ï® Im Ir- ■co •in ici "o ZVESTI NAROČNIKI Častna občanka Žalca rada vesla in kolesari 90,6 95,1 95,9 100J Št. 79/Leto 67/Celje, 5. oktober 2012/Cena 1,50 EUR JELOVICA HIŠE OKNA VRATA HBSQJMÏinr ™ 1 JELOVICA PSCCEUE Trgovina JELOVER Tel.: 03 5413 050 Gsm: 041 209 549 trgovina.celje@jelovica.si nja vrata oaHfe^ f1 ÜZITEK V DOBRI KAVl! PRAŽARNA: 03/713-2666 Š Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić Brez odziva potrošnikov ni konkurence! V tem tednu je za nekaj centov padla cena pogonskih goriv. Zaradi aktivne vloge skupine Gen-I smo priča plazu pocenitev zemeljskega plina. Če se po cenejše živilo še odpravimo na drugi konec mesta, pa smo pri izbiri in menjavi ponudnikov energentov očitno bolj previdni. Želeni cilj uporabnikov je: zanesljiva oskrba s poceni energenti na dolgi rok. Je to misija (ne) mogoče? Občine so lahko poslednji up države Velenjčani do zmage v zadnji sekundi 112^ Tudi sporne fotografije petnajstletnice na Facebooku _ fuW Rojstni dan ima vsak maček, god pa ... ZA DUŠO IN TELO Ko se z nekom objamete, se vaša duša nasmehne " & lil VREDNOST PHtmLupa stanovanja ÖVANASTANOVAN3A! že od I]/*CEUE ^.mikstanovanjc.,. Za ogled pokličite 051365 287 2 NASA TEMA NOVI TEDNIK UVODNIK Neznosna lahkost izbire Vsak dan potegnem iz poštnega nabiralnika šop reklamnih sporočil. Vabijo me k nakupom vsega, kar potrebujem, in še več tistega, česar ne potrebujem. Včasih sem jih brez razmišljanja odvrgla med star papir, še prelistati se mi jih ni ljubilo. Vedela sem, kaj bom kupila ob naslednjem obisku trgovine in kje bom to storila. Toda časi so se spremenili. Če sem se včasih čudila kakšnemu upokojencu, ki je vedel, kam mora po kakšen izdelek, da bo ta najcenejši, se mi dozdeva, da se počasi vsi spreminjamo v tovrstne potrošnike. Še malo in bomo podobni tistim gospodinjam iz ameriških filmov, ki si skrbno izrezujejo kupone za popuste in ugodnosti. Nekoč se nam še sanjalo ni, zakaj bi to sploh počeli. Nalagali smo v vozičke, ne da bi prej preverili ceno - večinoma sploh nismo vedeli, koliko kakšna stvar stane - zdaj pa smo veliko bolj pozorni na »umazane podrobnosti«, povezane z denarjem. Reklamne prospekte bolj skrbno pregledamo in vsaj za glavne prehrambene izdelke vemo, po čem so. Potem gremo po nekaj stvari v eno nakupovalno središče in po druge kam drugam, kjer so pač najcenejše. Hvalabogu, da lahko izbiramo, bi rekli mnogi, sploh tisti, ki se spominjajo časov enega trgovskega podjetja v mestu in njegove skromne ponudbe. Kakšnih 20 vrst jogurta, lepo vas prosim! En navaden in še kakšen sadni, to je bilo vse. Nobenih težav pri odločanju. Danes pa človek ne ve, kaj bi kupil, da bi bilo najbolj kakovostno, zdravo in hkrati poceni, po možnosti pa še slovenskega izvora. Te kombinacije so namreč redko združljive. Če že kupujemo poceni, je običajno to kakšna tuja diskontna veriga. Kjer pa lahko doživimo tudi takšna presenečenja, da nam ponujajo izdelke slovenskega porekla po bistveno nižjih cenah kot pri naših trgovcih, ki si menda mastno zaračunavajo marže. Če si še tako osveščen kupec, ki želi kupovati naše stvari, se ti pri tem zatakne. Denarnica namreč ni brez dna in le želja ni dovolj. Kako je s kakovostjo takšnih cenejših izdelkov, pa je že drugo vprašanje. V teh časih za mnoge vse manj pomembno - tako kot na videz neizmerne možnosti izbire - v resnici gre za lažen občutek. Vsaka izbira se namreč začne in konča pri tem, do kam seže naš proračun. In tako vse več časa porabimo za to, da študiramo možnosti, kje in kako še prihraniti. Konkurenca je sicer krasna stvar, nam pa jemlje veliko energije in