Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . »» 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Wk
Leto XXVIII. - Štev. 43 (1425)
Gorica - četrtek, 28. oktobra 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Vseh živih dan
Občni zbor tržaške Slovenske skupnosti
i.
Vinko Ošlak ima v Zalivu (št. 54/55) naslednjo misel iz dnevnika: »Kako značilno je, da so ateisti bivši dan vseh svetih poimenovali s strašnim poganskim imenom: dan mrtvih. Recimo: kot egipčanska knjiga mrtvih ali tibetanska knjiga smrti, če ni Boga, potem je pač smrt tista najvišja instanca, mimo katere nihče ne more, saj je otipljiva vsakomur; in tudi tiste, ki iz nje ne znajo sklepati dalje, prisili, da ji posvetijo vsaj dan v letu. če nočemo praznovati poveličanja in vstajenja, večne živosti, potem si lahko volimo samo še smrt.«
II.
Demokrščanski ministrski predsednik G. Andreotti je v svoji zagnanosti, naj bi Italijani več delali, predložil zakonski osnutek, s katerim se odpravljajo številni, predvsem cerkveni prazniki med letom. Med temi prazniki je tudi dan Vseh svetnikov. Kot smo brali je tudi Apostolski sedež dal pristanek k temu, naj se ukinejo prazniki med tednom kot jih predlaga Andreotti: tudi praznik Vseh svetih.
Ateisti v Sloveniji so si izvolili en dan v letu, da mislijo na smrt in na mrtve. Italijani hočejo izbrisati ta praznik, da bi ne mislili na smrt in na umrle, temveč samo na delo. In Apostolski sedež s tem soglaša.
llpamo, da bo v parlamentu kak Duh razsvetlil parlamentarce, ko bodo razpravljali o ukinitvi praznikov, in bo vsaj kdo protestiral zoper odpravo praznika Vseh svetih. Prav tako upamo, da bodo italijanski škofje na prihodnjem zasedanju, ki bo prav ob prazniku Vseh svetih, uvideli nespamet, da se poniža praznovanje spomina rajnih na navaden delavnik, če niti v parlamentu niti na škofovski konferenci ne pride do primerne razprave in predloga, naj nam pustijo poseben prazniški dan za obhajanje spomina umrlih, bomo morali moliti: »Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
III.
Pisatelj Alojz Rebula razmišlja takole: Iz nespameti križa raste kristjanu vera v nespamet zmagoslavja. Srce nevernega more prvo odkloniti, drugemu pa se more samo pokloniti. Vsaj toliko plemenitosti mora priznati tej viziji kakor na primer viziji brezrazredne družbe.
Kristjanu je v tem oziru dan neki svojevrsten predokus. Čimbolj se namreč bliža Kristusu, tembolj doživlja sam v sebi to nespamet. In čimbolj črn postaja odtis na tem negativu, tem razvidnejše v svetlobi postaja njegovo upanje — nespamet — bodočega zmagoslavja.
Ne vem, ali je bilo zmeraj tako neokusno govoriti o nebesih kakor danes. Tukaj nimam v mislih ateističnega sogovornika, ki utegne ob tem izrazu pomilovalno izmeriti z očmi mojo prištevnost. Nebesa postajajo neokusnost med kristjani. Možno je govoriti o celibatu, o cerkvenih strukturah, o horizontali in vertikali, ampak o nebesih? Ali beseda sama ne diši po nekakšnih svislih, kjer začutiš frfotati Heinejeve vrabce? Ni že vsa plesniva od tridentinskega lišaja, zrela, da jo kristjani odvržejo v ropotarnico?
Tako začenjajo nebesa izginjati iz krščanskega slovarja. Da jih začenjajo zamenjavati manj atmosfersko navdahnjeni izrazi, je vsekakor prav. Krščanstvo se ne oživlja samo z zmeraj obnovljeno duhovnostjo, ampak tudi z zmeraj obnovljenim slovarjem. Nov izraz za nebesa je na primer »absolutna prihodnost«. Treba je reči, da je imeniten: še več, teološko popoln.
Pot k tej absolutni prihodnosti je samo ena: prek prepada smrti. In prek vsega, kar to objektivno strahoto v življenju pre-figurira in pripravlja. Zato se mora kristjan najprej vdati smrti, v to absolutno sedanjost. Navsezadnje se je vanjo vdala celo Nesmrtnost, ki je postala človek. Mogoče je največji problem človeka 20. stoletja prav ta — sprejeti smrt. A brez tega sprejetja obvisi vsa statika človeškega v
zraku, vsi človeški merilni aparati zblaznijo, vsa civilizacija postane pijana mitologija. In kaj postane brez tega sprejetja krščanstvo?
Sprejmi smrt v vsej ponižnosti in vdanosti — potem si pa izsanjaj absolutno prihodnost, kakršno že hočeš...
In kaj naj bi bila ta absolutna prihodnost?
Kaj naj človek reče kakor to, da bodo nebesa predvsem nepredstavljivo presenečenje. Presenečenje Nekoga, ki se že v materialno stvarstvo — od živalstva prek rastlinstva do anorganske snovi — ni zapisal ravno kot Dolgčas, ampak kot neznanska Domišljija, ki ne trpi dvojnosti, pa naj gre za travnato bilko ali za gorski pettisočak. To bo eno samo neznansko presenečenje umetnika, ki ne pozna samo-ponavljanja. In človek je poklican, da sede k tej gostiji: da se sam vključi v to nepredstavljivo dinamiko, ki presega vse ustvarjeno tudi po svoji slepeči izvirnosti, saj gre za samo božje življenje, za večno eksplozijo, v katero se sprošča ljubezen Očeta, Sina in Svetega Duha.
Lahko torej trdimo, da bodo nebesa neznanska dinamika, sproti zagnana v ne-slutena odkritja deviških celin, novih svetlobnih enačb, novih umetniških izraznosti... (A. Rebula, Smer nova zemlja, Točka omega.)
* * *
Italijani se hočejo temu prazniku odpovedati, da bodo rajši mislili na delo in da bodo delali. Kaj bolj zabavnega na račun Italijanov bi si še Dante ne mogel izmisliti.
K. H.
9 V Rim je prišel poljski primas Wy-szynski, ki ga je nato sprejel papež Pavel VI. v zasebno avdienco, o kateri se ni zvedelo ničesar. Gotovo sta razpravljala tudi o odstopu, ki ga je ponudil Wyszynski, ki je preteklega avgusta dopolnil 75 let življenja.
II Škof iz Isemie je suspendiral »a di-vinis« (tj. prepovedal maševanje in delitev zakramentov) duhovnika Olinda Del Don-no, ker se ni hotel odpovedati poslanskemu mestu, ki ga je dosegel na zadnjih parlamentarnih volitvah na listi MSI. Del Don-no je svoj čas pripadal salezijanskemu redu in bil vojaški kaplan, zadnje čase pa zaposlen v Rimu na ministrstvu za šolstvo.
■ Oporeoniški nadškof Lefebvre je preteklo nedeljo nastopil v Friedrichshafnu v Zah. Nemčiji, tam opravil pred kakimi deset tisoč pristaši sv. mašo v latinščini in starem obredu ter v eno uro in pol dolgem govoru napadel sedanjo hierarhijo s papežem Pavlom VI. na čelu.
Zaccagnini v Trstu
Glavni tajnik Krščanske demokracije Benigno Zaccagnini se je mudil konec preteklega tedna na ogledu od potresa prizadetih krajev v maši deželi, v nedeljo pa se je udeležil zaključnega zborovanja »Tržaških srečanj« v gledališču Rossetti, ki jih je priredila tržaška DC.
Poleg pokrajinskega tajnica DC Rinaldija je govoril tudi sam Zaccagnini. Dejal je, da imata Trst in dežela Furlanija-Julijska krajina poslanstvo mostu pri navezovanju stikov in sodelovanja ter pri graditvi miroljubnega sožitja med sosednimi državami. Dolžnost Italije je, da jasne odločitve sprejme v duhu sporazuma v Osimu. Njegove izjave (nekaterim nacionalističnim prenapetežem v dvorani niso bile všeč, zato so mu glasno oporekali.
Na zborovanju sta bila navzoča tudi dva gosta iz Španije: predsednik Ljudske demokratične zveze Jose Maria Robles in voditelj katalonske Krščansike demokracije Antonio Canellas. Zaccagnini je obema izrazil solidarnost italijanske DC pri demokratični prenovi španske družbe, španska gosta pa sta prikazala sedanjo pot Španije v resnično svobodo in demokracijo.
V soboto 23. in v nedeljo 24. oktobra je imela Slovenska skupnost v Trstu svoj redni občni zbor. Zasedanje je potekalo v strankinih prostorih v ul. Machiavelli in se ga je tako v soboto popoldne kot v nedeljo dopoldne in popoldne udeležilo lepo število članov, aktivistov in podpisnikov volivnih list.
Začetnemu zasedanju so prisostvovali tudi zastopniki tiska, radia ter televizijske agencije Alpe-Adria in predstavniki glavnih strank ustavnega loka: Boris Iskra za PCI, Branko Pahor in D. Jagodic za PSI, Bruno Richetti za DC. V imenu delegacije Slovenske skupnosti z Goriškega je pozdravil prof. Andrej Bratuž, ki je zaželel občnemu zboru bratske organizacije plodno delo. V delegaciji so bili še politični tajnik dr. Damjan Paulin, Marjan in Ciril Terpin ter predsednik deželne Slovenske skupnosti M. Špacapan.
Občni zbor je začel in vodil v imenu predsedstva občnega zbora inž. Milan Sosič. Najprej je predsednik sveta SSk dr. Z. Harej podal pregled dveletnega delovanja sveta kot osrednjega strankinega organa, ki se je redno sestajal in po preudarnem razpravljanju sprejemal važne odločitve v zvezi s stališči stranke do raznih problemov in njenih zunanjih nastopov.
Politični tajnik dr. Dolhar je podal izčrpen prikaz problemov in delovanja politične in organizacijske narave, s katerimi se je morala spopadati SSk v tem zadnjem obdobju. Posebej se je zaustavil pri vprašanju političnega prostora SSk kot edine samostojne politične organizacije slovenske narodne manjšine v deželi s posebnim ozirom na dejansko sporazumevanje med velikima strankama DC in PCI po nuji in logiki tako imenovanega »zgodovinskega kompromisa« ter v luči nove stvarnosti, ki jo za manjšino u-stvarja sporazum v Osimu.
Deželni tajnik dr. Štoka je v svojem posegu nakazal najvažnejše naloge, pred katerimi stoji danes celotna slovenska manjšina, pokrajinski svetovalec Bojan Brezigar pa je orisal kritično politično stanje na tržaški provinci.
RAZPRAVA O STATUTU IN POROČILIH
Po glavnih poročilih se je začela notranja razprava o vprašanjih dnevnega reda. Najprej so bili na vrsti nekateri popravki k strankinemu statutu in pravilniku, ki so bili po živahni in utemeljeni razpravi tudi v glavnem izglasovani kot npr. razširitev izvršnega sveta od pet na sedem članov ter status polnopravnih članov sveta. Ker pa je nujno potrebno globalno pregledati statut ter ga vskla-diti s statutom deželne SSk in izdelati statut za krajevne sekcije, je v ta namen občni zbor imenoval strokovno komisijo, ki jo sestavljajo: Drago Štoka, Matej Po-štovan, Josip Škerk, Drago Legi-ša, Alojz Tul, Aleš Lokar, Marij Maver ter ji poveril nalogo, naj do določenega roka izdela ustrezne predloge.
