prejelo koledar za leto 2015 z označenimi datumi pokalnih tekem. Najboljši po posameznih kategorijah v Tekaškem pokalu občine Kamnik v letu 2014 so bili: mlajši dečki: 1. Aleš Prelovšek, 2. Miha Pod-bregar (oba KGT Papež), 3. Ambrož Vovk (Calcit Bike Team), mlajše deklice: 1. Maša Viriant, 2. Tjaša Uršič, 3. Iza Škrtič (vse KGT Papež), dečki: 1. Rok Podbregar (KGT Papež), 2. Žan Kranjec (Calcit Bike Team), 3. Nejc Uršič
Vseh šestih tekem Tekaškega pokala občine Kamnik 2014 se je udeležilo trinajst tekačev.
(KGT Papež), deklice: 1. Tjaša Čirovic, 2. Hana Dobošek (obe KGT Papež), starejši dečki: 1. Miha Oražem, 2. Grega Zagorc (oba KGT Papež), 3. Tine Hren (TK Šmarnogor-ska naveza), starejše deklice: 1. Gaja Perko (TK Trisport), mladinci: 1. Marino Mekiš, 2. Aljaž Božič (oba KGT Papež), 3. Matevž Planko (TK Tri-sport), mladinke: 1. Karmen Orehek, 2. Lucija Pevec, 3. Suzana Orehek (vse KGT Papež), člani: 1. Boštjan Erjav-šek (KGT Papež), 2. Franci Volkar (ŠKD Mekinje), 3. Sebastjan Zarnik (KGT
Papež), članice: 1. Katja Kosmatin (AK Domžale), 2. Nina Oražem, 3. Urša Trobec (obe KGT Papež), veterani: 1. Lado Kveder (ŠKD Mekinje), 2. Bojan Kemperl, 3. Bojan Kožuh (oba KGT Papež), veteranke: 1. Marinka Milic (TD Gora Sv. Miklavž), 2. Slavka Slapar (Komenda), 3. Andreja Kušar (GSŠRM). Posebno priznanje, majico z napisom in imenom, je prejelo trinajst udeležencev vseh šestih tekem, in sicer: Maša Viriant, Aleš Prelovšek, Miha Podbregar, Ambrož Vovk, Aljaž Cipot, Aleks Cipot, Rok
Podbregar, Miha Oražem, Grega Zagorc, Marino Mekiš, Bojan Kemperl, Rajko Sršen in Tone Petek. Pokale so prejeli tudi organizatorji vseh šestih tekem: Ivan Urh, Lado Kveder, Dušan in Mira Papež, Rajko Jeglič, Franci Kramar ter Tomo Petek. Podelitev pokalov najboljšim se je zaključila z druženjem ter kovanjem načrtov za uspešno tekmovanje tudi v letošnji sezoni. Vabimo vas na prvo tekmo Tekaškega pokala Občine Kamnik v letu 2015, ki bo 28. marca, in sicer na jubilejni 20. gorski tek k Sv. Primožu.
Kegljaška sezona se nadaljuje
Kegljači in kegljačice Kegljaškega kluba Kamnik so v spomladanski del sezone krenili odločno in že odkegljali nekaj tekem, ki so pomembno vplivale na pozicijo naših ekip na lestvici državnih lig.
Peter Jantol
Kamnik - Kegljači 1. moške ekipe Calcit Kamnika so že v prvih dveh kolih naleteli na premočni ekipi kegljačev iz Triglava Kranj in Konstruktorja Maribor. Obe tekmi sta bili odločilni za nadaljevanje sezone, saj so bile vse tri ekipe na lestvici zelo izenačene in v tesnem boju za naslov državnih prvakov. Izgubljeni tekmi sta kamniške keg-ljače izločili iz boja za ubra-nitev naslova državnih prvakov, še vedno pa so v igri za naslov podprvakov. V nadaljevanju so kegljači dosegli dve prepričljivi zmagi; trenutno je 1. moška ekipa na 3. mestu 1. slovenske lige. Kegljačice 1. ženske ekipe so si v začetnem delu spomladanskega dela sezone prike-gljale eno zmago in doživele tri poraze. Trenutno zasedajo 6. mesto v 1. slovenski ligi. Tako kot moška ekipa je tudi ženska v prvem delu sezone dobila za nasprotni-
ce ekipe, ki krojijo sam vrh lige. Kamničanke so bile uspešne proti ekipi Konstruktorja iz Maribora, poraz pa so doživele proti ekipam Triglav Kranj, Proteus Postojna in aktualnim svetovnim in državnim prvakinjam iz Celja. Kegljači 2. moške ekipe Calcit Kamnika so po slabem izhodišču iz jesenskega dela sezone, menjavi glavnega trenerja in manjših spremembah v igralskem kadru že v prvih dveh kolih dosegli pomembni zmagi, ki sta ekipi dali novega zagona. Po odličnem začetku sta sledila dva tesna poraza, ki pa nista pomembno vplivala na uvrstitev na lestvici, saj so tudi ostale konkurenčne ekipe izgubile tekme.
Peter Jantol v mladinski reprezentanci
Rezultati z mladinskih in kadetskih tekmovanj kažejo na dobro delo z mladimi, velik preskok pa je uspelo
Kandidati za kadetsko reprezentanco: Žan Grm, Metod Zamljen, Klara Koprivec in Jakob Jančar
doseči Petru Jantolu, ki se mu je v svoji zadnji sezoni v mladinski konkurenci uspelo ponovno uvrstiti v reprezentanco. Nastop na svetovnem prvenstvu si je prislužil s posameznimi odličnimi rezultati in konstantno dobrim kegljanjem v 1. državni ligi in državnih prvenstvih. Peter pa ni edini član Keg-ljaškega kluba Calcit Kamnik, ki je v ožjem izboru za
nastope v državni reprezentanci. Za nastope na svetovnem prvenstvu za kadete in člane v Speichersdorfu v Nemčiji, ki bo potekalo maja, se pripravljajo Jakob Jančar, Žan Grm, Metod Zamljen in Klara Koprivec. Poziv za sodelovanje v pripravah za člansko konkurenco pa so prejeli Gašper Bur-keljca, Klemen Mahkovic in Peter Jantol.
Šport
Vendarle v finalu
Odbojkarice ekipe Calcit Volleyball so načrtovale, da se bodo z Mariborčankami v letošnji sezoni prvič v finalu pomerile v pokalu Slovenije, vendar se žal to ni zgodilo, saj so obstale v polfinalu. Toda že jutri se bodo z Novo KBM Branikom le pomerile v finalu, le da v srednjeevropski ligi, v kateri so Kamničanke lani osvojile prvo mesto. Povratna tekma bo prihodnji petek v Mariboru.
/TEKME odbojke
sobota, 1 k. februar // 20.00 // ŠD Kamnik
P Prva finalna tekma ženske interlige
CALCIT VOLLEYBALL : NOVA KBM BRANIK sobota, 21. februar// 20.00 //ŠD Kamnik
Tekma 7. kroga 1. DOL - Modra skupina
CALCIT VOLLEYBALL : SALONIT ANHOVO
Vstopnine ni.
