Splezajmo iz prepada!
Piše: Anton Jež, sekretar društva izumite-ljev tn avtorjev tehničnih izboljšav Ljubljana.
V  mesecu oktobru  1975 so izumitelji in novatorji na posvetu v Beogradu predlagali, da se še leto 1976 proglasi za leto izumitelj-stva. Na istem posvetu je bjlo ugotovljeno oz. podano razveseljivo poročilo, da je izumi-teljstvo in novatorstvo v vzponu in da priha-ja čas množičnega gibanja.
Poleg tega bi hotel v uvodu povedati, da je v oktobru 1975 problematiko novatorstva obravnaval tudi republiški svet ZSS. To ino-vacijsko dejavnost je obravnavala tudi raz-iskovalna skupnost naše občine. Toda o tem drugič.
Prepad
V  prejšnji števiiliki Javne tribune smo na-pisali udcaj besed o zgGdovinskam pogledu na tefaični napreddk sveia. Vračaimo se na to temo z razlago posameznih staMkov.
Jugoslavdja ima dellavski razred, stotisoče vseih vrst stroikavnjaikov. Znansfcvena — stro-kovma energija vse te innožice še ni zajeta v inovacijistke procese, prepriean pa sem, da bcmo to praj ali slej tudi uspdli. Kako je važ-no razvijati lastoo tehnalagijo in se tako »os-vdboditi« tujiih dicanc ki pGStopikov, bomo vi-deii v nadaljevainjiU.
Pogilejino tele padatfke:
Osnovno merilo razlik in neprestano veča-nje prepada med neraizvitimi iin razvitimi tiči sikoraj izMjuano v tahnologiji in njenem raz-voju. Zato preprosto rečemo, da so razvite države tiste, ki so sposObne organizirano ustvarjati novo tefonollagaijo oziroma so vsaj spoisobne in imajo dovolj kapitala, da nepre-stano sprernljajo im uporalbljajo dosežke sve-toivne tehnilke.
Vse države, ki zgoraj navedenih spasobno-sti inimajo, so dežele v razvaju.
Zelo glasno je treba ipoudariti, da se pre-pad med razvitimi in nerazvitimi samo veča!
Podatek današinjega časa je taikle: v 5 % najbolj razvitih državah je prijavljenih 95 °/o vseh izumoiv in novitet, rves ostaili svet pa pri-javi samo 5 %!
S tem se taidi -večajo naspratja v sodob-nem svetu, nastajajo iproblemi, s ikaterimi se rnorajo aktiwio ukvarjati orgarai OZN in ves srvet neuvrščenih.
BOGATA BERA
Tovariš Jež, ki piše podlistek o inova-cijah, je v 25 letih dela v industriji pred-lagal oziroma realiziral 116 inovacij. V lanskem letu je »spravil« v proizvodnjo 8 tehničnih novosti, za katere je dobil tudi ustrezne nagrade (določen odstotek od čistega dobička, ki ga inovacija ustvarja). Delavski svet Iskre iz Pržana mu je odobril nagrade za inovacije s pod-ločja obdeLave bakrenih folij, zašcite ple-menitih kovin, izboljšanja spajkljivosti kositra, razstrupitve agresivnih raztopin Hd. Trenutno Anton Jež pripravlja knji-go, v kateri bo podrobneje obdelal pro-bleme, s katerimi se pri nas srečujejo izu-mitelji, inovatorji in racionalizatorji.
Multinacionalne družbe stegujejo kremplje
Imperiaili.stiani del sveta oziro(ma industrij-sko razvite države, kot vidimo zgoraj, so vo dilne v tehnalogiji in tehnionem najpredku in so docela doumele, izkoristile in tudi žal zlo-raibile prav juridione nasilce svaje pošastne moči: ddlnice in patenti itd. Ta imperialistič-ni in iakoriščevalski svet je foriniral multi-nacaonaikie družbe. Teh je danes y svetu 287, od teh samo v ZDA prak 180 in imajo vred-noist sredstea' ca. 400 milijard dolarjev.
Te pošastne imulti-nacianaline družbe pa težijo k osvajanju sveta z vnovčenjem znanja (izumi, patenti, liceince, tehnologija, kapital).
S tem svojim početjern pa bogastvo samo povečuijejo v svojo kori&t na račun nerazvi-tiih oraaxwxia mamj razvitih (inovacije — kapi-tal); nerazsvite države pa so glavni rezervat multinaoionailnih družb.
Vse to je oblito s krvjo y obliki državnih udarov, grozijo z zasedbami — vojaškimi in-tervancijami in osvajalinimi pahodi!
Poglejimo prirner v Groiji. Tu je manager družlbe Littan kamaj 24 ur potem, ko je sku-piina [poitkcrvinikov z draavnkn udaroin prevze-la obilast v državi, podpisal pogodbo z voja-ško hunto. Družba ZDA je dobila bianco ček za gospodarski razvoj dežele, za njeno trži-šče, izikoriščanje bogastev itd___
Vse to sem moral napisati že sedaj, ker nam jasno in prepricljivo govori, da moramo srediije razviti in nerazviti svet pospešeno razvijati — lastno tehnalogijo in razivoj za gospodarske koristi lastnih držav in narodov. To pa v praksi pomemijo izumi, tehnične iz-boJjšave, licence, sodobna tehnologija ali re-čeno z eno besedo — inovacije.