časa. Vsak nakup moramo dobro pretehtati, obhoditi več trgovin in po možnosti preveriti še ponudbo na spletu. Sploh kadar gre za dražje in večje izdatke. Primer: športni rekvizit, ki je bil v eni od trgovin znižan, je bil v drugi še za 40 evrov cenejši, pa ni bil v akciji! Če bi ga kupili v spletni trgovini, bi še dodatno prihranili. Toda ta logika se ustavi, ko gre za stroške, ki nas vsak mesece močno obremenjujejo, pa nanje ne moremo drugače vplivati kot tako, da varčujemo. Tako pozimi ogrevamo bolj racionalno, zapiramo vodo, ugašamo luči in druge aparate. Kaj več od tega že skoraj ne gre. Nekateri so sicer že pred časom zamenjali električnega dobavitelja in ugotovili, da so prihranili in to ne ravno zanemarljive zneske. Za večino pa je zvestoba nekemu podjetju stvar navade. Mnogi namreč razmišljajo v smislu, kaj pa če oskrba potem ne bo v redu ... V takšnih razmerah tudi konkurence ne more biti. Se bo podobno zgodilo zdaj, ko naj bi novi dobavitelji plina poskrbeli za nižje stroške ogrevanja? Po prvih odzivih več tisoč odjemalcev, ki so zamenjali dobavitelja, kaže, da ne. Vprašanje je le, ali so njihova pričakovanja po velikih prihrankih realna ali pa so nasedli reklamni akciji. Nekaj pa se vendarle premika in tovrstna konkurenca lahko prinese še kakšno cenejšo ponudbo, čeprav mnogi opozarjajo, da sta zlasti pri teh storitvah pomembni kakovost in zanesljivost oskrbe. Pri celi vrsti komunalnih storitev pa alternative ni - vsaj za zdaj. Očitno bo tudi tu potrebna zasebna pobuda, ne pa, da smo občani prepuščeni javnim podjetjem v občinski lasti, ki jim je država pred leti sicer zamrznila cene storitev, sicer bi šle že zdavnaj v nebo. Če se bodo napovedi uresničile in cene sprostile, pa se nam ne obeta nič dobrega. Edino varčevanje, ki bo mogoče, bo spet pri hrani in stvareh, ki niso življenjsko nujne. Toda če lahko izbiramo med jogurti, ki stanejo nekaj centov, ali ni še bolj nujno, da bi enako veljalo tudi za storitve, za katere vsak mesec odštejemo več deset evrov? PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK 0 3 ^^^^^ O i/i Ol KD mm TATJANA CVIRN Brez odziva potr ni konkurence! Kaj pomenijo pocenitve energentov za našo položnico? Evropski parlament je med letoma 1996 in 2009 z namenom uskladitve in liberalizacije notranjega energetskega trga na območju držav članic EU sprejel tri zaporedne zakonodajne svežnje ukrepov, ki so urejali dostop do trga, njegovo preglednost in regulacijo ter varstvo uporabnikov, istočasno pa so tudi podpirali medsebojno povezanost in ustrezne ravni oskrbe. Posledica teh ukrepov je, da na trg lahko vstopajo novi dobavitelji električne energije in plina, uporabniki pa se lahko odločajo, komu bodo zaupali oskrbo z energentom. Industrijski odjemalci imajo to možnost že od julija 2004, za gospodinjske se je trg sprostil z julijem 2007. A prosto izbiranje dobavitelja je vseeno najprej odvisno od tega, koliko jih na domačem trgu sploh obstaja. V Sloveniji se zato evropska zakonodaja v praksi ni poznala vse dotlej, dokler se na trgu ni pojavil nov ponudnik, skupina Gen-I. Glavne dejavnosti skupine so mednarodno trgovanje z električno energijo na številnih borzah in organiziranih platformah z električno energijo ter preko različnih oblik bilateralnega trgovanja ter prodaja konč- Za nižje cene tudi na prosti trg Veliki dobavitelji zagotavljajo stabilnost oskrbe in »zacementirane« cene V Energetiki Celje pojasnjujejo, da so imeli z družbo Geoplin, doslej praktično edinim uvoznikom in dobaviteljem zemeljskega plina v Sloveniji, sklenjene dolgoročne pogodbe in s tem seveda tudi