VLJUDNO VABLJENI!
u a he f ' bniL
Meta Motnikar tretja tudi med članicami
V Velenju je 10. januarja potekalo državno prvenstvo v karateju za člane, članice ter veterane in veteranke.
Miha Štamcar
Kamnik - Da so zmage najboljše zdravilo za poraze, je že dolgo znano dejstvo in to velja tudi za kamniške od-bojkarice, ki so na boleč poraz v polfinalu pokala Slovenije pozabile z dvema zmagama v polfinalu srednjeevropske lige. Kamničanke so na obeh tekmah brez izgubljenega niza premagale celovški ATSC Sparkasse in se še drugič zapored uvrstile v finale tega tekmovanja. Lani je bila na sporedu le ena tekma, v njej pa so premagale Mariborčanke, s katerimi se bodo v letošnji sezoni v finalu srednjeevropske lige pomerile dvakrat. »Priznati smo si morale, da so v polfinalu slovenskega pokala Koprčanke prikazale zelo dobro igro, medtem ko me nismo naredile tistega, kar bi morale, da bi jih premagale. Za poraz smo si kri-
Tjaša Žibert
Duplica - Ob sobotah in nedeljah med 3. decembrom 2014 in 11. januarjem 2015 se je v telovadnici OŠ Marije Vere na Duplici 31 igralk in igralcev srčno borilo za vsako točko, niz in dvoboj. Užitki ob zmagah in nasmejani obrazi ob prijateljskem druženju in tekmovanju so bili stalnica v dvorani. Po prvem obsežnem delu je na prvem mestu stal Boštjan Skok brez izgubljenega dvoboja, drugi je bil Tomaž Kranjec, sledila sta Milan Močnik ter mladi Žan Planinc. V zaključnem delu lige so izvedli četrtfinalne dvoboje prvih osmih na razpredelnici. Močnik je z odlično dnevno formo premagal Kranjca v polfinalu in nato po velikem zaostanku v drugem nizu preobrnil potek dvoboja sebi v prid proti do tedaj neporažene-mu Skoku. Rezultat 2:0 v nizih kaže na lahko zmago, toda za mizo je bilo zelo izenačeno, kvalitetno in psihološko zahtevno. Po strokovni oceni vodje tekmovanja in klubskega trenerja Željka Duriča je odločila večja udeležba na močnejših tekmovanjih, na katerih
ve popolnoma same, vendar nazaj se nima več smisla ozirati. Moramo gledati naprej, kajti sezone še ni konec, je bil pa to zagotovo šok za nas. Zato je bilo za nas toliko bolj pomembno, da smo v srednjeevropski ligi premagale Celovčanke in se uvrstile v veliki finale. Mariborčanke so nas v rednem delu tekmovanj a obakrat premagale, toda zdaj so brez Monike Po-tokar in Ane Starčevič, močnejše pa za Američanko Sarah Ammerman. Težko je reči, katera ekipa ima več možnosti za zmago, kajti tako me kot Mariborčanke v letošnji sezoni za sabo nimamo ravno velikega števila tekem. V vsakem primeru bomo naredile vse, da ponovimo lanski uspeh,« je pred jutrišnjo tekmo z Novo KBM Branikom dejala Petra Vr-hovnik, brez katere si je težko zamisliti prvo postavo Kamničank. Razveseljivo je,
je Milan v zadnjih letih redno sodeloval. »Prav ta kilometrina daje igralcu sproščenost in mirnost v odločilnih trenutkih. Pri Boštjanu se vidi, da je izvrsten in šolan igralec, ki bo že na prihodnjih tekmovanjih s pomočjo pridobljenih izku-
da je na povratni tekmi s Ce-lovčankami prvič vso tekmo igrala tudi najnovejša kamniška pridobitev, repre-zentantka Elena Kučej. »Z njo smo zagotovo dobili odlično igralko. Prav tako bomo imeli na voljo večjo izbiro igralk, kar nam bo v nadaljevanju sezone prišlo še zelo prav. Po tekmah s Celovcem je težko reči, v kakšni formi smo, saj so bile nasprotnice slabše od nas. Moramo sicer biti zadovoljni z zmago in uvrstitvijo v finale, kjer pa bomo morali proti Mariborčankam prikazati veliko boljšo igro, če bomo želeli ponoviti lansko zmago,« pa meni Gašper Ribič, trener odbojkaric Calcit Vol-leyballa.
V modri skupini po načrtih
Na derbiju petega kroga modre skupine so odboj-
šenj krojil vrh kamniškega namiznega tenisa. Zadovoljen sem tudi s pristopom in igro mladih igralcev, predvsem Kužnika, Planinca, Kočarja, Marinška, Kranjca in Jokiča, kot tudi s celotnim pristopom in obnašanjem vseh udeležencev v
karji Calcit Volleyballa še tretjič zapored v letošnji sezoni proti ACH Volleyju praznih rok ostali šele v petem nizu. Ljubljančane je tokrat vodil Bogdan Kotnik, pred nekaj sezonami tudi trener kamniške ekipe, ki je minulo soboto v prvih dveh nizih nudila slab odpor aktualnim državnim in pokalnim prvakom Slovenije. Toda v tretjem nizu so se varovanci Marka Brumna le prebudili, zaigrali odlično v obrambi in bloku, v napadu sta bila nevarna brata Tonček in Žiga Štern, tako da je zmagovalca odločal peti niz. Navkljub porazu so bili v domačem taboru lahko zadovoljni, kajti z osvojeno točko so še korak bliže končnemu drugemu mestu v modri skupini, kar je pred končnico državnega prvenstva tudi cilj kamniških odbojkarjev.
dvorani. Želim si, da bo taka vnema in strast za zelenimi mizami videna tudi na prihajajočih tekmovanjih,« je povedal Durič. Tretje mesto sta si priborila Tomaž Kranjec in Dragan Jokič, za kar jima iskreno čestitamo.
Vladimir Stanič
Duplica - Tekmovanje je organizirala Karate zveza Slovenije v sodelovanju s Karate klubom Velenje. Na tekmovanju so sodelovali tekmovalci iz 37 karate klubov, ki so se pomerili v katah in borbah. Karate klub Virtus Duplica sta tokrat zastopala samo dva tekmovalca, in sicer: Drago Jeglič v kategoriji kat veterani +50 let ter Meta Motnikar v kategoriji članic + 68kg, borbe. Ob koncu tekmovanja je Meta osvojila 3. mesto, Drago pa je žal ostal brez vidne uvrstitve. Ker je bil to za Meto prvi nastop v članski kategoriji, saj je nedavno dopolnila 18 let,
Blanka Strajhar
Kamnik - Od 23. do 25. januarja je v francoskem mestu Nimes potekal tradicionalni mednarodni dvoranski lokostrelski turnir, ki šteje tudi za svetovni pokal. Turnir se lahko pohvali z močno mednarodno konkurenco v vseh kategorijah. Tekmovalci in tekmovalke tekmujejo v treh kategorijah (kadeti, mladinci in člani) z ukrivljenim (olimpijskim) in sestavljenim lokom. Kamničani se že nekaj let zapored udeležujemo te tekme, ki postaja vse bolj priljubljena tako v Evropi kot v svetu. Konkurenca postaja vse močnejša, saj so se tega turnirja začeli udeleževati tudi lokostrelci iz azijskih držav, ki praviloma posegajo po najvišjih mestih. Letos je v Nimes odpotovalo sedem Kamničanov in na veselje nas vseh smo zopet imeli predstavnika na stopničkah.
je bila svojega uspeha še toliko bolj vesela. Da pa dober rezultat ni zgolj naključje, kažejo rezultati, ki jih je Meta dosegala v lanskem letu, saj je ravno tako osvojila tretje mesto na državnem prvenstvu za mladince in mladinke, ki je potekalo v Žalcu, in kar nekaj odličij na pokalnih ter mednarodnih tekmovanjih.