V nedeljo dopoldne in popoldne je bila razprava o političnih smernicah novim obnovljenim strankinim organom, v katero so posegli številni prisotni ter s svojimi predlogi in priporočili pripomogli, da je bilo celotno razpravljanje dovolj izčrpno, vsestransko raznoliko, odgovorno in mestoma
tudi živahno. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so v razpravo aktivno posegli nekateri predstavniki mladih in tako konstruktivno doprinesli k uspešnemu poteku in k plodnim zaključkom občnega zbora.
Občni zbor je namreč ob zaključku izglasoval poleg notranjih smernic za delovanje stranke v prihodnjem obdobju še tri druge resolucije o najbolj aktualnih in perečih vprašanjih, ki v tem tre-tnutku vznemirjajo naše ljudi, to je o negativnih straneh reforme slovenske radijske postaje Trst A, o solidarnosti koroškim Slovencem v njihovem boju proti posebnemu preštevanju ter o stališču do sporazuma v Osimu. Te resolucije objavljamo na drugem mestu.
NOVA SESTAVA SVETA
Za obnovitev sveta SSk je bila predložena ena sama odprta lista. Svet sestavljajo tako člani »de jure« kot samo izvoljeni člani. Polnopravni člani že po statutu so načelniki svetovalskih skupin, deželni in pokrajinski svetovalec ter tajniki krajevnih sekcij. Tako bodo novi svet sestavljali: Drago
Štoka, Bojan Brezigar, Rafko Dolhar, Antek Terčon, Alojz Tul, Vladimir Rebula, Karlo Guštin, Martin Brecelj, Milko Sedmak, Valter Gomizelj, Marjan Bajc, Marija Brecelj, Ninko Černič, Boris Čok, Boris Gombač, Zorko Harej, Ivo Jevnikar, Aleš Lokar, Marij Maver, Silvester Metlika, Franc Mljač, Sergij Pahor, Marjan Pertot, Glav-ko Petaros, Matejka Peterlin, Marinka Piščanc, Saša Rudolf, Nadja Sosič, Maks Šah, Aldo Štefančič, Vladimir Vremec in Orlando Žbogar. Poleg teh sta po statutu še dve mesti rezervirani za tajnika dveh že ustanovljenih krajevnih sekcij. V predsedstvo občnega zbora so pa bili izvoljeni Teofil Simčič, Milan Sosič in Stanko Kosmi-na.
Kot razvidno se je novi svet SSk dopolnil z nekaterimi novimi in mladimi silami, kar je dobro poroštvo za nadaljnje uspešno in učinkovito delovanje slovenske manjšine na političnem polju, kjer se prvenstveno oblikuje in odloča o najvažnejših vprašanjih, ki nas zadevajo bodisi kot državljane bodisi in posebno pa še kot pripad-nije slovenske narodnostne skupnosti.
Tri resolucije o najbolj perečih vprašanjih
O SPORAZUMU V OSIMU
Občni zbor Slovenske skupnosti, zbran v Trstu 24. oktobra 1976, pred skorajšnjo ratifikacijo Osimskega sporazuma o dokončni ureditvi italijansko-jugoslovanske meje z zadovoljstvom ugotavlja, da ta sporazum rešuje vsa sporna in odprta vprašanja med obema državama, kar predstavlja nedvomno pomemben korak k nadaljnjemu zbliževanju med Italijo in ugosla-vijo;
obžaluje, da manjšini, ki je predmet zaščite, ni bilo omogočeno, da kot subjekt soodloča o svoji usodi, kar bi bilo nujno predvsem pri sestavi ratifikacijskega zakona, ki, v nasprotju z dosedanjimi zagotovili, sploh ne omenja slovenske manjšine;
Z ogorčenjem pa obsoja spremno besedilo ministra Forlanija k ratifikacijskemu zakonu, ki predvideva le ohranitev dosedanjih zaščitnih norm za slovensko manjšino na Tržaškem, ne predvideva pa razširitve zaščitnih norm za goriške Slovence, niti ne njihove raztegnitve na celotno slovensko prebivalstvo v deželi Furlaniji-Jul. krajini;
Z veliko zaskrbljenostjo tudi gleda na predvidene načine realizacije industrijske proste cone na Krasu, ki ne jamčijo omejitve ozemeljske škode in narodnostne celovitosti vzhodnokraškega področja tržaške občine.
OB REFORMI RADIJSKE POSTAJE TRST A
Slovenska skupnost v Trstu je na svojem občnem zboru dne 24. oktobra 1976 razpravljala tudi o reformi radia Trst A in pri tem ugotovila, da ta reforma poleg nekaterih pozitivnih plati vsebuje tudi negativne. Med slednje prav gotovo sodi sklep ravnateljstva tržaškega sedeža Italijanske radijske in televizijske družbe, da se oddaje slovenske radijske postaje prenehajo ob 19.30. Občni zbor je ugotovil, da zaradi tega sklepa večina slovenskih delovnih ljudi v večernih urah sploh ne more slišati slovenske besede po radiu, tako da je prisiljena poslušati italijanski radio ali televizijo.
Zato občni zbor odločno protestira proti že omenjenemu sklepu, ki dejansko prispeva k asimilaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji in zahteva, naj se čas oddaj na radiu Trst A primerno podaljša, tako da bo ta javna ustanova lahko v svoji pol-
ni avtonomiji in pluralističnem gledanju povsem izvrševala svoje poslanstvo med slovensko narodno skupnostjo.
Občni zbor SSk končno zahteva, naj se čimprej izvede državni zakon o reformi radia in televizije, ki v svojem 17. členu predvideva ustanovitev televizijskih oddaj v slovenskem jeziku na področju dežele Furlanije-Julijske krajine.
PROTI POSEBNEMU PREŠTEVANJU KOROŠKIH SLOVENCEV
Občni zbor Slovenske skupnosti v Trstu je dne 24. oktobra 1976 na svojem zasedanju v zvezi z bližnjim preštevanjem koroških Slovencev s strani avstrijskih oblasti soglasno sprejel resolucijo, ki pravi:
Dne 14. novembra 1976 bo v Avstriji izvedeno ljudsko štetje posebne vrste, to je ugotavljanje manjšin. Tako ugotavljanje nasprotuje duhu in črki člena 7 državne pogodbe iz leta 1955, kjer pravice koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov niso vezane na njihovo številčno moč. Takšno ugotavljanje pa nasprotuje tudi duhu raznih mednarodnih sporazumov, zlasti helsinški listini ter osnovnim narodnostnim in človečanskim pravicam. Koroški Slovenci niso številke, so narodna skupnost, ki hoče imeti svoje narodne, jezikovne in gospodarske pravice ter hoče živeti v miru in enakopravnosti na svoji zemlji.
Zato občni zbor SSk obsoja avstrijske stranke, tj. socialistično stranko, Ljudsko stranko ter svobodnjaško stranko, ki so skupaj z nacističnim Heimatdienstom sklenile izvesti omenjeno preštevanje;
zahteva, da Jugoslavija — kot sopodpisnica mednarodne pogodbe iz leta 1955 — sproži na mednarodnih forumih vse možne postopke proti takemu krivičnemu in protizgodovinskemu narodnostnemu štetju;
izraža koroškim Slovencem vso svojo solidarnost v težkem skupnem boju proti naklepom avstrijskih oblasti in bodri koroške Slovence, naj v teh težkih dneh, ki so tako važni za bodoči razvoj slovenskega naroda na Koroškem, dokažejo Avstriji, Evropi in vsemu svetu, da narodnostnim skupnostim ne gre dajati pravic na podlagi njih številčnih moči, ampak na podlagi njihove zgodovinske, kulturne in etnične danosti, pa naj gre pri tem za velike ali manjše narode.
Prvič brevir v slovenščini
Te dni je v Ljubljani izšel »Boogslužni molitvenik«. Odkriva nam molitveno bogoslužje Cerkve, doslej dostopno bolj redovnikom in duhovnikom, a še tem zaradi latinščine tu in tam bolj malo razumljivo.
Iz časov sv. Cirila in Metoda se je ohranil izraz »časoslov« in pomeni molitev, ki je namenjena posvečevanju raznih delov dneva in leta. Vendar je nam bliže izraz »brevir«, kar pomeni molitev, ki so jo skrajšali. Nekateri so ji rekli tudi duhovne »dnevnice«. Toda eden ali drugi izraz premalo pove, da gre tu v resnici za pravo »molitveno bogoslužje Cerkve«.
Že prve krščanske skupnosti so redno tudi nekaj skupno molile. O tem beremo npr. v Apostolskih delih. Zavest pomembnosti in potrebe javne in skupne molitve se je v nadaljnjih stoletjih ohranjala. Iz te zavesti so nastale molitvene skupnosti okoli škofov po mestih, pa tudi v raznih redovniških cerkvah. Ljudje so radi hodili poslušat kanonike ali korarje, ki so opravljali molitveno bogoslužje. Po nekaterih opatijah so to božjo službo zelo skrbno pripravljali in razne dele tudi peli.
V dobi katoliške prenove po nastopu protestantstva so to molitev poenotili in skrajšali. Papež Pij V. je izdal »Rimski brevir«. Pozneje so ga še prilagajali in spreminjali. Po cerkvah smo imeli še pred desetletji latinske večernice, od katerih je pa ostalo do danes le še ime. Spodrinile so jih ljudstvu bolj umljive molitve — litanije, ki zlasti pete zelo pritegnejo srca.
ODSLEJ TUDI LAIŠKA MOLITEV
Na zadnjem koncilu so škofje sklenili, da je treba to molitveno bogoslužje vrniti vsem vernikom. Izdajo naj se povsod knjige v zanj razumljivem jeziku. Molitve naj bodo dostopne vsem stanovom, kajti to je namreč »molitev celotnega božjega ljudstva«, vse krščanske skupnosti. Duhovniki in redovniki jo sicer obvezno molijo, toda opravljajo to molitev v imenu vseh vernikov. Postane naj »vir pobožnosti in hrana za osebno molitev«.
Izid »Bogoslužnega molitvenika« je torej omogočil, da človek, ki ima več časa, poleg gledanja televizije vzame v roke knjigo
molitev in iz nje moli prav za tisti dan primerne molitve in se tako pridruži molitvi duhovnikov, redovnikov in redovnic pri nas in po vsem svetu.
Zdaj bodo tudi pri nas lahko nastale skupine vernikov, ki se zberejo k skupni molitvi Cerkve v zavesti, da »kjer sta zbrana dva ali trije v Jezusovem imenu, je on sam med njimi«. Zakaj bi se ne zbrali po hišah dva ali trije upokojenci in redno opravili za tisti dan kakšno molitveno uro iz brevirja? Za to bogoslužje ni nujno, da je zraven duhovnik. Vendar bodo ponekod v cerkvah, zlasti zvečer, lahko nekateri tudi z duhovnikom opravili nekaj tega bogoslužja.
Iz »Bogoslužnega molitvenika« bo začetnikom najlažje začeti z molitvijo večernic. Po dnevnih opravilih se bodo s temi molitvami združili z vsemi, ki molijo po svetu. Počasi bodo brali s premislekom iz molitvenika najprej začetno molitev, potem pesem (himno), nato tri psalme (psalme so peli že v stari zavezi!). Potem je na vrsti kratko berilo iz sv. pisma (nekaj stavkov, ki pa dajo človeku misliti). Misel iz sv. pisma se prelije v spev z odpevom. Višek molitve je vsakokrat Marijin slavospev Moja duša poveličuje Gospoda. Uvede in konča jo posebni odpev. Potem so še prošnje za vse potrebe, podobne onim pri maši. Končamo jih z molitvijo očenaša in s sklepno molitvijo za vsak dan posebno.