določene cene. Velika prednost teh pogodb, sklenjenih za več kot 5-letno obdobje, je seveda zanesljivost in stabilnost oskrbe s plinom. Če se spomnimo samo zime 2009, ko je praktično vsa Evropa trepetala zaradi rusko-ukrajinskega spora in priprtih pip tega energenta, v Sloveniji oskrba ni bila vprašljiva. »Razloga za tolikšne viške zemeljskega plina na evropskem trgu ter posledično seveda ugodne dnevne nakupne cene sta gospodarska kriza in padec povpraševanja po tem ener-gentu v industriji,« pravi direktor Energetike Celje Aleksander Mirt. Cene, ki jih za porabljene količine zemeljskega plina uporabnikom zaračunavajo v Energetiki, so se doslej spreminjale mesečno. Odvisne so bile od tega, kako drago je pretežno Gazpromu, ki pri določanju cen na t.i. plinsko formulo ne odstopa, plin plačeval Geoplin. A roko na srce - prav močnih kart, da bi kljub viškom plina na trgu izpogajal bistveno nižje cene tudi Geoplin ni imel. Glede na to, da je v celi Sloveniji okrog 130 tisoč odjemalcev zemeljskega plina (v Celju 8.200) in se za našo državo odkupljene količine lahko primerjajo s kakšnim evropskim mestom, na globalnem trgu pač ni imel dovolj moči. Ker so torej cene z dolgoročnimi pogodbami bolj kot ne »zacementirane«, bodo zdaj tudi v Energetiki te kombinirali z nakupom določenih količin cenejšega zemeljskega plina na prostem trgu. Kakšno bo to razmerje, ostaja poslovna skrivnost družbe, vsekakor pa zagotavljajo, da bo za njihove odjemalce oskrba še naprej zanesljiva in stabilna. »Nadaljujemo pogajanja z dobaviteljem plina in realno se nam zdi, da bi novo pocenitev in s tem tudi določitev cen za določeno časovno obdobje lahko odjemalcem ponudili 1. januarja,« pravi vodja trženja Matjaž Žmahar. Plaz pocenitev zemeljskega plina Ko je 13. septembra skupina Gen-I napovedala za četrtino nižje cene zemeljskega plina, je med ljudmi završalo. Prihajajoča zima, ko se številke na položnicah v gospodinjstvih, kjer se ogrevajo s tem energentom, povzpnejo tudi krepko čez 200 evrov, je bila več kot odličen izziv. V zgolj 15 dneh se je odzvalo več kot 10 tisoč odjemalcev z izpolnjenimi povpraševanji za zamenjavo dobavitelja. Zato so se v skupini odločili še za dodatno 10-odstotno znižanje cen in bo do konca decembra veljala cena 0,3599 evra/Sm3. Ob tem se Gen-I zavezuje, da do 30. junija 2013 cena zemeljskega plina ne bo presegla 0,3999 evra/Sm3. Na Celjskem so se na novo konkurenco odzvali v Komunalnem podjetju Velenje, kjer so s 1. oktobrom znižali ceno na 0,3972 evra/Sm3, ter v Ener- getiki Celje, kjer bo do konca leta cena 0,43 evra/Sm3. Oboji se z uvoznikom in dobaviteljem plina še pogajajo in za januar napovedujejo nove pocenitve. A približno 25-odstotna pocenitev v Velenju in 15-odstotna v Celju seveda ne pomenita tudi tolikšnega znižanja zneskov na položnicah. V obeh podjetjih namreč opozarjajo, da se (tako kot pri GenI, op. p.) ceni zgolj zemeljski plin, cene vseh ostalih storitev oskrbe s tem energentom pa ostajajo nespremenjene. V Celju na primer pocenitev za družino, ki živi v stanovanju in letno porabi okrog 800 m3 plina, pomeni do 5 evrov manj na položnico (oziroma okrog 60 evrov letno), za družino v stanovanjski hiši s porabo okrog 2 tisoč m3 plina pa bo mesečni prihranek okrog 12 evrov (na letni ravni pa dobrih 140 evrov). IS Pogled na položnico Gospodinjstva, ki se bodo odločila za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina, bodo v primerjavi s tistimi, ki so izbrali novega dobavitelja električne energije, prejemala mesečno po dve položnici. Nekoliko drugačni predpisi namreč ne dovoljujejo izdaje skupnega