Naj omenimo, da je bila lanska tekmovalna sezona za tekmovalce Virtusa zelo uspešna, saj skoraj ni bilo tekmovanja, da ne bi stali na zmagovalnih stopničkah. Klub pa je med drugim pridobil tudi mednarodni certifikat za poučevanje tradicionalnega karateja.
Med mladinci z ukrivljenim lokom (tekmovalo je 116 tekmovalcev) je od Kamniča-nov največji uspeh dosegel Gašper Štrajhar, ki je že v kvalifikacijah med mladinci zasedel 2. mesto s 584 krogi (maks. število krogov je 600). V dvobojih je prišel do samega finala, kjer pa je moral priznati premoč francoskemu nasprotniku Tho-masu Chiraultu. Žiga Ravnikar je prav tako odlično streljal v kvalifikacijah, kjer je s 574 krogi zasedel 10. mesto. V dvobojih je v borbi za 1/8 izgubil proti odličnemu Belgijcu Gysu in zasedel 9. mesto. Luka Arnež je s 552 krogi zasedel 49. mesto, Luka Gjurin pa se je uvrstil na 57. mesto in dosegel 548 krogov. Med člani z ukrivljenim lokom (tekmovalo je 247 tekmovalcev) je Jaka Ko-močar s 574 krogi osvojil 40. mesto, Den Habjan je bil s 572 krogi 50., Klemen Štrajhar pa s 568 krogi 62.
Zmagovalec lige je Milan Močnik
Po šestih tednih in 250 odigranih dvobojih je posamezna namiznoteniška občinska liga naposled zaključena. Zmagovalec je po zelo razburljivi končnici postal tuhinjski as Milan Močnik.
Nosilci odličij namiznoteniške posamezne občinske lige: Boštjan Skok, Dragan Jokic, Milan Močnik in Tomaž Kranjec
Lokostrelci uspešni -j—i • • • v Franciji
Zanimivosti
Planinski kotiček
Bojan Pollak
Spominski pohod na Grintovec
V drugi polovici januarja imajo kamniški alpinisti pohod na najvišji vrh kamniških planin v spomin na vse svoje tovariše in prijatelje, člane alpinističnega odseka, ki so svoje življenje končali v gorah oz. planinah. Lani zaradi izredno slabega vremena tega pohoda ni bilo. Letos pa je bila sicer napoved malo boljša - vreme naj bi se za konec tedna izboljšalo. Zato se jih je deset odpravilo v soboto, 24. januarja, zaupajoč vremenski
imeli predavanja: Miha Pav-šek o plazovih, snegu, nevarnostih, Matjaž Šerkezi o gibanju, nevarnostih, opremi in Urban Iglič predvsem o prvi pomoči ob poškodbah, ki so najbolj značilne za zimo, in uporabi defibrilatorja. V soboto dopoldne je bilo vreme ugodno, tako da so se udeleženci lahko na terenu učili še hoje, uporabe cepina in derez, zaustavljanja zdrsa s cepinom, iskanja zasutega s plaz-no žolno in ugotavljanja stabilnosti snežne odeje. Celoten tečaj je vodil Matjaž Šerkezi, poleg njega pa je v usposabljanju sodelovalo še osem članov društva GRS Kamnik.
Vaja zaustavljanja zdrsa s pomočjo cepina
napovedi proti Grintovcu. Vendar je pihal tako v soboto kot tudi v nedeljo močan veter, ki je skupaj s sneženjem bistveno povečeval nevarnosti predvsem kložastih plazov. Zato so po tem, ko so prišli malo nad Jame, naredili to, kar je bilo v danih razmerah edino pametno, da ne bi bil morda naslednje leto tak pohod posvečen tudi njim -vrnili so se v dolino. Vendar je ostal osnovni namen izpolnjen - osebno spominjanje na Aleša, Petra, Tomaža, Mateja, Pubija, Danila, Miho-la, Staneta, Ceneta, Štefana, Miha, Marjana, Ceneta, Draga, Alberta ...
Varneje v hribe
V okviru svoje preventivne dejavnosti je društvo GRS Kamnik v petek, 30., in soboto, 31. januarja letos, organiziralo in izvedlo osnovni tečaj za varnejšo hojo v gore in planine v snegu. Na tečaj je prišlo dvanajst udeleženk in udeležencev iz različnih krajev Slovenije, ki so morali pokazati že kar nekaj znanja in izkušenj, da so v slabem vremenu varno prišli v Domžalski dom, kjer so v petek zvečer
Ohranimo tudi bolj obiskane poti čiste
Vsak gre rad v čisto naravo, neokrnjeno, neosnaženo ... Vendar kraji, kamor hodi veliko ljudi, lahko hitro postanejo smetišče. Zelo je priljubljena in obiskana pot predvsem do Svetega Primoža in naprej na Veliko planino. Žal pa postaja tudi vedno večje smetišče. Sama pot je sicer dokaj čista, zato pa je pod potjo vedno več smeti - predvsem robčkov. Tako je bilo letos, preden je zapadel sneg, npr. samo od Umivalnika pa do začetka Apnene dolino več kot 50 takih neprimernih ostankov, z dna Apnene doline do Jam 17, od Jam do Sušav pa sedem. Pri Micki pa je (bilo) več te nesnage. Postanimo boljši, ne odmetujmo smeti. Če smo prinesli nekaj s seboj, pa naj bo to plastenka, papirček, v katerega je bil zavit bombon, ali pa samo robček, odnesimo to nazaj do prve posode za smeti - zabojnik za smeti je malo pod Spodnjim Prapro-tnim, na Stahovici pa cel ekološki otok, kamor lahko odložimo tisto, česar ne potrebujemo več - smeti.
Za klopjo »Pri Micki« je kup smeti ... (trenutno pod snegom)
Vpisan v zgodovino
Te dni mineva deset let od tekme svetovnega prvenstva smučarskih skakalcev v Obersdorfu, na kateri je takrat še ne devetnajstletni Kamničan Rok Benkovič osvojil naslov svetovnega prvaka.
Jože Arko
Kamnik - Kamničan Rok Benkovič je smučarski skakalec, ki se je 19. februarja 2005 vpisal v zgodovino. V Obersdorfu v Nemčiji je postal svetovni prvak na srednji skakalnici. Drugi je bil Čeh Jakub Janda tretji pa Finec Janne Ahonen. Že naslednji dan je osvojil še bron na ekipni tekmi, skupaj s Primožem Peterko, Jernejem Damjanom in Juretom Bogatajem. Blestel je že na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2003 na Švedskem, kjer je osvojil srebrno medaljo. Bil je tudi odličen letalec. V Planici je 20. marca 2005, na 19. rojstni dan, dvakrat poletel 226 metrov in postavil državni rekord.