S to molitvijo se bomo še tesneje združevali v občestvo »ene, svete, katoliške in apostolske Cerkve«, Kristusove družbe, ki potuje skoz to življenje proti večnosti. Raznolikost brevirja bo obogatilo naše življenje in hrepenenje po Luči, ki ne zatone, v pričakovanju prihoda Kristusa, ki nam bo »dal milost večne luči«.
Z. R.
Bogoslužni molitvenik ima 1168 strani na bibličnem papirju in je vezan v pravo usnje z zlatim pretiskom. Po 1. novembru stane 550 din. Dobite ga v škofijskih pisarnah v Ljubljani (Ciril Metodov trg 4), v Mariboru (Slomškov trg 19) in v Kopru (Trg revolucije 11).
»Mladika« št. 8
Pred dnevi je v Trstu izšla 8. številka »Mladike«. Že ob prvem, bežnem pregledu je bralcu jasno, da gre za revijo, ki ima na sebi pečat resnosti in domače priljubljenosti. Gre za revijo, ki prestopa meje neke kulturne preprostosti in lahkotne vabe. »Mladika« je revija, ki bralca priklene in obveže za nadaljnje razmotrivanje. Gre za revijo, ki se jo izplača prebrati, od »Pisem« na prvi strani platnic do zadnje strani, kjer so vklesana imena podpornikov, ki še nekaj dajo na dobro besedo in pošten slovenski tisk.
O letošnji »Dragi« je bilo že precej napisanega, a uvodnik v tej številki Mladike je le nekaj več kot navadno poročilo, je program našega Slovenstva, je duhovna oporoka svobodno mislečih ljudi, ki na tem zamejskem prepihu iščejo resnico na tirih svobode in ki z odgovornostjo želijo »nadaljevati s poslanstvom, ki se je porodilo iz potrebe, idealizma in ljubezni do slovenstva«. Še na prvih straneh dobimo poročilo o poteku študijskih dni na Opčinah. V isto temo se vključuje tudi »čuk na obelisku«.
Prijetno je branje sicer kratke novele »Trentar Joža« izpod peresa Tea Dimnika, ki letos že drugič navdušeno kramlja o naših gorah in njenih lepotah, o naših ljudeh in o žuboreči Soči, pa o smoli smrekovih gozdov in o skrivnostih življenja. V noveli je svežina in resnoba, pa mehkoba in toplina. Svoje prispevke sta poslala tudi lirska ustvarjalca Milena Merlak in Vladimir Kos.
O vlogi slovenskih skavtov in o njihovi organizaciji je v reviji tudi kratka beseda, mogoče prekratka, čeprav je v članku natrpano mnogo idej in vprašanj, o katerih bi bilo potrebno vseskozi diskutirati.
Članek o vzhodnonemškem »čudežu« je zanimiv ne samo za športnike, ampak tudi za vse, ki imajo opravka z našo mladino. še posebno se bralec zamisli ob koncu sestavka, ki ga je pripravil Ivan Peterlin. O problemih naše šole in o novostih, ki jih bo nova vlada uvedla na šolskem področju, razpravlja prof. Maks Šah.
Mladika je revija, ki nam prinaša pogostokrat tudi poročila in novice o delovanju Slovencev izven naših meja; na njenih straneh lahko zasledimo marsikatero novico, ki bo za našo zgodovino prav gotovo še dragocena. »Slovenski poldnevnik« nam poroča npr. o Slovencih v Avstraliji, o tamkajšnjih slovenskih društvih in revijah, Je mogoče bilo komu znano, da je
zvezna država Victoria dovolila, da se vpelje slovenski jezik kot učni predmet v tri srednje šole? Tu, v Italiji, kjer nas je le nekaj več kot v Avstraliji, pa tega verjetno ne bomo dočakali.
Saša Martelanc se je v svojem prispevku spomnil pok. prof. Mihaela Kobala, sina »svetovnega popotnika« Andreja Kobala, človeka, ki si je bil zaslužil na svojem znanstvenem področju ugled velikega strokovnjaka.
Prof. Martin Jevmikar je predstavil slovenski Vestnik-Noticieno, ki izhaja v Argentini, v svoji »Zamejski in zdomski literaturi« pa je tokrat obdelal trbiškega rojaka dr. Rafka Dolharja in njegove leposlovne izdelke.
V »Anteni« je precej novic, ki se nanašajo na naše prosvetno življenje, v rubriki »Pod črto« pa je govor o reformi slovenskih oddaj 'tržaškega radia.
Kako v tem današnjem svetu lahko še pišemo o materinstvu in o ljubezni, nam dokazujeta kratka zapisa v rubriki »Za sodobne žene in dekleta«, pa tudi o tem, kako reklamno sporočilo lahko učinkuje na kupca.
Za našo narodno skupnost je nadve zanimiva razprava Iva Jevnikarja pod naslovom »Drobci iz manjšinskega sveta«. Gre v bistvu za dokumente oziroma publikacije o manjšinskih vprašanjih. Za nas je recimo zanimiva revija »Minoramze«, ki izhaja v Milanu in v kateri bi mi Slovenci lahko tudi imeli kaj besede, da ne bodo vedno o nas pisali le drugi. Pa tudi tisti nemški publikaciji bi lahko kaj odgovorili, saj bi ne škodilo, ko bi kdaj komu nekoliko osvetlili naš položaj. Na primer bi ne bilo odveč, če bi rekli, da ni slovenščina v Italiji deželni uradni jezik; prelepo bi bilo, če bi to odgovarjalo resnici.
Lev Detela je prispeval oceno knjižne izdaje Kosovelovih Integralov, ki so izšli v Mtinohnu ob začetku letošnjega leta v nemškem prevodu im oceno mednarodne revije Parmoma, ki prinaša prispevke o slovenski liriki na Koroškem. Slovenska prisotnost se le počasi pojavlja v srednjeevropskem kulturnem svetu.
Od »Pisem« je v tej številki Mladike zlasti obvezujoče prvo, ki nas spominja na potrebe in težave naših ljudi, ki jih je hudo prizadel letošnji potres; drugo pismo obravnava pisanje »Gospodarstva« in še tudi pojem, ki mu pravimo svoboda.
A. 2.
im na
S Proces proti prof. Samu Pahorju je bil ponovno odložen in sicer na četrtek 28. oktobra. Pahorjev zagovornik Nereo Battello je namreč zbolel, zaradi česar je prof. Pahor zaprosil za odložitev, na kar je predsednik sodišča tudi pristal.
Si V petek 22. oktobra sta predsedniška kandidata Gerald Ford (republikanec) in Jimmy Carter (demokrat) tretjič in zadnjič pred volitvami, ki bodo 2. novembra, nastopila na ameriški televiziji. Pri tem je Carter podal izjavo, ki so jo nasprotniki močno kritizirali. Dejal je namreč, da v primeru sovjetskega vdora v Jugoslavijo ne bi poslal ameriških čet, da to preprečijo. Da bi popravil neugodni vtis v javnosti zaradi te izjave, je Carter kasneje dejal, da imajo ZDA vsa vojaška in gospodarska sredstva, da Sovjetsko zvezo zadržijo pred takim korakom.
■ ZDA, Francija in Velika Britanija so v Varnostnem svetu z vetom onemoigočile, da bi bile sprejete obvezne sankcije zoper Južnoafriško republiko, ker se vlada te države noče umakniti iz nekdanje nemške kolonije Namibije, ki jo upravlja že več desetletij.
■ Poslanski zbornici v Rimu je bil predložen v odobritev sporazum med Italijo in Jugoslavijo, sklenjen v Osimu 10. novembra 1975. Po do sedaj določenem dnevnem redu naj bi se razprava o sporazumu pričela 29. novembra, zaključila pa z ratifikacijo 3. decembra.
M V Milanu je bila v sredo 20. oktobra triurna splošna stavka, ki se je končala z divjanjem levičarskih skrajnežev po središču mesta. Tako so opustošili veleblagovnico UPIM, kjer so se polastili nič koliko zabojev vstekleničenih alkoholnih pijač, nadalje so vdrli v farmacevtsko podjetje De Angelis, hudo pretepli na cesti 22-letne-ga motociklista, pomazali sodno palačo z raznimi gesli ter se znesli nad neko cerkvijo, kjer ima sedež organizacija »Comunio-ne e Liberazione«, ki jo »Primorski dnevnik« v svojem že ustaljenem žargonu označi za »skrajno konservativno in klerikalno organizacijo«, kajti zadnje čase je za ta časopis vsakdo, ki komunizem zavrača, konservativen in klerikalen.
■ Poslanska zbornica je z glasovi demokristjanov (205) odobrila državni proračun za prihodnje leto, proti pa je bilo 32 poslancev (MSI, radikali, proletarska demokracija). Ostale stranke (211 poslancev), med njimi komunisti, so se glasovanja vzdržali. S tem glasovanjem je bila ponovno izrečena zaupnica Andreottijevi vladi.
■ Na železniški progi Videm-Trbiž je bil
21.	oktobra Obnovljen promet, vendar zaenkrat le za tovorne vlake. Ti pa vozijo le od 14. do 22. ure. V ostalem se nadaljuje s popravili na progi, ki jo je 15. septembra močni potresni sunek med postajama Carnia in Moggio hudo poškodoval.
■ V komunistični partiji Italije je prišlo do razhajanja v zvezi s sedanjim položajem v državi; predsednik stranke Luigi Longo je za vrnitev v opozicijo, Giorgio Amendola za takojšen vstop v vlado, glavni tajnik stranke Berlinguer pa se zavzema za podporo sedanji vladi, ker tako zahtevajo višji interesi države, do vstopa vanjo pa bi prišlo šele kasneje.
H V Sežani so ob 50-letnioi smrti Srečka Kosovela pred staro šolo svečano odkrili spomenik, pesniku posvečen. Pesnikov lik je orisal .pesnik Ciril Zlobec, odkril pa ga je Josip Vidmar, še vedno pa čaka na svoj spomenik v Ljubljani Ivan Cankar, čeprav se ga proslavlja na vseh koncih in krajih ter nateza na socialistično in an-tiklerikalno kopito.
■ V Jugoslaviji postajajo železniške nesreče že kar tedenski pojav. Tako je prišlo v Lazah pri Planini (proga Postojna-Ljubljana) 21. oktobra do hude nesreče, ki ji je botrovala človeška malomarnost. Uslužbenec na postaji Planina je javil na postajo Rakek prehod tovornega vlaka, ki dejansko sploh še ni dosegel postaje, ker se je zaradi okvare na zavorah ustavil na odprti progi pred postajo. Za njim je pripeljal drug tovorni vlak, ki ga je na podlagi sporočila iz Planine odpravnik iz Rakaka spustil naprej. Lokomotiva zadnjega vlaka je z vso silo treščila v vagone cisterne pred njo stoječega vlaka ter se popolnoma razbila, pri čemer je izgubil življenje njem strojevodja. Prevrnile so se tri cisterne, iz njih pa je steklo več ton mazuta, ki se je vnel. Priti so morah gasilci, da so obvladali požar.
■ Velikanski požar že teden dni pustoši na območju mesta Habarovsk na skrajnem kancu Sibirije. Njegov plen so postali mostovi, tovarne im šole, uničil je električno napeljavo in zavrl železniški promet. Več kot deset tisoč ljudi se bojuje zoper ognjeno pošast.