računa. V Celju jim bo sistemski operater (Energetika Celje) še vedno izstavljal račun za t. i. fiksne stroške oziroma zgornje postavke, zapisane na specifikaciji obračuna plina. Teh cen sicer ne določa samostojno, saj jih potrjuje Agencija RS za energijo, pri končnem znesku na položnici pa sploh niso zanemarljive. Ob porabi 15 kubikov plina sredi letošnjega poletja so znašali skoraj polovico od malo manj kot 30 evrov. A teh 30 evrov seveda še ni končen znesek, saj si država nanj obračuna 20-odstotni DDV. Mesečna stroška, ki ju je treba plačati tudi v primeru, da ne porabite prav nič plina (pri plino-meru G-4 M), sta 9,82 evra fiksnega dela omrežnine (variabilni del omre-žnine se določa glede na porabo) ter 1,58 evra, kolikor zanaša znesek za meritve. IS NOVI TEDNIK NASA TEMA 3 ZN IZTOCENO CENA Ne točiti količin do 5 litrov Pri plačilu goriva povejte pi Številko točilnega mE! ošnikov nim odjemalcem in s tem smiselno povezan odkup električne energije od proizvajalcev. V zadnjem času so temu dodali še trgovanje z zemeljskim plinom. A tudi to, da se vzpostavi konkurenca med ponudniki, še nima pozitivnega vpliva na denarnice potrošnikov. Tudi oni se morajo odzvati - pri tem pa skrbno preveriti, kaj izberejo. Sama zamenjava dobavitelja ne pri električni energiji ne pri zemeljskem plinu ni prav nič zapleten postopek, potrošnik si - v primeru, da ne sklene pogodbe, ki bi ga časovno vezala na izbranega dobavitelja - lahko nenazadnje tudi premisli že naslednji mesec. Za razliko od elektro distributerjev, ki se pred leti sploh niso odzvali na novega ponudnika, ki zdaj prodaja električno energijo že 56 tisoč slovenskim gospodinjstvom, se tega zavedajo tudi v družbah, ki so do sredine letošnjega septembra veljale za »monopoliste« pri zagotavljanju oskrbe z zemeljskim plinom. Večina energetskih podjetij v Sloveniji je namreč zadnje dni znižala svoje cene in takšno ravnanje napovedujejo tudi za prihodnje mesece. IVANA STAMEJČIČ Zvestoba elektro podjetju tudi stvar navade Zadnja leta je s sprostitvijo trga elektrike mogoče izbirati tudi ponudnika z najugodnejšo ceno energije. V Zvezi potrošnikov Slovenije že od začetka opozarjajo, da so argumenti ponudnikov ob podražitvah velikokrat neprepričljivi, poslovne prakse pa za zdaj manj poštene do končnega uporabnika. Pozivi ljudem, naj preučijo trg in zamenjajo dobavitelja elektrike, večjega navdušenja kljub temu niso povzročili. Ker naj bi bila menjava ponudnika zelo enostavna, bi potrošniki z vztrajnim sledenjem najbolj ugodnih pogojev spodbudili konkurenco, ki dolgoročno koristi predvsem njim samim. Konkurenca namreč ne bo delovala, če potrošniki dobrega poslovanja ne bomo nagrajevali in slabega kaznovali. Zberite informacije in preračunajte Na zadnjem obračunu elektrike preverite porabo, obračunsko moč in način merjenja porabe, torej če imate eno- ali dvotarifni števec. V primerjalniku ponudb na spletni strani Javne agencije RS za energijo www.agen-rs.si v ročni kalkulator vnesite parametre porabe. Kliknite na primerjavo in poiščite najugodnejšega ponudnika. Preverite, če najugodnejša ponudba ustreza vašim potrebam, če na primer uporabljate toplotno črpalko ali želite zeleno energijo. Preverite pogoje ponudbe na spletni strani ponudnika, h kateremu želite prestopiti, ali pa ga pokličite in zahtevajte dokumentacijo. Še enkrat preverite informacije o cenah, pozorni pa bodite na trajanje pogodbe, rok za odstop od pogodbe in morebitna določila o akcijah. Kako zamenjate Svoje osebne podatke in podatke o porabi lahko izbranemu ponudniku sporočite po telefonu, spletu ali mu