Zelo majhna je verjetnost, da bi v prihodnje v Kamniku še imeli kdaj svetovnega prvaka v smučarskih skokih. Gre za enkraten zgodovinski dosežek, na katerega moramo biti izjemno ponosni. Pri tem ne smemo pozabiti na SSK Mengeš, ki je nosilec smučarskih skokov na tem območju tudi danes.
Prosim vas za osnovno predstavitev in opis vaše športne poti.
»Smučarski skoki so mi bili vedno blizu in všeč. Redno sem spremljal takratne uspehe Primoža Peterke in hodil na tekme v Planico. Ko so v Mengšu ustanovili smučarsko skakalni klub, sem začel trenirati. Takrat sem bil star 11 let. V nadaljnjih desetih letih pa sem
skokom posvetil večino časa.«
Kateri so vaši, poleg naslova svetovnega prvaka 2005 in ekipnega brona, najpomembnejši športni dosežki?
»Najpomembnejši dosežki so še naslov mladinskega svetovnega podprvaka, dve leti sem bil državni rekorder s 226 metri. Večkrat sem bil tudi državni prvak in dosegel drugo mesto na GP v Innsbrucku.«
Kako bi opisali dogajanja na tekmah v Obersdorfu 2005?
»V spominu imam res lepo prvenstvo. Na prizorišče sem prišel v dobri formi. Ker sem vedel, da se lahko borim za najvišja mesta, mi je bilo še toliko lepše in lažje skakati. Že na treningih mi je šlo dobro. Na tekmi sem bil vodilni po prvi seriji in v mislih sem imel le to, da v finalu začrtan cilj izpeljem do konca. Uspelo mi je. Prvi, ki mi je skočil v objem, je bil Jernej Damjan. Tudi on je bil blizu medalji, zato smo bili potem na ekipni tekmi vsi še bolj veseli, da nam je uspelo priti do moš-tvenega brona. Tudi tista tekma je bila čudovita. Ko medaljo osvojiš z reprezentančnimi kolegi, je to nekaj posebnega.«
V Sloveniji je tedaj vladala prava »skakalna« evforija. Kako se spominjate tedanjih dogodkov?
»Drži, pripravili so nam veliko sprejemov, ogromno ljudi nas je prišlo pozdravit in nam čestitat. Veliko je bilo seveda medijske prisot-
Rok Benkovič je pred desetimi leti navduševal s svojimi skoki, ki so mu prinesli tudi naslov svetovnega prvaka.
nosti, vprašanj novinarjev in intervjujev kar ni bilo konca. Zadeve so bile obvezne in sem jih profesionalno izvedel, vendar lahko rečem, da sem vedno bolj užival v skakanju kot v drugih spremljevalnih zadevah.«
Poleti na smučeh so disciplina za junake. Že leta 2005 ste kot 19-letnik poleteli 226 metrov. Kakšna je priprava na nastop in kakšni so občutki pri izvedbi poleta?
»Priprava na nastop je enaka kot na drugih velikih skakalnicah, le koncentracija na polet je morda malce večja. So pa poleti res nekaj posebnega, ker pač na letalnicah nikoli ne treniramo. Strah me ni bilo nikoli, je pa prisotno ogromno adrenalina, sploh v Planici. Dodatno še
zaradi domačih navijačev. Seveda želiš, da bi se predstavil v najboljši luči, da bi poletel čim dlje. Občutke težko opišem, zagotovo pa so poleti najbolj zanimiva športna disciplina.«
Kako danes gledate na smučarske skoke in nastope naših fantov?
»Če le imam čas in nisem v naravi, z veseljem pogledam tekme in tako podoživim svoje skakalne dni. Navdušen sem nad njihovimi uspehi in res vesel, da jih gre tako dobro.«
Nam lahko zaupate, s čim se ukvarjate danes?
»Uživam v stvareh, za katere prej nisem imel časa. Rad potujem in se še vedno veliko ukvarjam s športom, najraje plezam.«
Nino in njegov Selfi
V prostorih Centra za socialno delo Kamnik je na ogled fotografska razstava Nina Rakoviča, Kamničana, ki je zaradi cerebralne paralize že od rojstva na invalidskem vozičku.
Jasna Paladin
Kamnik - Gre za prvo samostojno razstavo Nina Rakovi-ča, ki jo je poimenoval Selfi, na katero pa so avtor in vsi, ki ga poznajo, zelo ponosni. Nino zaradi cerebralne paralize že od rojstva uporablja invalidski voziček, poleg tega, da ne more hoditi, pa ne more niti govoriti. Sporazumeva se s pomočjo računalnika, o sebi, svojih ovirah in novem zanosu, ki mu ga je dala fotografija, pa je ob razstavi med drugim zapisal tole: »Komunikacija s pomočjo računalnika je bolj počasna, ljudje si težko vzamejo dovolj časa, da me poslušajo. Šolal sem se v CIRIUS-u
Kamnik, kamor še sedaj hodim vsak dan k različnim aktivnostim. S fotografijo sem se začel ukvarjati pred tremi leti. V CIRIUS-u so mi na voziček namestili fotoaparat in ga tako prilagodili, da ga lahko upravljam z velikim stikalom, na katerega pritiskam z mojo desno nogo. Zelo sem vesel, da sem dobil možnost, da lahko fotografiram. Odprl se mi je čisto drugačen svet, dobil sem nov smisel v življenju. S fotografijo hitreje in lažje povem to, kar mislim in čutim. Fotografija mi daje občutek, da lahko vsaj kakšno stvar naredim čisto sam. Mislim, da bi to moral poskusiti vsak invalid. Seve-
Nino Rakovič je dokazal, da se da ustvarjati tudi s hudo gibalno oviranostjo.
da ne gre vedno brez težav, vendar mene je življenje naučilo, da se moram za
vsako stvar zelo potruditi. Če imaš voljo, ni nič pretežko. Svoje fotografije objavljam na Facebooku, tudi fotografskih natečajev sem se že udeležil. Vesel sem, ko dobim pozitivne komentarje, pohvalim pa se lahko celo z nagradami, ki sem jih prejel za svoja dela. Na koncu bi se rad zahvalil svoji mami, ki mi res veliko pomaga, in vsem, ki so mi pomagali pri realizaciji moje prve razstave. Posvečam pa jo svojemu pokojnemu očetu, ki ga imam zelo rad, čeprav ga že dve leti ni več med nami.«
Razstava bo v prostorih Centra za socialno delo Kamnik na ogled še do konca aprila.
Zanimivosti
Do Avstrije pod Planjavo:
?
Kamničan Edvard Lavrič, diplomant geodezije, je v svoji diplomski nalogi izdelal kartografsko dokumentacijo nove cestne povezave med Kamnikom in Železno Kaplo. Vsem, ki so se že ob naslovu tega članka zgrozili, sporoča, da gre za njegov predlog, kar ne pomeni, da bo projekt dejansko realiziran, ljubiteljem planin pa zagotavlja, da je veliko pozornosti namenil prav zaščiti narave.