IZ KANALSKE DOLINE
KRŠČANSKI ZAKONCI — PRIČEVALCI VERE IN KREPOSTI
Vsa verska priprava na zakon, božja beseda, ki se oznanja pri poroki in ves poročni obred imajo namen, da v zaročencih poživijo in poglobijo vero, ki je nenadomestljiv pogoj za vreden prejem zakramenta sv. zakona. Ta zakrament vlije v dušo zakoncev novo življenje v Sv. Buhu. S tem božjim življenjem dajeta zakonca Bogu dolžno čast in postajata iz dneva v dan bolj živ evangelij in njegova pričevalca v svetu, ki ju obdaja.
Pristno krščansko življenje zakoncev, ob pomoči dejanske milosti zakramenta sv. zakona, je velik božji dar za vso versko skupnost, ker oba ustanavljata krščansko družino, s katero postane Cerkev duhovno bolj bogata, saj s krščanskim življenjem zakoncev odkriva, poglablja in oznanja svetu ljubezen Kristusa do Cerkve in obratno.
Krščanska družina je pa tudi velik dar za narodno in državno skupnost, ker je znamenje altruistične, odgovorne in velikodušne ljubezni, znamenje nerazdružljivosti in zvestobe kljub neštetim težavam, ki zadevajo posameznike, družine in večje skupnosti.
V današnji družbi, ki je malo dostopna za pravo ljubezen, krščanski zakonci oznanjajo, da je življenje božji dar, ki ga mnogi skrunijo s tem, da ponižujejo človeško osebo na stopnjo orodja. Odprti so za življenje, ki ga svet vedno bolj prezira zaradi zlorabe spolnosti in uživanjaželjnosti; oznanjajo zvestobo zakonske zveze, ki jo hoče svet zrahljati in nadomestiti le s čutnimi in nagonskimi vezmi.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllMINlilllllillllllMIIIIIIIII ItlllllillMIIIIIIII Illl ilMIMIIIIIIIl I
poročila ob 12.45 in ob 19. uri. Ignoranca ali nalašč?
Glavna negativnost je zapiranje postaje Že ob 1930. Vsi izgovori za tako zgodnje zapiranje so privlečeni za lase, ker ne gre za tehnični ukrep, marveč za politični ukrep proti slovenski manjšini v Italiji. Slovenski poslušalci so po 19.30 brez alternative ter so nasilno preusmerjeni na italijansko televizijo, kar vzbuja sum po prizadevanju za nacionalno asimilacijo. Koprska televizija ni nikako nadomestilo, ker tudi ona oddaja v italijanščini.
Oddaje Radia Trst A je zaradi tega treba zvečer podaljšati. Govori se o finančnih težavah, toda zakaj potem RAI razmetava milijone in milijarde za nepotrebne nagrade, za nepomembne televizijske oddaje ter za visoke plače vedno bolj številnih direktorjev, ki rastejo kot gobe po dežju ne zaradi pluralizma ali demokracije, marveč zaradi politične lotizacije, to je zaradi delitve stolčkov med pripadnike glavnih italijanskih strank.
Slovenci imamo pravico do radia in televizije kot lužni Tirolci, a ti imajo zvečer več ur televizijskih oddaj in kljub temu prenehajo z radijskimi oddajami šele ob
22.	uri.
Vsaj dokler Slovenci v Italiji nimamo lastne televizije, si dovolim opozoriti na naslednji predlog, katerega sem slišal med radijskimi poslušalci: dopoldne večina ljudi ne posluša radia, ker so delavci v službi, a gospodinje so po nakupih in študentje v šoli. Zaradi tega naj se prekinejo oddaje ob 8.30 do 11.30 ter se podaljšajo od
19.30	do 22.30. Radio Trst A ima namreč največ poslušalcev, kar se je mogoče prepričati v pogovorih z njimi, od 7. do 8., nato od 13. do 14. ter končno od 20. do 21. ure.
Mislim, da bi bila koristna razprava v slovenski javnosti o tem minimalnem predlogu, kajti maksimalna zahteva ostajajo neprekinjene oddaje od 7. do 23. ure. Hvala za gostoljubnost.
A.B.
Birma v Ukvah in v Žabnicah
V nedeljo 17. oktobra so imeli v Ukvah velik praznik. Videmski nadškof Battisti je prišel, da bi birmal 23 otrok iz Ukev in iz Ovčje vasi. Kljub neugodnemu in mrzlemu vremenu je bilo razpoloženje veselo: pred svečano okrašeno cenkvijo in mostom je nadškofa pozdravila domača gasilska četa. Pred pričetkom maše ob 9. uri se je vzvišeni gost prijazno zaustavil z domačini, ki so mu izrazili svoje zadovoljstvo, da je prišel mednje.
V nabito polni cerkvi je gospod nadškof maševal sicer po italijansko, a evangelij je prebral tudi v slovenščini. Tudi med pridigo je bodril slovensko katoliško skupnost, naj iše naprej goji svoje stare običaje, svoje jezik in svojo pesem, posebno je bilo to namenjeno mladim birmancem. Pred končnim blagoslovom se je obrnil do domačega pevskega zbora, ki je tisti dan izredno ubrano pel slovenske pesmi, ter pohvalil vse pevce, da dvakrat moli, kdor poje. Vzpodbudil jih je, naj vztrajajo s slovensko pesmijo.
Po cerkvenih slovesnostih se je g. nadškof srečal s pevci in mnogimi domačimi možmi ob skodelici čaja; pozanimal se je, kako je s škodo po potresu, o razmerah, kako živijo, predvsem pa o služnostnih pravicah ter kako gre z učenjem mladine. Ob slovesu so bili vsi prisotni, ki so lahko osebno 'govorili z nadškofom, navdušeni nad njim, posebno pa še tisti, ki so čutili, da imajo v njem iskrenega prijatelja, ki jim bo vedno stal ob strani v njihovem boju za slovenske pravice in za krščansko sožitje z Italijani.
G. župniku Gorjupu, ki je vse tako lepo poskrbel, predvsem pa pripravil birmance, gre priznanje celotne krščanske skupnosti iz Ukev.
Isti dan ob 11. uri je g. nadškof opravil sv. mašo v Žabnicah, kjer je. njegov prednik msgr. ZaffonatO' ob birmi leta 1958 zavrnil slovensko petje v župni cerkvi. Ko je prebral evangelij tudi v slovenščini, so verniki škofovo dejanje pozdravili s ploskanjem. Msgr. Battisti je v svoji pridigi pozval slovenske župljane, naj skrbno čuvajo svoj jezik in navade kot dragoceno dediščino. Omenil je tudi, da mu zelo ugaja slovensko petje in to dokazal s tem, da je skupaj z verniki zapel »Lapa si lepa si, roža Marija«.
UTRIP CERKVE
Letošnji pridelek žita v Jugoslaviji
Jugoslovanski pridelek žitaric znaša letos 5.980.000 ton, kar je za 36 odst. več kot lani. Pridelek pa je še vedno nižji od rekordnega leta 1974, ko je Jugoslavija pridelala 6.300.000 ton žita. To je bilo tudi edino povojno leto, ko je pridelek zadoščal potrebam. Potrošnja kruha je namreč zelo močna in Jugoslavija letno potrebuje za kritje lastnih potreb nekaj več kot šest milijonov ton žita. Kar manjka, Jugoslavija uvozi v glavnem iz ZDA in Kanade.
Bralci pišejo
Reforma RAI-a in Radia Trst A
Mislim, da zamejski Slovenci vse premalo pišemo v časopise o javnih zadevah, ki se nas tičejo. Zaradi tega prosim, če bi objavili nekaj pripomb, katere sem slišal med radijskimi poslušalci o tako imenovani reformi RAI-a in Radia Trst A.
Pozitivno je vsekakor dejstvo, da postaja Trst A zdaj oddaja neprekinjeno od 7. ure do 19.30. Prav tako je pozitivna uvedba posebnega časa za nastopanje slovenskih organizacij na radiu, čeprav ta pravica še ni uveljavljena.
Proti tej pozitivnosti se postavljajo obsežna negativna dejstva: zapiranje postaje ob 19.30 ter prestavitev na razne nemogoče ure nekaterih najbolj poslušanih oddaj, kot so na primer Glasba po željah, Verska oddaja, Mladinska oddaja ter tudi glavna
• Na evharističnem kongresu v ZDA je kardinal Konig govoril nemškim vernikom iz ZDA in Evrope o propadanju krščanskih narodov. Med drugim je dejal: »Svet bi moral biti danes dozorel, da bi bil kos položaju današnje družbe; žal pa temu ni tako. Krivda je pri tako imenovanih krščanskih narodih, saj so oni imeli do nedavnega ves svet pod seboj, ko so ga kolonizirali in "pokristjanjevali". Danes razdvaja ves svet globok jarek, ki deli svet v bogate in revne narode; teroristi pa podžigajo ogenj, ki je postal nered, kateri vsakega opeče, če se mu približa.« Posebej je nadškof govoril o poostreni kontroli rojstev. Protispočetne tablete ne bodo rešile sveta. Prisiljena kontrola rojstev ne bo spremenila usode sveta. Svet ne bo rešen po zgolj tehniki in organizaciji; potrebuje spremenjenja vesti. Da bo svet preživel sedanjo krizo, potrebuje več idealizma in manj materializma, več strahu božjega in manj samoljubja.
9 Predstavniki ameriških katoliških škofov so se eno uro pogovarjali s predsednikom Fordom. Vprašali so ga, kakšno je njegovo mnenje o ameriškem zakonu, ki dovoljuje v pivih 12 tednih prekinitev nosečnosti. Katoliški škofje se trudijo, da bi prišlo do preklica tega zakona. Ford je odvrnil, da zagovarja, naj o tem problemu odločajo posamezne ameriške zvezne države. Seveda škofov predsednikov odgovor ni zadovoljil.
• V Parizu v latinski četrti je cerkev sv. Jakoba odprta vso noč. Ob orglah se vrstijo skozi vse nočne ure nadarjeni glasbeniki, ki predvajajo razne skladbe, Bogu v čast, sebi v veselje, bližnjemu v razvedrilo. Marsikoga, ki gre mimo razsvetljene cerkve, ta glasba tako pritegne, da vstopi. Eden posluša, drugi razmišlja, tretji začne spet moliti. Tako je ta glasba nevsiljiv apostolat, ki rodi tihe in neopazne sadove.
Druga seja konzulte za slovenska vprašanja
V sredo 20. oktobra je bila na županstvu druga redna seja konzulte za slovenska vprašanja v občini Gorica. Po branju in odobritvi zapisnika prejšnje seje je predsednik Emil Valentinčič poročal o sestanku, ki ga je imel skupno s podpredsednikom 'konzulte dr. Primožičem pri goriškem županu De Simoneju in odborniku Cefa-rinu. Župan je zagotovil, da bo konzul [ a dobila v občinski palači sedež za sestanke in stike z občinstvom.
Problem zapisnikarja je bil začasno rešen, ker je to službo sprejel prof. Lucijan 13 rol e; sicer pa bo občinska uiprava v krat-skem razpisala natečaj, po katerem bo sprejet v službo funkcionar, ki bo zagotovil redno upravljanje in bo tudi vršil funkcijo prevajalca na goriški občini.
Na sestanku sta predstavnika konzulte predočila županu še vrsto problemov, ki jih bo morala občinska uprava rešiti. Govor je potekal o finansiranju slovenskim kulturnim ustanovam, o stikih z novogoriško občino, o .prisotnosti slovenskih društev v bazenu in o možnosti preverjanja problemov, ki se neposredno tičejo naše narodne skupnosti.
Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o šolskih vprašanjih. Clan komisije prof. Lojzka Bratuž je poročala o glavnih točkah, ki jih je sestavila komisija za šolstvo. Razvila se je razprava o lokaciji in o načrtih za gradnjo slovenskih šol v mestu. Vsi člani so posegli v diskusijo in osvetlili ta problem z vseh vidikov. Arhitekt Jože Cej je prikazal problem gradnje naših šol z ozirom na regulacijski načrt in poudaril, da je predvsem potreben popoln pregled o urbanističnih načrtih m o variantah, ki jih pripravlja inž. Costa iz Trsta.
Ker je ta problem trenutno najbolj pereč in se ni debata izčrpala, je bilo oib koncu sklenjeno, da se bo morala konzul-ta s tem problemom čimprej ponovno spoprijeti in izdelati svoj načrt za slovenske šole. V tem smislu je bil tudi sprejet sklep, da bo konzulta organizirala širši posvet, na katerega bi povabili vse politične, šolske in kulturne organizacije, da bi problem predebatirali v širšem in javnem obsegu ter da bi bila tako vsa slovenska javnost prisotna pri teh važnih odločitvah.
Z GORIŠKEGA
Resolucija goriških dijakov klasičnega liceja
Dijaki klasičnega liceja »Primož Trubar« s slovenskim učnim jezikom v Gorici, zbrani na dijaškem zborovanju, so sprejeli naslednjo resolucijo glede razvoja dogodkov na Koroškem:
Izražamo svoje ogorčenje nad nezaslišano odločitvijo dunajske vlade, da trmasto vztraja pri izvedbi preštevanja manjšin, kljub temu, da s tem odkrito ogroža obstoj slovenske narodne manjšine na Koroškem (in hrvatske na Gradiščanskem), in da ta ukrep pomeni bodisi kršitev ju-goslovansko-avstrijske mirovne pogodbe bodisi zavračanje sklepov helsinške konference, ki jih je sprejela in potrdila tudi Avstrija.
Temu poskusu narodnega genocida, tudi če ne več fizičnega, kot se je godilo v obdobju med obema svetovnima vojnama,
se morajo upreti vse demokratične sile, še posebno pa mi, pripadniki slovenske narodne manjšine v Italiji, ki smo zaradi svojega posebnega položaja toliko bližnji koroškim bratom.
Zato podpiramo odločitev koroških Slovencev, da bodo bojkotirali preštevanje manjšine, in upamo, da bodo uspeli pri svojih zahtevah po priznanju vseh pravic, ki jim gredo kot ljudem in kot posebni narodni skupini, za katere obstoj jamči mednarodna pogodba.
Slovenske šole na Goriškem
Na vse slovenske šole na Goriškem, od otroških vrtcev do višjih srednjih šol je letos vpisanih 1.379 otrok, učencev in dijakov, kar je 68 več kot lani.
Otroške vrtce, ki jih je deset, bo obiskovalo 328 dečkov in deklic. Več je letos otrok v Podgori, štandrežu in Doberdobu, manj pa v samem goriškem mestu. Občinski so vrtci v Gorici in Števerjanu, ostale pa -vzdržuje ONAIRC. V vrtcu v
Gorici, ul. Forte del Bosco (bivši ul. Croce) jih je 29, v Gorici, ul. Vittorio Veneto (bivši ul. Randaccio) 33, v Gorici ul. Tor-riani 26, v Pevmi 25, v Podgori 27, v Štandrežu 35, v Števerjanu 34, v Sovodnjah 30, v Rupi 30, v Doberdobu 59.
Osnovne šole na Goriškem obiskuje 553 otrok, tj. dva manj kot lani. V Gorici, ul. Croce so 103, v ul. Vittorio Veneto (Ran-daccio) 65, v Štandrežu 57, v Podgori 18, v Pevmi 31, v Štmav.ru 5, v števerjanu 48, v Plešivem 9, v Škrljevem 1, v Sovodnjah 56, v Rupi 39, na Vrhu 15, v Jamljah-Dolu 30 ter v Doberdobu 76.
Na srednje šole v Gorici je letos vpisanih 498 'dijakov (lani 440). Nižja srednja šola »Ivan Trinko« jih ima letos 306 in sicer v prvem razredu 124, v drugem 95, v tretjem 87. Klasična gimnazija-licej šteje 59 dijakov: 4. gimnazija 11, 5. gimnazija 12, prvi licej 15, drugi lil in tretji 10. Na učiteljišču »Simon Gregorčič« je dijakov 77 (1. razred 27, drugi 10, tretji 16, četrti 4). Tečaj za otroške vrtnarice je letos postal popoln, tj. trileten. V prvem razredu je 7 dijakinj, v drugem 4, v tretjem 9. Trgovska šola ima letos spet 5 razredov, skupaj 56 dijakov; 15 jih je v prvem, 15 v drugem, 8 v tretjem, 12 v četrtem in 6 v petem razredu.
'.‘.V*:
lllllill!lll!l!llll!]|||||||llllll!lllll!lllll!lllllllilllllltllll!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!lllliil!lllilllllllllltlllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll!llllllll!lllllllilllllllllllllllllllllll!lllll
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Slovo od župnika v Jamljah
Preteklo nedeljo 24. oktobra se je farno občestvo v Jamljah poslovilo pri sv. maši od svojega župnika g. Bernarda Špacapana, ki se je te dni preselil' v Gorico, kjer bo vršil službo stolnega vikarja.
Po maši je zastopnik jameljskih vernikov izrekel odhajajočemu župniku v slovo sledeče besede:
Trenutki slovesa človeka zbegajo, zlasti če gre za osebo kot ste vi, dragi gospod župnik. Nismo zmožni, da bi z besedo uokvirili vse bogato delovanje, ki smo ga bili deležni v času vašega plodovitega dušnega pastirstva med nami.
Nočemo biti kronisti vašega dela. Raje se hočemo Gospodu Bogu zahvaliti, da smo vas imeli kot enega najbolj zvestih božjih služabnikov toliko časa v naši sredi. Odlikovali ste se z izredno ljubeznijo in silno potrpežljivostjo. Vaše srce je bilo vedno polno gorečih želja. Vaša dušnopa-stirska vnema je bila izredna, vedno u-smerjena, da nas osrečujete in bodrite s tolažbo.
Zlasti pa ste bili veliki v prenašanju svoje bolezni, ki vam ni dovoljevala, da bi mogli uresničiti del svojih duhovniških načrtov in želja. Pustili ste nam svetal zgled sprejemanja božje volje. To je postalo sedaj vaš testament. Ob spominu na vas bo tudi nam lažje prenašati preizkušnje življenja. V njih bomo iskali globoki krščanski smisel.
Izpolnili ste svoje poslanstvo med nami. Zato čutimo kot ljudje, še bolj pa kot verniki veliko radost v svojih srcih, da smo imeli med seboj božjega služabnika, ki nam je dal vse najboljše, kar je v sebi imel in nam danes ob slovesu zapušča tudi obnovljeni božji hram.
Ostanite združeni z nami po molitvi in spominih še naprej! Tudi mi bomo enako ravnali. Bog z vami in stoterno naj vam vse povrne!
Častitljiv življenjski jubilej
21. oktobra je dopolnila 80 let življenja Uršula Pavlin, ki je dolgo vrsto let s se-
stro Angelo vodila znano gostilno >*pri Pavlinu« v Drevoredu 20. sept. 138, katero sedaj z velikim uspehom upravlja Vid Primožič, njen daljni sorodnik.
Rodila se je na Oslavju v družini gostilničarja Ivana Pavlina. Tudi sama se je oprijela gostinstva in ga vršila, dokler so ji dovoljevale telesne sile. V času begunstva med prvo svetovno vojno se je v Ljubljani izučila za kuharico in se leta 1920 vrnila s starši v Gorico, kjer je na sedanjem mestu zrasla hiša z gostilno, ki edina v samem mestu nosi enakovredno velik napis Trattoria - Gostilna.
Gostilna pri Pavlinu je bila ves čas med obema vojnama shajališče Slovencev, v njej so se zbirali člani TIGR-a, raznih slovenskih organizacij in društev, med zadnjo vojno pripadniki OF. Leta 1942 so oblasti za eno leto lokal zaprle, češ da se v njej govori »tuj jezik«, brata Milana in Josipa pa zaprle. Tudi .prva leta po zadnji vojni je bila gostEna premnogim prena-petežam iz fašističnih in nacionalističnih vrst tm v peti in so jo štirikrat poškodovali z odmetom ročnih bomb.
Teža let je nagnila jubilantko, da je ieta 1971 skupaj z Angelo gostilno izročila v mlajše roke, toda pojem gostilne pri Pavlinu je ostal isti od prej: to je zbirališče Slovencev, ki v lepem sožitju z drugim narodom najdejo v njej skrbno postrežbo, okusno in izdatno hrano, domačo kapljico in so deležni prijetne družabnosti.
Toda Uršula Pavlin ni ostala zvesta samo slovenstvu, temveč tudi veri svojih očetov. Vedno je dajala zgled izpolnjevanja verskih dolžnosti, podpirala razne cerkvene akcije,' dajala v dobre namene ter • se s sestro udeleževala raznih tržaško-go-riških romanj ter bila vedno prisotna na ekumenskih potovanjih, ki jih organizira ACM.
Zato smo njenega življenjskega jubileja veseli vsi, ki jo poznamo. Želimo ji, da bi svojim 80 letom dodala še vrsto novih let, še naprej romala z nami, končno pa priromala v tisto onstransko domovino, v katero je vedno verovala in upala. - jk
Misijonska nedelja v Mar. domu v Trstu
V nedeljo 24. oktobra smo preživeli prijeten popoldan v Marijinem domu v ulici Risorta v Trstu. Na sporedu je bila štiri-dejanka »Skrivnostna zaroka«, ki jo je s sodelavkami pripravila ga. Stana Oficija.
Zgodba je vzeta iz resničnega življenja. Zgodila se je leta 1888 v Turinu. Pripoveduje nam o dveh bogatih materah, ki sta srčno želeli, da bi se njuna otroka zaročila. Do .prave zaroke pa ni nikoli prišlo, ker se je dekle odpovedalo zemeljskim dobrinam in bogastvu ter želelo postati misijonarka. Vedno je hrepenela po tem, da bi čimprej odpotovala k bratoma, ki sta misijonarila v daljnem svetu, čeprav je mati nasprotovala njeni nameri. Končno pa se vse srečno zaključi, ko mati da svoj blagoslov hčerki, ki odhaja v tujino.
Polno dvorano gledalcev je igra povsem zadovoljila, saj je po svoji vsebini globoka in pretresljiva, posebno za čas, v katerem živimo. Od nastopajočih je zahtevala veliko truda in požrtvovalnosti, posebno za tiste, ki so bili prvič na odru. Igro bodo ponovili to nedeljo 31. oktobra.
Pred igro je bil bogat srečolov. Ves izkupiček je šel za misijone.
Solidarni s prof. Pahorjem
Prof. Samu Pahorju izražamo solidarnost. Popolnoma se strinjamo z njegovim bojem za slovensko besedo. Ob tej priložnosti darujemo dnevno plačo za beneške Slovence. - Profesorski zbor učiteljišča »Anton Martin Slomšek«.
V družbenem obtoku kot normalni ljudje
Skupnost Družina Opčine, ki jo sestavljajo telesno ovirani, neusmiljeno priklenjeni na voziček in .prostovoljci iz naših in drugih krajev, je s svojim samoupravljanjem in s svojo pobudo zgraditi dom na Opčinah na Bazoviški cesti, zaorala v neznano.