pošljete kopijo svojega zadnjega računa za elektriko. Če je pogodba o menjavi podpisana do 10. dne v mesecu, bo novi dobavitelj začel dobavljati energijo prvi dan v naslednjem mesecu. Na ZPS priporočajo, da si za lastno evidenco odčitate stanje števca in stanje primerjate ob prejemu poračuna. V nekaj dneh boste po pošti dobili v podpis dva izvoda pogodbe o dobavi. Oba izvoda podpišete in ju vrnete s priloženo povratno ovojnico na naslov dobavitelja. Ta bo izvoda podpisal in vam enega vrnil. Stari dobavitelj vam bo ob izteku pogodbe izstavil še poračun. Centi tudi pri bencinu »Ob zamenjavi dobavitelja pozorno preverite višino poračuna, saj se je že zgodilo, da so bili v njem zajeti tudi že plačani zneski zadnjega mesečnega računa. Če boste šele po plačilu poračuna ugotovili, da ste plačali preveč, lahko v petih letih od plačila računa zahtevate od dobavitelja vračilo preveč plačanega zneska.« Shranjujte dokazila o plačanih računih vsaj še dve leti po plačilu. Enoletni rok za zastaranje začne teči šele po izteku leta, v katerem je moral biti račun plačan. Pazljivi morate biti le pri paketnih ponudbah, kjer vas nekaj stane tudi predčasna menjava ponudnika. Več informacij o zamenjavi ponudnika najdete na spletni strani ZPS www.123zamenjaj.si. STO Hura, bi rekli po noči na torek, ko je končno za nekaj centov padla cena pogonskih goriv. Še vedno pa vožnja ni ravno med najcenejšimi »hobiji«. Je pa seveda med najbolj nujnimi. Neosvinčeni bencin se je pocenil za 3,2 centa, na 1,544 evra za liter, medtem ko je dizelsko gorivo cenejše za 2 centa in stane 1,424 evra za liter. Nižje so tudi cene 98-oktanskega bencina, ki je cenejši za 3,4 centa in po novem stane 1,563 evra za liter, pri čemer kurilno olje stane 1,050 evra na liter, torej se je pocenilo za 2,6 centa. Cene 95-oktanskega bencina so sicer še vedno višje kot v Avstriji, kjer liter stane 1,506 evra, dizelsko gorivo pa stane v obeh državah enako. V Italiji so cene višje, na Hrvaškem pa nižje. Gorivo samo polovica Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. K osnovni ceni se prištejejo še prispevek za obvezne rezerve in marža distributerjev ter fiskalne obremenitve v skladu z ve- ljavnimi predpisi. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. Na splošno to pomeni, da »golo« gorivo stane polovico cene, vse ostalo so razne obremenitve, med katerimi je najvišja trošarina. Pri zadnji pocenitvi energentov bi bila cena še nižja, če vlada ne bi zvišala trošarin. Na mesečni ravni bo sprememba pomenila za 3,36 milijona evrov več prihodkov iz naslova trošarin od energentov kot v primeru doslej veljavnih trošarin. Tako določene drob-noprodajne cene bodo skupaj Kje še lahko v prihodnosti pričakujemo nižje položnice? Mnogi ugibajo, da bi to lahko bilo področje komunalnih storitev, sploh če bi jih prevzeli zasebniki. Vedeti je treba, da z večino upravljajo različna podjetja v občinski lasti in da je menda na tem področju kar nekaj rezerve. pogonskih goriv, saj so se prodaje začeli lotevati trgovci. Tako Mercator, Hofer in Tuš po različnih poteh ponujajo cenejše polnjenje rezervoarja. Kot kaže grob pregled, imajo najcenejši bencin v Sloveniji črpalke ob Hoferjevih trgo- Vse več ljudi se odloča za predelavo motorja, da ga lahko poganja tudi plin LPG. Liter plina stane 0,794 evra na običajnih bencinskih črpalkah. Predelujejo se bencinski in dizelski avtomobili, vendar se tako, da avto v celoti poganja plin, lahko predela le »bencinar«. Predelava avtomobila na bencin v povprečju stane 1.200 evrov. Na splošno velja, da se pri porabi 7,5 litra na sto kilometrov