Jasna Paladin
Perovo - Zamisel o novi cestni povezavi med osrednjo Slovenijo in Avstrijo se je takrat še študentu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Edvardu Lavriču utrnila ob enem od njegovih obiskov naše severne sosede. Iz domačega Kamnika se je do Železne Ka-ple vozil po najhitrejši povezavi - preko Jezerskega, ki pa je bila še vedno dolga dobrih 65 kilometrov ali uro in dvajset minut vožnje z avtom. Zato se je za leto dni zakopal v kartografske in druge obstoječe podatke, zakonodajo in izračune, ter skonstruiral manjkajoči člen nove cestne povezave med Kamnikom in Železno Kaplo, ki bi bila skupno dolga 42,6 km, zanjo pa bi potrebovali le 45 minut vožnje. Svoje ugotovitve je strnil v diplomski nalogi. »Mnogi so mi dejali, naj ne rinem z glavo skozi zid in naj se rajši lotim projektiranja kakšne
čje, a veliko omejitev, povezanih s tem, je le na papirju ali pa v naših glavah. Idejna zasnova projekta je zasnovana tako, da v najmanjši meri degradira okolje. Pri koncu dolin Kamniške Bistrice, Logarske doline in Belske Kočne v Avstriji je načrtovana slepa ulica, kjer bi v celoti zaščitili naravo. Od predvidene 18,3 km dolge trase bi bilo 14,2 km ceste pod zemljo. V mojem interesu je bilo zaščititi naravne danosti ter jih hkrati v turističnem smislu izkoristiti,« pravi diplomirani inženir geodezije, ki se prav nič ne meni za dvomljivce, ki njegovega projekta ne jemljejo resno.
In kakšna je njegova idejna rešitev nove cestne povezave? »Predvidena nova cestna povezava bi se začela v položni dolini Kamniške Bele v Kamniški Bistrici, kjer bi se s štirikratnim spiralnim dvigom ceste (premer 420 m) povzpeli za 200 metrov viši-
odprtje do sedaj zelo zaprte Logarske doline proti osrednji Sloveniji in Avstriji. Nova povezava bi povečala prihod tujih turistov v Slovenijo in s tem omogočila, da pokažemo Evropi svojo lepo deželo. Posledično bi prispevala tudi k večji zaposljivosti brezposelnih v turizmu in drugih dejavnostih. Turistom bi bil omogočen kakovosten dostop do vsem znane Velike planine, topliških destinacij in drugih turističnih atrakcij. Predvidena je tudi kulinarična in druga ponudba slovenskih kmetov na urejenih stojnicah, tako v Logarski dolini kot tudi Kamniški Bistrici,« še razmišlja. In kako visoko je ocenil stroške takšne prometne povezave? Na približno 400 milijonov evrov. »Ja, vem, v teh časih se sliši astronomsko veliko, a pomislimo na to, da smo samo lani v svoje banke vložili 3,8 milijarde evrov,« pomenljivo zaključi Edvard Lavrič.
PKKDLAGANA NOVA POVEZAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
I *9Wt
r


KimiiiL LI
TV SWS IDPÍ M ri flHV i. 3 »h
Grafični prikaz predlagane nove cestne povezave med Kamnikom in Avstrijo

Edvard Lavrič
kolesarske steze, a to ni v moji naravi. Sam se namreč rad lotevam težkih izzivov,« nam prizna 27-letni diplomant s Perovega, ki se je svoje naloge lotil zelo sistematično in poglobljeno, predvsem pa realno, saj je bil njegov glavni cilj dokazati, da je projekt izvedljiv. V ta namen je izdelal: Pregledno situacij sko karto v merilu 1 : 50 000, Situacij sko karto v merilu 1 :10 000 - za izdelavo katere je med drugim uporabil tudi podatke avstrijskega B EV urada, Vzdolžni profil v merilu 1 : 10 000 in Prečni profil spiralnega dviga ceste, ki vsebuje tudi rešitev problematike kar-tiranja več nivojskih linijskih objektov. Raziskal je omejitve Nature 2000, hidrografijo območja, potresno ogroženost tal, geološko sestavo tal, erozijo tal, omejitve drugih naravnih in kulturnih znamenitosti, se seznanil s prometno-tehničnimi zahtevami, pogoji in normativi pri načrtovanju cestne povezave »Za precej trd oreh se je izkazalo okoljevarstveno obmo-
ne, kar bi bila brez dvoma sodobna znamenitost in unikum v Evropi. Na vrhu spiralnega dviga pri vstopu v predor bi lahko postavili razgledno ploščad s kavarno. Sledil bi vstop v enocevni in dvosmerni predor Planjava dolžine 5998 m. Za prevoženim predorom bi prispeli v Logarsko dolino, kjer bi imeli možnost pot nadaljevati v smeri Avstrije ali pa po Logarski dolini v smeri Solčave. Ob izstopu predora Planjava v Logarski dolini bi lahko za obiskovalce doline zgradili podzemno garažno hišo. V smeri Avstrije bi preko krožišča pot nadaljevali v drugem predoru Matkov kot dolžine 5263 m, kjer bi načrtovano traso zaključili v dolini Belske Kočne v Avstriji. Celotna dolžina nove projektirane trase znaša približno 18,3 km,« pravi Edvard Lavrič, ki se je poglobil tudi v vidike turizma in same stroške.
»Poleg hitrejšega ter kakovostnejšega dostopa do sosednje države Avstrije bi nova povezava pomenila turistično
Kamnik
Sneg je pobelil Kamnik in okolico in ga spremenil v romantično deželico, v kateri poleg aktivnosti na snegu lahko uživate še na dolgih sprehodih po prelepi naravi, v bližnji ter širši okolici pa raziskujete kulturne, kulinarične, pravljične in zgodovinske bisere.
Krpljanje na Veliki Planini
Kamnika, in obiščite spomenike, galerije, cerkve ali muzej. Za otroke bodo v torek, 24. februarja, med 10. in 12. uro v Galeriji Miha Maleš pripravili otroško delavnico z naslovom: Cvetlična tihožitja v različnih tehnikah. V sproščenem pubovskem vzdušju Puba Pod skalo boste v nedeljo, 22. februarja, lahko uživali ob keltski glasbi zasedbe Sionna, v soboto, 28. februarja, od 21. ure pa vas bo zabavala kamniška rok zasedba Scarecrevv. Nikakor pa ne izpustite nakupovanja domačih dobrot na tržnici Okusi Kamnika - Po-
deželje in Eko, ki bo potekala v soboto, 28. februarja, med 8. in 13. uro na kamniškem Glavnem trgu.
Obisk v Kamniku obogatite z Okusi Kamnika, ki vam jih
pripravljajo izbrani kamniški gostinski ponudniki. Kamnik s svojo okolico ponuja res široko paleto možnosti za aktivno doživetje in je zato idealna destinacija za preživljanje nepozabnih trenutkov na snegu.