Po dobrem letu, odkar so začeli z delom, je hiša končno pod streho. A koliko skrbi, koliko truda in potrpežljivosti je bilo treba, da je do tega prišlo! In to kljub temu, da so določeni krogi, ki so doslej nekako monopolizirali področje pomoči handika-piiranim, z zavistjo in celo sovraštvom gledali na pojav openske skupnosti, ki se želi osvojiti miselnosti, da se telesno ovirani ne smejo vključiti v družbo kot drugi normalni ljudje.
Pomoč pa ni izostala. Openska družina je pravilno računala na razumevanje ljudi in na njihov doprinos, ljudi, ki so razumeli osnovno idejo skupnosti. Dom ni in ne bo namenjen samo ljudem, ki jih je kruta usoda hudo preizkusila, ampak tudi vsem prebivalcem vzhodnokraških skupnosti. To naj bi bil nov način pristopa k reševanju problema in vzpostavitev novega odprtejšega dialoga med ljudmi, dialoga, iz katerega so bili hancLikapirani do zdaj nekako izključeni. Zdi se, da se je pregraja podrla, kar so tudi pokazali prostovoljci iz raznih krajev države kot tudi iz Opčin in okolice, ki so gri gradnji vneto pomagali.
Vendar življenje na gradbišču ni bilo posvečeno izključno gradnji. Tu so bila
razna srečanja, razprave, kulturne prireditve in prijetni družbeni popoldnevi. Vstop v gradbišče je odprt'vsem, ki čutijo v sebi potrebo po družbenem sodelovanju.
Gradnja stavbe je še v teku, saj ji manjka mnogo reči do izgotovitve. Vendar gledajo naši preizkušeni bratje z zaupanjem v bodočnost in že mislijo, kako se vključiti in dati svoj doprinos, ko se bo uresničila prosta industrijska cona na Krasu.
Še in še bi lahko govorili o tem revolucionarnem delu. Pripomnil pa hi, da je moral vsakdo, ki je bil na gradbišču, priznati, da so nam ti bratje svetal vzor žrtvovanja in altruizma in polni podjetnosti. Skoraj vsak dan se srečujem s Karlom Kalcem iz Gropade, ki je stalno prisoten na delovnem mestu in je eden stebrov te skupnosti, čeprav tudi sam priklenjen na voziček. Pri njem bi se marsikdo moral naučiti zapletenega reševanja birokratskih postopkov kakor tudi propagandnega dela. Ves se izgoreva v uresničevanju zamisli skupnosti Družina Opčine. Kadarkoli zavrtite telefon te skupnosti, je Karlo, ki vam prijazno odgovori in postreže •z zadnjimi novostmi. Isti se zahvaljuje v imenu skupnosti vsem za katero koli izkazano uslugo in pomoč ter vabi na trajno sodelovanje in dialog v korist te skupnosti. - a. m.
Romarski izlet na Vrhniko
O Vrhnika, blagoslovljeni kraj! Kadar leze mrak v tvoje tiho naročje, se zganejo lepe in skrivnostne sanje v Močilniku. Za velikim oltarjem cerkve Svete Trojice zabuči pokopano jezero... Sveta Trojica, kraljica vrhniška! Svetli spomini so dragi kamni in biseri na belem oblačku...
Tako v številnih knjigah in črticah gleda na svojo Vrhniko naš veliki Cankar. Sedaj ob slovesni in glasni stoletnici njegovega rojstva se ustavlja na Vrhniki veliko zavednih Slovencev in obiskujejo kraje po Cankarjevih poteh in spominih. Med mnogimi drugimi so tam preživeli lepo sončno nedeljo tudi romarji iz Trebč in Ricmanj. V baročni cerkvi Sv. Trojice nad Vrhniko so darovali sv. mašo in se pozneje razvedrili v znanem Močilniku, kjer šumi izpod skal Ljubljanica. Ne morejo prehvaliti prijaznosti vrhniških duhovnikov in osebja v Močilniku, kjer so jih 'lepo sprejeli in pogostili. Popoldne so napravili obisk v Bistro pri Borovnici in tako je bil dan poln lepega doživetja.
To pobudo trebenskih in ricmanj skih romarjev pozdravljamo, saj kateri kraj v vsej naši literaturi je večkrat in lepše opevan kakor grič Svete Trojice nad Vrhniko! Drugo pomlad pojdemo tudi mi!
Zahvala
Slavistično društvo v Trstu se zahvaljuje vsem predavateljem na tržaškem dnevu, ravnateljstvom slovenskih srednjih šol v Trstu in Gorici, upravi in osebju SSG, spremljevalcem na ekskurziji, Albinu Bubniču, repentaborskemu županu in vsem, ki so kakorkoli omogočili in prispevali, da je bilo zborovanje slavistov v Trstu plodno in uspešno.
			
ANDREJ MAJCEN SDB	(1)
Premišljevanje ob Maocetungovi smrti
Hongkong, 25. septembra 1976 Odkar sem v Hongkongu, imam lep čas, da sedim pri pisalnem stroju. Hvala Bogu, ne gre mi preveč slabo. Dvakrat na dan obvezno v cerkev, kakšenkrat pa za nameček, in štirikrat v obednico, kjer se odraža tudi točnost in zmernost superkapi-talistionega velemesta. Poleg tega pa še nekoliko radia in televizije, ki je izvrstna in te dni tudi zanimiva.
FILM O MAOCETUNGU
Maocetung je umrl, se je raznesla novica. Z g. M. sva takoj odprla TV, da zveva kaj podrobnosti. Pa ni bilo nič z novicami. Kazali so le že dolgo pripravljeni film iz Maoceungovega življenja, ki so ga menda izdelali Francozi. Nekatere stvari so me kar zanimale, kajti rdeča revolucija se je začela v pokrajini Kvantung, kjer sta tedaj vedrila in oblačila Maocetung in Cankajšek.
Glaivmo pozorišče, na katerem se odigravajo najvažnejši filmski prizori, se nahaja prav na ozemlju našega salezijanskega misijona, ki ga je vodil škof Versiglia. Tam
je več let deloval tudi msgr. Kerec. Škof Versiglia in njegov spremljevalec na misijonskih potih, duhovnik Caravario, sta padla kot žrtvi protiverskega fanatizma, ko sta branila skupino kitajskih krščanskih deklet pred nasiljem piratov. (Danes sta oba na tem, da bosta v doglednem času kot mučenca razglašena za blažena.) Če se prav spominjam, je msgr. Kerec v tistih letih (okoli 1930) .mnogo pisal o piratih ali razbojnikih, kot jih je imenoval. Za temi razbojniki se je že takrat skrivala komunistična gverila.
V Kvantungu je bila pozneje poražena Maocetunga vojska in se je začela pomikati proti Tibetu. Ustavila se je blizu Kun-minga. Takrat smo govorili o Kunming-čanu Cute-ju, ki je bilo drugo ime za Maocetunga. Gotovo imate pisma, v katerih vam je msgr. Kerec, okrog leta 1935, o tem pripovedoval. .
V filmu sem zasledoval Maocetungovo vojsko, kako se je umikala na ozemlje čautunškega misijona msgr. Kereca. Mar-širali so po cesti, ki jo je tudi msgr. Kerec večkrat prehodil ali prejezdil. Razen s pravimi pirati se je tamkaj srečaval tudi z Maocetungovimi oddelki, ki so tam ostali, medtem ko je glavnina nadaljevala svoj »dolgi marš« proti severu. Le-ti so vedno močneje in močneje posegali v so-
cialno življenje Junana, dokler niso pokrajine povsem zasedli in nad njo zagospodovali, msgr. Kereca pa lepo odstranili. Maocetung je takrat baje živel v Tibetu, kakor pripoveduje film, in se je lepo razumel z misijonarji.
To je nekaj ozadja iz filma, ki sem ga gledal na dan Maocetungove smrti.
KAJ JE NAREDIL »VELIKI« MOŽ?
Po Maocetungovi smrti so časopisi veliko pisarili, a pravih novic je bilo bore malo. Par dni pozneje smo obhajali praznik Žalostne Matere božje {15. septembra) in hkrati 25. obletnico, kar sem zapustil Maocetungovo kraljestvo (1951). Na ta dan so časopisi pisali o Maocetungu kot o največjem učitelju in voditelju, o največjem leninistu in stalinistu, o največjem možu naše dobe in kitajske dežele.
Ko sem pred 25 leti spet stopil na hong-konška tla, me je provincial Braga tolažil: »Vem, da je vaše srce še v Kunmingu med Kitajci. Zaupajmo Kitajcem, saj niso taki kot Rusi, kot Stalin, po naravi so bolj človeški in humani.« Zares sem zaupal v kitajske sobrate, v duhovnike in ustanove, ki sem jih pustil, ali bolje, ki smo jih pustili mi evropski misijonarji. Zaupal sem v moje krščence, da bodo vzdržali in jim bo krščanstvo vsaj nekoliko koristilo
za življenje.
Kaj je Maocetung, ta »veliki« mož, naredil v teh 25 letih, kar sem zapustil kitajsko Cerkev in njene kristjane? Vsi Kitajci govore en sam občevalni jezik, mandarinski; vsi so enako ubogi; vsi morajo delati, kakor partija ukazuje; vsi morajo biti brezpogojno pokorni (in to Kitajci, ki so največji individualisti, kjer vsak po svoje pesmi poje), itd. Pod temi pogoji živi ali .pa umri!
Ta »veliki« mož — kdo bi si bil mislil? — je v 25 letih zatrl katoliško vero (leta 1946 je bilo na Kitajskem 20 nadškofij, 78 škofij, 37 apostolskih prefektur; 5.205 misijonarjev in domačih duhovnikov; 6.456 redovnikov, od teh 4.299 domačinov;
1.212 bogoslovcev, 4.143 gojencev v malih semeniščih; nešteto cerkva in redovnih hiš...).
Ta »veliki« mož je v tem kratkem času pospravil katoliško Cerkev, Konfucijevo kulturo in vse, kar diši po veri. Danes ni niti sledu več o vsem tem. Menca si roke in govori o novi etiki, o novi religiji brez Boga in proti Bogu. Kdo ve, koliko milijonov ljudi je poslal na drugi svet, da je zavladal nad ostalimi!?...
Uničil je tudi salezijansko kitajsko provinco, naše krasne ustanove s tisoči gojencev, na severu in na jugu. Pod rdečim
bičem sta padla ne samo Versiglia in Caravario, ampak tudi precej drugih. Posebej naj omenim mojega gojenca Barnaba Lija, prvega duhovnika iz rodu Mjaoca, ki je umrl v ječi nekje nad Šangajem; in Simona Ljanga, ki bo stal na sodni dan z razbitimi zobmi in do krvi razbičan pri don Bosku v nebeški gloriji. Ne vem, kako sta prestala ječo g. Wan in g. Šen...
DISCIPLINA DISCIPLINA DISCIPLINA
V soboto, 18. septembra, na dan Maoce-tungovega pogreba, sva z g. M. zopet sedela pred televizorjem in gledala izredno oddajo naravnost iz Pekinga po telestarju. Bile so krasne barvne slike. Zares nekaj, kar bi si človek težko predstavljal. Ogromna masa, nad en milijon Kitajcev, je bila razvrščena po raznih odsekih in v vsakem odseku vsi v enakih uniformah. Zgoraj na tribuni so ponosno stali voditelji Maoce-tungovega ascetizma, dediči njegove veličine kot organizatorja, učitelja in voditelja proletariata.
Zares velik je bil ta mož, ki je tako ali tako zdisciplinirai tako ogromno maso, ne samo v Pekingu, ampak tudi v provincah (videl sem npr. disciplinirano po-strojeno množico v Kantonu nedaleč od Hongkonga). Tu me je g. M. šegavo podregal:	(Konec prihodnjič)
**•>
»Škofjeloški pasijon« v Katoliškem domu
Spet je bila polna dvorana Katoliškega doma v Gorici. Dva dejavnika sta k temu bistveno pripomogla: bogat srečolov v korist misijonov, ki vedno pritegne, pa nastop farne mladine iz Št. Janža v Rožu na Koroškem, ki je pod vodstvom svojega dušnega pastirja Jožeta Vošnjaka v kratkem času že tretjič nastopila s »škofjeloškim pasijonom«, katerega je spisal v 18. stoletju naš štandreški rojak kapucin p. Romuald Marušič.
Čeprav amaterji, so igralci in igralke svoje vloge zelo doživeto podali. Všeč nam je bila jasna in razločna izgovarjava, všeč vložki z nabožnimi pesmimi, zlasti pa še ozadje na filmskem platnu, ki se je menjavalo v zvezi s prizori in je prikazovalo pristne slike iz sedanjega Jeruzalema. Seveda te vrste pasijon na splošno ne vpliva več tako kot je razgibal množice iz 18. stoletja, gotovo pa pusti gledalcu preneka-tero misel, ki zadeva našo notranjost in naš odnos do Boga. Vsekakor pa je priča naše preteklosti, ko je slovenski človek v rimani domači besedi, pesmi in ‘kretnji že znal izraziti svoja verska čustva. V tem smislu ni samo neka folklora, ampak pomnik naše kulturne rasti v preteklosti.
Na začetku je spregovoril sam župnik Jože Vošnjak in povedal, zakaj in kako je prišlo do te uprizoritve. Potem pa je za uvod domači pevski zbor iz Št. Janža zapel dve pesmi. Spet smo začutili, kako smo vaje, ki so pognale iz istega debla in prav je imel tisti gledalec, ki je ob pogledu nanje pripomnil: »Kakšen zločin, če bo večinski narod temu ljudstvu s svojo nestrpnostjo zaprl usta in potujčil srce! Za njim bo ostala praznina, ki je ne bo nihče več mogel napolniti!« - j k
Seja goriškega občinskega sveta
Na svoji zadnji seji, ki je bila v ponedeljek 25. oktobra je goriški občinski svet razpravljal o vrsti vprašanj upravnega značaja. Pomembnejši točki sta bili obnovitev pogodbe za dobo treh let med go riško občino in ustanovo ONAIRC, ki u-pravlja otroške vrtce v naših vaseh. Večkrat smo že poročali o tej ustanovi, ki je nastala z namenom, da potujčuje naše otroke. Predstavniki Slovenske skupnosti so bili proti večletni pogodbi in predlagali, da vrtce, ki jih sedaj upravlja ONA-IRC, prevzame dežela oziroma občina. Za potrditev pogodbe so se zavzeli svetovalci DC, PSDI in PRI, medtem ko sta se PCI in PSI vzdržala in s tem pomagala gornjim trem.
Dolga je bila tudi debata o gradnji ljudskih hiš v Štandrežu na področju, ki ga določa zakon št. 167. V okviru sprememb splošnega goriškega regulacijskega načrta je odbor predstavil občinskemu svetu predlog, ki predvideva znatno zmanjšanje vinkuliranega področja, ki gre sedaj južno od ulice Monte Nero pa skoraj do športnega igrišča. Taka rešitev deloma upošteva zahteve in prizadevanja štandreške skupnosti.
V diskusijo so posegli številni svetovalci, iki so različno ocenili predlog odbora. Svetovalec SSk dr. Damjan Paulin je v svojem posegu predvsem ugotovil, da predlog odbora ni zadovoljiv, v kolikor predvideva gradnjo nekaterih večjih objektov, ki nikakor niso v skladu z urbanističnimi značilnostmi kraja in predlagal nekatere spremembe; predvsem to, naj se zmanjša gradbena zmogljivost omenjenih površin in naj se pri dodeljevanju zemljišč za gradnjo upoštevajo najprej prošnje lastnikov zemljišč. V odgovoru na razne posege je odbornik za javna dela Zucalli zagotovil, da bodo skušali vnesti še nekatere popravke, ki bodo ustrezali zahtevam svetovalcev.
Ob takih zagotovitvah so se predstavniki SSk, PLI in PSI vzdržali, medtem ko so DC, PSDI, PRI in PCI volili za predlog odbora. O dokončni ureditvi za gradnjo ljudskih stanovanj bo še govora ob razpravi glede sprememb splošnega regulacijskega načrta. Ob tej priložnosti bodo stranke lahko dokončno preverile izjave odbornika glede izboljševalnih predlogov.
Občinski svet je še razpravljal o prevozu šolskih otrok in o počitniškem domu v Ločniku.
Misijonska nedelja v Doberdobu
Pri nas ima obhajanje misijonske nedelje že lepo tradicijo, zato mnogi člani farnega občestva radi priskočijo na pomoč, da se jo tako čim lepše izpelje, že ves teden so lepaki obveščali, da bo tudi letos
običajna misijonska prireditev v župnijskem domu.
Pri službi božji smo se bolj zares spomnili, da je misijonsko' poslanstvo naloga nas vseh, ki smo krščeni. Kot budnica je pri prvi maši izzvenela misijonska pesem, ki jo je zapel otroški zbor.
V času med mašama se je skupina deklet cerkvenega pevskega zbora in skavtinj razšla po vaških ulicah, da je od župlja-nov pobrala darove za misijone. To delo seveda tli posebno lahko in prijetno, a dekleta se ga niso ustrašile, ni jih bilo sram prositi v imenu Kristusovem za brate v misijonskih deželah.
Po večernicah se je župnijski dom napolnil. Najprej smo pozorno sledili filmu »Molokaj«, ki prikazuje apostola gobavcev p. Damijana de Veustra, ki je na otoku Molokaj umrl gobavec med gobavci kot žrtev najpopolnejše ljubezni do bližnjega. Filmu je sledil srečolov, ki je pritegnil mlado in staro; napetost se je v dvorani stopnjevala, dokler ni bil izžreban poslednji zadetek, ki je že tradicionalen: zajeten pršut.
Čeprav je sreča obdarila le nekatere, smo bili ob koncu prireditve vendarle vsi veseli in zadovoljni, ker smo z nabirko v cerkvi ter po domovih in s prodajo listkov za srečolov nabrali čedno vsoto v podporo našim misijonom po svetu in se hkrati spet bolj živo zavedeli svojega misijonskega poslanstva.
★
Ob rojstvu Viljene
Magdi in Darinu se je rodila hčerka Vil jena. Srečnim staršem čestitajo: SKD Hrast iz Doberdoba, domači pevski zbor, zborček malih, vse skavtinje in skavti, njene veverice, volčiči in vsi prijatelji.
Doberdob
Seja občinskega sveta. Po daljšem poletnem premoru se je v petek 15. oktobra spet sestal občinski svet. Najprej se je oddolžil spominu bivšega župana Miroslava Ferletiča in pok. župana iz Fogliana, nakar je sledilo poročilo župana Jarca.
Po poročilu so predstavniki SSk zastavili vrsto perečih vprašanj. Eno je zadevalo Kraško gorsko skupnost, ki po enem letu, kar je bil njen občni zbor, še ni dala znakov življenja.
Na dan je spet prišlo vprašanje šoloobvezne mladine, ki se vozi v Gorico in za kar občinska uprava nima posluha. Na ponovni predlog, naj bi se poskrbelo za prevozna sredstva, je župan odgovoril, da je na voljo avtobusov kolikor se hoče, problem da je osebje. Zastopniki SSk se z odgovorom niso strinjali, ker je znano, da poskrbi deželna uprava tudi za osebje, če namreč obstaja dobra volja, da se problem reši.
Vsled tega je svetovalska skupina SSk predlagala, naj se točka v dnevnem redu, ki govori o prevozih, odloži na prihodnjo sejo, da se razpravlja o tej problematiki bolj poglobljeno, saj je doberdobska občina po eni strani vezana zlasti glede zaposlitve na Tržič, v šolskem oziru pa na Gorico. Toda večina predloga SSk ni hotela sprejeti in ne vnesti popravkov z ozirom na krajevne potrebe.
Zaman so svetovalci SSk že drugič zahtevali odgovor na pismeno interpelacijo, ki so jo že lani v decembru vložili v zvezi z izbiro zemljišča za stanovanjsko poslopje sredi vasi.
Na interpelacijo, da se prirejajo hrupna praznovanja na bivšem igrišču ob pokopališču, je župan odgovoril, da odbor ni dolžan seznanjati sveta o teh prireditvah in da ples ob pokopališču ne moti nikogar, ker se vrši zvečer. Svetovalci SSk se z odgovorom niso strinjali in obenem postavili zahtevo, da se sestavi pravilnik za rabo bivšega igrišča.
Tudi jusarske pravice so žgoč problem. Svetovalci manjšine so stavili zato v dnevni red predlog, naj občinski odbor skliče sejo z zainteresiranim prebivalstvom, vendar je bil predlog zavrnjen, župan pa je
Socialni
Prostovoljni prispevki INPS
Vsi podrejeni delavci, ki prenehajo z delovnim razmerjem, imajo pravico nadaljevati s plačevanjem obveznih socialnih dajatev v obliki prostovoljnih prispevkov. Te lahko plačujejo samo za pokojnino ali pa tudi za tuberkulozo.
Pogoji za nadaljnje plačevanje prostovoljnih prispevkov so sledeči: a) eno leto plačanih prispevkov v zadnjih petih letih; b) pet let plačanih prispevkov v kateri koli dobi. Kmetje, ki so vpisani v seznam kmečke bolniške blagajne, morajo doseči, če so moški, 564 dnevnih prispevkov, 310 pa, če gre za kmetice ali mladoletne.
Za nadaljnje plačevanje prostovoljnih prispevkov pridejo v poštev še sledeča razdobja (ker so krita že s tako imenovanimi simboličnimi prispevki): 1. vojaška služba; 2. porodniški dopust; 3. čas bolezni; 4. zaposlitev v tujini.
Ne morejo pa plačevati prostovoljnih prispevkov tisti delavci, ki so že zaposleni, kdor je napravil prošnjo za pokojnino ali jo uživa, ali pa je vpisan v uradni seznam kmetov, obrtnikov in trgovcev.
Prošnjo za nadaljnje plačevanje teh prispevkov je treba nasloviti na ustanovo INPS.
Za neodvisne delavce so novo odmerjene višine prispevkov naslednje: a) obrtniki in trgovci: za vse, ki nadaljujejo prostovoljno plačevanje prispevkov v posebna socialna zavarovanja za obrtnike in trgovce, je po aplikaciji 22. člena zakona št. 160 mesečni prispevek od 1. januarja 1976 naprej določen na 7.074 lir, to je 21.222 lir za tromesečje, če pa je v njem obsežen tudi prispevek za zavarovanje proti tuberkulozi, na 7.377 lir, tj. na 22.131 lir za tromesečje; b) neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni, prispevek izračunan v smislu omenjenega 22. člena, znaša 1.028 lir na teden.
Za vsa podrobna nadaljnja obvestila in brezplačno pomoč za vložitev zadevnih prošenj se lahko obrnete na patronat EPACA, Trst, ul. Roma 20, tel. 38100.
s svojim molkom potrdil to, kar je že izjavil v ožjem odboru ob prisotnosti SSk, da se občina ne strinja, da občani odkupijo zemljo po 4 lire kv. meter, ker smatra, da bi morala biti cena znatno višja. Zadeva pa je resna, kajti prizadeti občani trpijo veliko škodo: plačujejo davke za omenjena zemljišča, razlastitveni denar pa pobere občina. Svetovalci SSk so zato izjavili, da bodo sami podvzeli primerne korake.