Alenka Hribar
Zavod za turizem in šport
v občini Kamnik
Smučanja in sankanja se
boste naužili na Veliki planini, kjer je na voljo vlečnica Jurček, novost pa je zimski park. V primeru obiska organiziranih skupin bodo na smučišču prisotni tudi animatorji in učitelji smučanja. Želite v miru uživati v lepotah edinstvene planine? Če je tako, potem vam priporočamo izposojo krpelj. Šolo smučanja pod vodstvom izkušenih vaditeljev smučanja vam omogočajo tudi na smučišču Osovje (Črna pri Kamniku), kjer sta na voljo dnevna in nočna smuka, sankanje pa je mogoče tudi pri Domu v Kamniški Bistrici. Odkrijte nove razsežnosti sprostitve in obiščite Terme Sno-vik, ki obljubljajo pravi termalni oddih in zanimive zimske pa-
kete. Poleg kopanja v termalnih bazenih je na voljo izposoja palic za nordijsko hojo, v času počitnic pa bo poskrbljeno tudi za animacijo in pester športni program. V holističnem centru zdravja, Naravnem zdravilnem gaju, vam v času počitnic ob refleksni masaži stopal nudijo brezplačno infrardečo terapijo.
Zimske vragolije lahko doživi-te na drsališču na prostem
v starem mestnem jedru Kamnika, in sicer na parkirišču pri Frančiškanskem samostanu. V času zimskih šolskih počitnic bo na voljo šola drsanja (od 23. do 28. februarja), vsak dan med 10. in 12. uro pa tudi pestra animacija. Prisluhnite zgodbam, ki jih s svojo bogato dediščino pripoveduje srednjeveško jedro
Zanimivi zimski paketi v Termah Snovik
Prireditve, zahvale
Pustna rajanja v občini Kamnik
Sobota, 14. februar 2015 PUSTNA POVORKA PO DUPLICI
Osnovna šola Marije Vere prireja pustno rajanje in 4. tradicionalni pustni sprevod. Pustno rajanje bo v soboto, 14. februarja 2015, sprevod pa bo tega dne ob 9. uri krenil izpred Osnovne šole Marije Vere in pot nadaljeval po osrednjem delu Duplice. Zabavala vas bodo Stranjska godba, orkester Glasbene šole Kamnik in Mažoretna skupina Veronika.
PUSTNO RAJANJE S PODELITVIJO NAGRAD ZA NAJBOLJŠE MASKE V PUBU POD SKALO
Pub Pod Skalo v soboto, 14. februarja 2015, ob 21. uri prireja tradicionalno pustno rajanje ob izbrani glasbi Jana Sekalskega. Najizvirnejše maske bodo nagrajene z denarnimi in s praktičnimi nagradami. Za prireditev velja prost vstop.
PUSTNI SMUK
Planinsko društvo Bajtar Velika planina vabi na tradicionalni pustni smuk, ki se bo odvijal v soboto, 14. februarja 2015, ob 11. uri. Tekmovanje bo pri Domžalskem domu na Mali planini. Najboljši tekmovalci in najlepše maske bodo nagrajene.
Nedelja, 15. februar 2015 PUSTNA POVORKA V MOTNIKU
V nedeljo, 15. februarja 2015, ob 15. uri vabljeni v Motnik, kjer se bo odvijala pustna povorka skozi trg Motnika. Zbor pustnih mask je na vzhodni strani Motnika (pri Cotl).
Prireditve v februarju
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Torek, 17. februarja, ob 17. uri (zbor ob 16.30) Pustni karneval
Karneval krene izpred šutenske cerkve, mimo Samčevega predora do Glavnega trga, kjer se bo rajalo. Najboljše maske (skupinske in posamezne) čakajo tudi nagrade.
Četrtek, 19. februarja, ob 17. uri v Domu Kulture Kamnik
Slavnostna podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2014 in priznanj za delo v športu
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Torek, 17. februarja, ob 19. uri v dvorani Matične
knjižnice Kamnik
Irena Dolar: Predavanje o astrologiji
Sreda, 18. februarja, ob 19. uri v knjižnici Komenda Anže Zorman: Turčija, Sirija, Jordanija
Potopisno predavanje v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik
Sreda, 25. februarja, ob 19. uri v Knjižnici Komenda Nina Polajnar: Sodobna arhitektura in gradnja hiš
Predavanje
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v Galeriji Miha Maleš Breda Ilich Klančnik: Miha Maleš in knjiga
Galerijski večer
Petek, 20. februarja, ob 18. uri na Gradu Zaprice Javna tribuna o perspektivah prostora nekdanje smodnišnice
V okviru razstavnega projekta Kam so šle vse fabrike? V sodelovanju s KD Priden možic
Torek, 24. februarja, med 10. in 12. uro v Galeriji Miha Maleš
Cvetlična tihožitja v različnih tehnikah (kolaž, barvice, izdelava rožic iz papirja)
Otroška ustvarjalna delavnica, cena 3 evre/osebo
Izgubil se je mucek
Na območju Kamnika se je izgubil mucek črno-bele barve, star osem mesecev, kastriran in plašen. Če se nahaja pri vas, prosim, da ga nahranite. Lahko ga tudi obdržite, če ste ljubitelj živali. Da me ne bo skrbelo, kaj se z njim dogaja, me o tem obvestite na telefon številka 041 520-714 (Lidija). Že vnaprej se prisrčno zahvaljujem.
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.sL.

ZAHVALA
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni.
V 93. letu nas je zapustil naš dragi oče, brat, tast, dedek in pradedek
Janez Sušnik
iz Kamnika, Kovinarska 28c
Izpolnjene so bile njegove želje za zadnje slovo.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njegovim in našim prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sv. maše in sveče. Posebej se zahvaljujemo praporščakom, trobentaču ter kvartetu Krt za recitaciji in sočutno zapete pesmi.
Vsi njegovi Februar 2015
ZAHVALA
Bremena življenja te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Dobrosrčnost tvojih rok nikoli ne mine, čas ohranja lepe in dobre spomine.
V 80. letu življenja smo se poslovili od naše mame, stare mame, sestre, tašče, tete, svakinje, prijateljice in sosede
Marije Golob
Dolinškove Mimi iz Podgorja
Iskreno se zahvaljujemo sorodstvu, prijateljem, dobrim sosedom, KS Podgorje, društvu Stari traktor in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svečke in sv. maše. Hvala g. župniku in osebju za lep pogrebni obred, pogrebni službi KPK, kvartetu Krt, trobentaču Marjanu ter vam vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju vsepovsod za nesebično pomoč in strpnost.
Vsi njeni Januar 2015
m
ZAHVALA
Je ugasnila luč življenja, se prižgala luč spomina, a v srcu je ostala tiha, skrita bolečina
V 82. letu je prenehalo biti srce naše drage mame, stare mame, tašče, sestre, tete, svakinje in sosede
Pepce Lanišek
rojene Uršič iz Laniš pri Kamniku
Iz srca se zahvaljujemo vsem dobrim prijateljem, posebno še Mimi, sorodnikom, sosedom, sodelavcem v podjetju Milax ter znancem za vso pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter darove za cerkev. Najlepše se zahvaljujemo župnikoma Jožetu Razingerju in Juretu Koželju za lepo darovan pogrebni obred in sv. mašo. Iskrena zahvala govorniku Valentinu Zabavniku za ganljive besede ob slovesu, Tunjiškemu oktetu in pevcem za lepo petje ter trobentaču.
Posebna zahvala medicinskemu osebju abdominalnega oddelka UKC Ljubljana za vso skrb in pomoč v času njene bolezni pa tudi patronažnima sestrama Jani in Kati ter zdravnici dr. Ambroževi.
Hvala vsem, ki ste bili v mislih z nami in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Tisti, ki jih imamo radi, nikoli zares ne odidejo.
Žalujoči vsi njeni Februar 2015
ZAHVALA
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa. Za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
Marta Rutar
iz Kamnika
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Kogar imaš rad, resnično rad, nikoli ne umre... le daleč, daleč je ...
Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti zapustil ljubljeni mož, oče, brat, stric in prijatelj
Dušan Šinkovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja, besede tolažbe in vzpodbude ter vsem, ki ste nam ob tej neizmerno boleči izgubi stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žena Brigita in hči Sanja ter drugi sorodniki
ZAHVALA
Tu ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer si zdaj doma.
V 89. letu starosti se je poslovila draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta
Marija Loboda
iz Šmarce
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Kamnik za skrb in nego ter gospodu župniku Janezu Ger-čarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Bolezen in trpljenje si prestala, zdaj boš v miru spala, nam pa spomin nate v srcu bo ostal.
V 65. letu nas je zapustila ljubeča žena, mati in babica
Slavka Kotnik
iz Soteske pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, sveče, sv. maše in cvetje. Hvala g. župniku Francetu Oraž-mu, pevcem kvarteta Grm, trobentaču Timoteju Štritofu in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pred in po obredu. Hvala vsem, ki ste našo ženo, mati in babico pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Januar 2015
Zahvale
POGREBNIK, d. o. o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad)

ZAHVALA
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
Utrujen od bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, zet, prijatelj in sosed
v
Bogdan Cebulj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ter bivšim sodelavcem za vsa ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju ZD Kamnik, še posebej dr. Jer-manovi, sestri Mateji in prevoznikom MERI-IMPEX. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem kvarteta AS za občutno zapete žalostinke. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi Januar 2015
ZAHVALA
Ni me v grobu, ne spim. Sem z vami, s svojimi dragimi, v nebesih živim.
V 49. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oči, sin, brat, stric, boterček in bratranec
Martin Drolc
iz Sovinje Peči
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse darove in iskrene besede tolažbe. Posebno lepo se zahvaljujemo dr. Bogdanu Logarju, patronažnemu osebju, osebju onkološkega inštituta, gospodu Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje, Angeli Močnik za ganljive besede slovesa in vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Od nas je tiho odšel naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat, stric ter tast
Alojz Ahčin
p. d. Čuvajev ata iz Porebra 8
Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom za vso nesebično pomoč, tolažilne besede, podarjene sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Grm, praporščakom ter Nejcu Štrajharju za lepe besede slovesa.
Žalujoči vsi njegovi Poreber, januar 2015
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.sL.
ZAHVALA
Kje so moje rožice, pisane in bele, mojega srca ljubice, žlahtno so cvetele.
Ah, pomlad je šla od nas, vzela jih je zima, mraz ...
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
v
Štefka ^ Zorman
rojena Drolc, iz Šmarce, Spodnji log 1
Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovane maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Janezu Gerčar-ju za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Janezu Maroltu za čuteče besede slovesa. Hvala tudi pevcem kvarteta Krt, trobentarju Francu Komparetu in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in stric
Marijan Iskra
frizerski mojster v pokoju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, stanovalcem iz Levstikove ulice za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za poslovilni obred. Posebna zahvala dr. Nadji Pfajfar Križnič za zdravljenje ob njegovi dolgotrajni bolezni. Hvala tudi medicinski sestri gospe Lužar ter gospe Alenki in gospe Milki za prizadevno negovanje. Prav tako se zahvaljujemo kvartetu Krt za čudovito zapete pesmi na obredu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Našla je svoj mir v večnosti tišine. Našla je svoj prostor, kjer ni več bolečine.
28. januarja se je od nas poslovila draga mama, stara mama in tašča
Hribovšek
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo na mamini zadnji poti.
hčerka Sonja in sin Andrej z družinama Kamnik, februar 2015
Jožica
ZAHVALA
Izgubimo se v polju svojih sanj in na blazinah zelenih trat, pogreznimo se z njimi v sladki sen. /R. Kerševan/
V svojem 60. letu nas je zapustil dragi sin in stric
Slavko Smolnikar
Zahvaljujemo se sosedom in njegovim prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku g. Razingerju ter g. Juhantu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Tunjiškemu oktetu za zapete pesmi. Posebna zahvala Valentinu Zabavniku za besede slovesa.
Žalujoči vsi njegovi Tunjice, Kamnik
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat
Benjamin Leskošek
univ. dipl. inž. in urar iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darove v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo g. patru Lavrenciju za opravljen pogrebni obred in gospodu v. Jožefu Ciraju za lepe in ganljive poslovilne besede. Zahvala tudi pevcem skupine Grm za sočutno izvedene pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki nam stojite ob strani v teh težkih trenutkih.
Vsi njegovi Kamnik, Ljubljana, Kozje, december 2014
V 83. letu nas je zapustil
Pavle Berlec
z Jamove 9, Duplica
Dragega moža in očeta smo 29. januarja 2015 v družinskem krogu pokopali na ljubljanskih Žalah.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V 50. letu nas je prekmalu zapustila draga žena, mami, hči, sestra in teta
Mihaela Lazar
Ob prezgodnji izgubi drage Mihaele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, za vse darove in tolažbe. Posebna zahvala župniku g. Francetu Oražmu iz župnišča Nevlje in župniku župnišča Ljubno pri Radovljici g. Pavletu Juhantu za prekrasen obred. Zahvala tudi kvartetu Grm za prečudovito zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti k počitku, in pa hvala vsem, ki ste nas tolažili v težkih trenutkih. Zahvala tudi prijateljem in sodelavkam hčerke Maje in sodelavcem in prijateljem moža Draga.
Žalujoči: mož Drago, hči Maja s Petrom in vsi njeni
Kamniški OBČAN
Gostilna Pod žičnico
Na spodnji postaji nihalke na Veliko planino so odprli Gostilno Pod žičnico, ki je bila pred prenovo znana kot Okrepčevalnica pri žičnici.
Alenka Brun
Kamniška Bistrica - Najprej je bil prostor, ki danes lahko sprejme do štirideset gostov, namenjen čakalnici za nihalko. Z leti se je ponudba okrepčevalnice povečevala, Gostilna Pod žičnico pa sedaj poleg obnovljene notranjosti obiskovalcem ponuja še kakšno novost. Odpiralni čas gostilne je sicer vezan na letno in zimsko sezono, hrano strežejo ob koncih tedna, za nov kulinarični pristop oziroma osvežen meni pa sta poskrbela šefa
lahko na enem mestu poskusili domačo divjačinsko pašteto, tuhinjsko postrv kot tudi popolni burger. Jedi na žlico ostajajo, za sladico pa si v Gostili Pod žičnico lahko privoščite tudi sladko planino. Pomembnost tradicionalnih okusov in domače ponudbe je ob odprtju gostilne poudaril tudi Leon Keder, v. d. direktorja družbe Velika planina; odprtja prenovljene gostilne - za obnovo so potrebovali dober mesec in kljub modernemu pristopu je prostor še vedno obdržal občutek domačnosti - se je udeležil
Vodja gostinstva Gostilne Pod žičnico Jure Lukežič, pastir Peter in Leon Keder, v. d. direktorja družbe Velika planina / foto: ab
Tejani kuhinje Teja Perjet in Jani Jugovič, ki se ju spominjamo iz enega preteklih šovov Gostilna išče šefa. Pripravila sta edinstvene recepture, združila moderno s tradicionalnim in tako boste sedaj
tudi kamniški župan Marjan Šarec. Med povabljenimi pa smo opazili še pevke Neisho, Regino in Alenko Gotar, nekatere znane obraze televizijskih ekranov, oglasili pa so se tudi domačini.