Govora je bilo tudi o rabi jezika v trži-škem konzorciju za prevoze. Zastopnica SSk Marija Ferletič je ugotovila, da ni tolmača in da pravilnik za osebje ne predvideva obveznega poznanja slovenskega jezika vsaj za nekaj mest. Izrazila je svojo začudenost in nevoljo, da so slovenski komunistični zastopniki za pravilnik brez kakega pomisleka glasovali.
Svetovalci SSk so se tudi vzdržali ob glasovanju spremembe proračuna, ker niso soglašali, da pri obnavljanju šole v Dolu ni bila zgrajena tudi ograja. Tudi so izrazili svojo kritiko, da občinska uprava ni poskrbela pravočasno za rešitev lastninske pravice do šole v Dolu, ki bo tako še naprej v zasebnih rokah. .
Skupina SSk je nato zahtevala, naj bi občinska uprava v območju občine postavila dvojezične napise tudi na pokrajinskih cestah, kajti na goriški pokrajini očitno ni dobre volje za to, zlasti kjer gre za pretežno italijanske zaselke. Tako se dogaja, da so v doberdobski občini vse pokrajinske table izključno italijanske. Županov odgovor je bil značilen: občina ne bo stavila napisov, ki ne spadajo v njeno pristojnost in si s tem nakopala novih stroškov. Svetovalci SSk so na tak odgovor protestirali, češ da tu ne gire v prvi vrsti za denar i(iki iga sicer deželna uprava poravna), temveč za načelo, za katero se Slovenci ves čas borimo.
Tudi zadnja seja je bila zelo razborita. Spet se je pokazalo, da večina v občinskem odboru ne prenese, če stopi kdo pred njo z žgočimi problemi. Pri tem se zastopnikom manjšine jemlje beseda pod pretvezo, da preveč govorijo in tako drugim onemogočajo nastope. Dejstvo pa je, da ko ti utihnejo, zavlada popoln molk.
Šport
Odbojkarski turnir
O. K. Kanal, Bovec, CUS Trst in 01ympia so udeleženci odbojkarskega turnirja, ki ga prireja CZ 01ympia ob 15-letnici ustanovitve. Prizorišče tekem bo telovadnica na Komu (Valletta) v Gorici. V soboto 30. oktobra z začetkom ob 19.30 sta na sporedu srečanji O. K. Kanal: 01ympia tar O. K. Bovec : CUS Trst, v nedeljo 31. oktobra od 9. ure dalje pa finale.
Tekme bodo predvidoma zelo izenačene, kajti vse nastopajoče ekipe so bolj ali manj na isti ravni, Olympio pa bodo za to priložnost okrepili nekateri predstavniki iz vrst tržaškega Bora. Obeta se torej veliko športnega užitka. Vabljeni so vsi ljubitelji te športne panoge. Vstop bo prost.
Na voljo so bili dani kar štirje pokali in spominska plaketa, ki so jih poklonile razne italijanske športne organizacije, ZSŠDI ter urama Vižintin iz Gorice.
Dramski odsek PD »štandrež« uprizori v nedeljo 7. novembra ob 16.30 v Katoliškem domu v Gorici Nušičevo komedijo
»SUMLJIVA OSEBA« Nove avtobusne cene
Kakor smo že poročali, bodo od 1. novembra cene mestnih avtobusov v Gorici povišane od 50 na 100 lir. Kdor stopi v avtobus, se mora prej prepričati, če ima kovanec za 100 lir. Avtobusni aparat bo namreč sprejemal samo stolirske kovance. Predvidene so sledeče olajšave: za abonente za vse proge mesečno 5.000 lir; za eno progo 4.500 lir; za dijake vse proge 2.500 lir; za invalide in pohabljence vse proge
3.000	lir; za meščane, ki so že dopolnili 65. leto starosti za vse proge mesečno 500 lir.
Abonenti se bodo lahko poslužili avtobusa tudi ob nedeljah. Meščani, ki so že dopolnili 65. leto starosti, lahko dobijo abonma, če se zglasijo na sedežu avtobusnega podjetja v ul. IX. avgusta 15 z osebno izkaznico ali kakim drugim izkazilom ter sliko v velikosti izkaznice. Lahko plačajo tudi za tri mesece, naprej 1.500 lir.
08VEST11A
NAROČNIKOM V VEDNOST. Zaradi dveh praznikov v prihodnjem tednu (1. in 4. novembra) naš list iz tehničnih razlogov ne bo mogel iziti kot običajno v četrtek, ampak bo to pot izjemno izšel v petek 5. novembra zjutraj, sestavljanje lista pa bo kot običajno v sredo 3. novembra popoldne. V Trstu lahko dvignete list pri Fortunatu v petek v popoldanskih urah.
Odbor PD »Podgora« obvešča vse člane in prijatelje društva, da se bo vršil peti redni občni zbor društva v petek 29. oktobra il976 s pričetkom ob 20. uri v župnijski dvorani. Vabljeni!
V gledališču Verdi v Gorici bo SSG iz Trsta uprizorilo v četrtak 28. oktobra ob
20.30	igro »Igorju ugaja Bach«, ki je še repertoarna obveznost iz pretekle sezone in velja za goriški abonma.
V Doberdobu bo v nedeljo 31. oktobra ob 11.30 polaganje venca pred spomenikom padlim. V soboto 30. oktobra pa bo istotam položil venec jugoslovanski konzul in sicer ob 9. uri.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Mila in Anton Brecelj ob 25. obletnici poroke 20.000 lir. Iskreno čestitamo!
Za Zavod sv. Družine: Milka Goričan
5.000 lir.
Dr. Slavko Kranjec za sklad Katoliškega glasa in za Alojzijevišče po 20.000 lir.
Ob 15-letnici obstoja »OIympie«: N. N. 5.000; N. N. 70.000; N. N. 7.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: inž. Milan Sosič v spomin pok. Josipa Podobnika 25.000; družina Beličič 10.000 lir.
V počastitev spomina žene Nede Mijot por. Sosič daruje mož Zoran za svetoivan-sk i cerkveni zbor 10.000 lir.
Za Dom telesno oviranih na Opčinah: inž. Milan Sosič v spomin pok. Josipa Podobnika 25.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: N. N.
5.000 lir.
Za zvonik na Višarjah: N. N. 5.000 lir. Za svelogorsko svetišče: družina Krapež
10.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N. 50.000; N. N. 15.000 lir.
Vsem plemeniti mdarovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
t Ustilo Trst/I
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Ob 17.05 Umetnost...
Spored od 31. okt. do 6. nov. 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vera in naš čas. 10.00 Praznična matineja. 11.05 Mladinski oder: »Lela Fanta Ghiro«. 11.35 Nabožna glasba.
13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.10 Pa se sliši 13.30 Glasba. 15.00 Šport.
Ponedeljek: 8.15 Dobro jutro. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Tjavdan. 10.30 Obletnica tedna. 11.05 Mladinski oder: »Jelkina Bolečina«. 11.30 Glasba.
12.30 Naši kraji in ljudje v slov. metnosti.
13.00 Sestanek. 14.05 »Gornje mesto«, roman. 15.30 Mozart: Requiean. 16.25 Glasba.
17.00 »Slehernik, misterij. 18.20 Glasba. Torek: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.30 Liki iz naše preteklosti. 1,1.35 Iz slov. glasbene folklore. 12.00 Dela it. skl. 13.00 Sestanek. 14.05 »Gornje mesto«, roman. 14.35 Glasba.
16.00 Komorne skupine. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Problemi slov. jezika. 18.15 Slovenski zbori. 18.30 Glasba.
Sreda: 8.15 Dobro jutro. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Tjavdan.
10.30 Dogodki iz naše zgodovine. 11.05 Glasba. '11.30 čakole. 13.00 Sestanek. 14.05 »Gornje mesto«, roman. 14.30 Glasba. 15.30 Nagrajeni tržaški skladatelji. 16.30 Glasba.
17.00 »Vsi domov«, igra. 18.20 Glasba. Četrtek: 8J5 Dobro jutro. 9.00 Tjavdan.
9.30 Nekoč je bilo. 10.30 Pogovori o slovenščini. 13.00 Sestanek. 14.05 »Gornje mesto«, roman. 14.35 Glasba. 16.00 Koncert.
17.30 Za najimlajše. 18.05 Slov. znanstveniki na univerzi. 18,15 Primorska poje 76 v Gorici.
Petek: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan.
9.30 Slovenske žene. 9.40 Koncert. 10.30 Včerajšnji poklici: »Manderjerji«. 11.00 Glasba. 13.00 Sestanek. 16.15 Glasba. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Avtor in knjiga. 18.25 Poje Nadja Pertot Kuhar. 18.45 Glasba.
Sobota: 7.20 Dobro jutro. 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 10.30 Družina. 11.35 Pratika.
12.00 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 »Gornje mesto«, roman. 14.30 Glasba. 15.45 Poslušajmo spet. 18.05 »Materina ljubezen«.
Ljubljanska TV
Spored od 31. okt. do 6. nov. 1976
Nedelja: 10.20 Otroška oddaja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 16.30 Košarka Bosna: Partizan. 18.25 Siva obala, nad. 20.00 Beograjske povesti. 21.55 Šport. 22.25 Nogomet Partizan : Dinamo.
Ponedeljek: 17.30 Žuželke. 18.15 Nega bolnika. 18.45 Žalna glasba. 20.00 Vrnitev, TV drama. 21.45 Kulturne diagonale. 21.45 Memento mori.
Torek: 17.30 Pavel v akciji. 20.55 Pustolovski Simplicissimus, nad.
Sreda: 17.05 Dedek Ježek. 17.20 Ruski muzeji. 18.05 Po poteh življenja Zofke Kvedrove. 20.00 Rdeče jabolko, film. 21.20 Miniature.
Četrtek: 17.20 Beli delfin, film. 17.55 Izumirajoči svet. 18.45 Odprava zelenega zmaja, nad. 20.00 Brontejevi, nad. 21.35 Dubravka Tomšič jSrebotnja,kova.
Petek: 17.20 Pisani svet. 18.10 Zbori sveta: Nizozemska. 20.05 Vzpon in padec Zi-ke proje. 20.40 Italijanski fašizem. 21.30 Buldožer, film.
Sobota: 13.55 Nogomet Rijeka : Sarajevo. 18.25 Šolanje Toma Brotvna, film. 20.00 Poklici. 20.35 Celovečerni film.
★
V Gonarsu se bomo žrtvam vojnega nasilja poklonili v nedeljo 31. oktobra. Zbiranje na pokopališču ob 15. uri. Vabljeni vsi dobromisleči ljudje. Pevci bodo zapeli nekaj primernih nagrobnic. - ZSKP
Za romarje v Padovo 4. novembra: odhod s trga Oberdan v Trstu ob sedmih zjutraj. Vsak naj vzame s seboj dežni plašč in številko sedeža. Vrnemo se zvečer okrog osmih.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini onega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 10Q lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SKPD »HRAST« IZ DOBERDOBA
vabi na
kulturni večer
v počastitev obletnice rojstva odnosno smrti velikih mojstrov slovenske besede: CANKARJA, KETTEJA, KOSOVELA, ki bo v soboto 30. oktobra ob 20h v župnijski dvorani v Doberdobu. Nastopila bosta; Stane Raztresen, član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu ter moški zbor »Jezero« iz Doberdoba.