JOGA OBRAZA
Izbrišite moteče, nezaželene gubice na vašem obrazu v najkrajšem možnem času, na popolno naraven način, brez uporabe botoksa in dragih kirurških posegov. Povrnite koži elastičnost, prožnost in neverjetni tonus. Udeležite se osnovnega tečaja po sistemu Savinine joge obraza.
BREZPLAČNA PREDSTAVITVENA URA!
V sredo, 4. 3. 2015, ob 17. uri v KULTURNEM DOMU KAMNIK (stranski vhod v bivšo glasbeno šolo).
Na tečaju JOGA učvrstitev OBRAZA se učimo posebnih, medicinsko zasnovanih vaj. KORISTI: • briše drobne linije in gube obraza • prekrvavi mišice in podkožna tkiva ter pospeši nastanek kolagena in elastina • krepi in oblikuje mišice obraza in vratu • dvigne upadlo kožo (obrvi, veke, lica ...) • pospeši obnovo celic • uravnava delovanje žlez • vrača obrazu mladosten in sijoč videz PREDNOSTI: • brez uporabe botoksa, kemičnih pilingov in dragih kirurških posegov • naraven in neinvaziven trening Prijava (tudi na brezplačno predstavitev) in informacije: 031 404 565 Po koncu našega druženja je ob pridni vadbi razlika na obrazu več kot očitna. Včasih dramatična. In tudi dokazljiva - s slikami.
Nadškof Zore maševal v domačih Selah
Na Nežino nedeljo, 25. januarja, je Stanislav Zore prvič v vlogi ljubljanskega nadškofa metropolita maševal v domači župniji Sela pri Kamniku.
Jože Košnjek
Sela pri Kamniku - Sveta Neža, ki goduje 21. januarja in je zavetnica ovac, pastirjev in ovčarjev, je tudi zavetnica župnije Sela pri Kamniku. Neži v čast v župniji, ki združuje okrog tisoč župljanov, že dolgo na prvo nedeljo po Nežinem godu praznujejo Nežino nedeljo. Letošnja je bila 25. januarja in je bila nekaj posebnega. V domači cerkvi je kot novi ljubljanski nadškof in metropolit prvič maševal Stanislav Zore, rojen na Zalipnikovi domačiji v bližnjih Znojilah. Selani in okoličani so mu pripravili enkraten sprejem, ki so ga doslej doživeli le redki gostje, ki so obiskali te kraje. »To se za tako uglednega rojaka spodobi, saj je frančiškanski pater Stanislav Zore prvi škof v zgodovini kamniške občine,« je dejal v pozdravu pred začetkom maše ključar Anton Pangeršič. Nadškofa so že na poteh v Sela pozdravljali okrašeni mlaji in napisi dobrodošlice, v Podhruški so mu ponu-
dili sol in kruh, na poti do župnijske cerkve svete Neže, ki kraljuje na hribu nad vasjo, pa je moral skozi špalir narodnih noš, gasilcev, lovcev, pastirjev in množice vernikov od blizu in daleč. Med njimi je bil tudi župan Marjan Šarec s sodelavci in nadškofovi domači, sestri Cirila in Jožica in brat Franci ter strica Rudi in Tone. Nadškofu je izrekel dobrodošlico domači župnik Danijel Kaštrun. Izrazil je prepričanje, da bo ostal nadškof Zore še naprej preprost in odprt človek. Domačini so za nadškofo-vo mašo pripravili bogat program. Pela sta domača cerkvena zbora, odrasli in otroški, glasbena skupina je zaigrala Avsenikovega Pastirčka, saj je nadškof tudi pastir, mladi pa so brali nekatere nadškofove pesmi, še posebej o materi in očetu. V spomin na njegovo prvo škofovsko maševanje v rojstni župniji pa so mu žup-ljani med številnimi darovi podarili tudi sliko cerkve svete Neže. Po maši so domačini vse udeležence povabili k okrepčilu pod šotorom ob
Nadškof Stanislav Zore pred oltarjem domače
cerkve / Foto: Matic Zorman
»Nadškofa dojemam kot človeka širine, ki ga je prijetno poslušati, saj pove, kar tudi zares misli. Ko ti stisne roko, jo stisne krepko, te pogleda globoko v oči in to o človeku veliko pove. Misli, ki jo je danes namenil meni kot županu, ni kaj dodati. To je ena najlepših misli, kar sem jih slišal v zadnjem času in pove bistvo. Vsak naj stopi korak nazaj, vsak naj prizna drugega, pa bodo zadeve rešene. Za občino Kamnik je velika čast, da ima iz svoje srede nadškofa. Pri delu mu ne bo lahko, a ga bo zmogel, ker je človek združevanja,« je povedal župan Marjan Šarec.
Selani so rojaku nadškofu podarili tudi sliko farne cerkve in zavetnice svete Neže. / Foto: Jože Košnjek
župnišču in pokazali, da so resnično živeli za ta dogodek. Čeprav je bilo to nedeljo v Selah veliko ljudi, je potekal promet brez zapletov, za kar so posebej zaslužni gasilci iz Sel in sosednjih društev. Nadškof Stanislav Zore se je zahvalil za sprejem in za darove. Župljanom je položil na srce, naj delujejo složno, ker bodo le tako lažje reševali težave. Spomnil je, koliko ljudi se boji za jutrišnji dan, za svojo službo, za zdravje, za družino.
»Tudi zato vam danes podarjam majhne evangelije, ki jih imaš lahko pri sebi in jih, ko imaš le malo časa, odpreš in bereš,« je dejal nadškof Zore. Posebej se je zahvalil domačemu župniku Danijelu Kaštru-nu in županu Marjanu Šarcu, ki je s svojo udeležbo izkazal odprtost in pripravljenost za sodelovanje. Župan mora sedeti v prvi vrsti v cerkvi, ko je slovesnost, in enako župnik na občinskih prireditvah, je povedal nadškof.
Informacije in rezervacije: Terme Snovik - Kamnik, d. o. o. Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju Tel.: 080 8 123 e-pošta: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si
V TERMAH SNOViK - PESTRO iN ZABAVNO!
Popestrite sebi in svoji družini zimske počitnice v svetu termalnih užitkov. Vsak dan vas čakamo z bogato animacijsko ponudbo za vso družino (športne in zabavne igre v bazenu, ustvarjalne delavnice, družabne igre, plesne delavnice in še in še ...). Najmlajše bo večkrat obiskal tudi palček Snoviček.
Za otroke smo v času zimskih počitnic pripravili pestro in zabavno počitniško varstvo.
NOVO V PONUDBi - wellness paketi razvajanja.
Vse to in še več na www.terme-snovik.si
t* [tfM