naložba povrne po malo več kot 20 tisoč kilometrih. s preteklimi spremembami inflacijo oktobra znižale za 0,12 odstotne točke. Možnosti pri trgovcih Jasno je, da avtomobil brez goriva ne deluje. In da smo potrošniki pri ceni goriv povsem odvisni od odločitev vlade. Vendar mnogi pričakujejo spremembe tudi na trgu vskih središčih. S črpalkami upravlja FE-Trading, ki je v lasti istoimenske avstrijske družbe. Drugačno obliko nižjih cen so ubrali v Tušu in Mercator-ju, kjer članom svojih klubov zvestobe ponujajo popuste. Tako Tuš svojim članom subvencionira točenje goriva na črpalkah Mol (jasno, saj so to bivše Tuševe črpalke). Po- pust se giblje od centa do petih centov na liter, številka pa je odvisna od vrednosti nakupa v Tušu. Tako kupec po nakupu v trgovini na kartico prejme popust, ki je odvisen od višine računa. Popust potem uveljavlja pri točenju goriva. Kot so izračunali v Tušu, lahko kupec pri 50 litrih goriva prihrani 1,5 evra. »Če s takšnim popustom polniš rezervoar dvakrat na mesec vse leto, na koncu prihraniš za skoraj cel rezervoar,« trdijo v Tušu. Pri Mercatorju ponujajo popuste od centa za liter navzgor, imeti pa je treba plačilno kartico Maxen, ki je namenjena cenejšemu plačevanju goriva na bencinskih servisih Maxen. Ta je namenjena fizičnim osebam in podjetjem ter drugim pravnim osebam za poslovne potrebe, in sicer potrebe službenih vozil in cestnega tovornega prometa. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA (arhiv NT) Izkušnje v praksi Enostavno kot »keks« Matija se je odzval na reklamni letak enega od ponudnikov in po telefonu naročil brezplačen izračun razlike v ceni. V eni od številnih izpostav je vzel obrazec, ga izpolnil, potem še podpisal in oddaja pisma z znamko je bila njegova edina skrb. Naslednja položnica je že nosila glavo novega ponudnika, znesek pa je bil za deset evrov nižji kot sicer. »Predvidevam, da je šlo še za poračun pri starem ponudniku, ker vnaprej razlike niso bile tako drastične, še vedno pa občutne. Kot dobra stranka pri tem istem nove ponudniku sem ob sklenitvi ponudbe unovčil še točke zvestobe, za kar so mi ponudili 20 odstotkov popusta in zamrznjeno ceno elektrike za dobo dveh let. Za zdaj sem s svojo odločitvijo zadovoljen.« Zamenjava misija nemogoče Teja se je odzvala na pobudo za zamenjavo ponudnika električne energije takoj na začetku. Poiskala je obrazec, ga izpolnila in odposlala. Najprej se ni zgodilo nič. Potem se je začelo dolgotrajno dopisovanje, podprto s številnimi telefonskimi klici. »Obrazca, ki ni nobena znanost, kar nisem in nisem zadovoljivo izpolnila. Prepisala sem vse zahtevane podatke s števca in položnice, tudi po telefonu sem jim zahtevane podatke še enkrat posredovala, a še kar niso bili zadovoljni. Bila sem razočarana, ker sem nekako pričakovala, da je priklop novega uporabnika tudi v njihovem interesu. Vse skupaj se je vleklo kakšen mesec ali dva in mi pobralo kar nekaj živcev. Potem sem obupala in jih prosila, naj na vse skupaj lepo pozabijo. Zdaj pri starem ponudniku pač še malo bolj skrbno ugašam nepotrebne luči in druge porabnike električne energije.« SAŠKA T. OCVIRK 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Hmeljska letina slabša od napovedi Neuradno, ker uradnih podatkov še ni, naj bi se slovenskim hmeljarjem, večina jih je v Savinjski dolini, svetlikali boljši časi. Menda so se pojavili kupci za hmelj in tudi odkupna cena je po malem začela rasti. Kaj bo to povzročilo na zdaj razdeljenem hmeljarskem trgu, je težko napovedati, vsekakor pa je za savinjskimi hmeljarji še slabša letina, kot so jo pričakovali. Pred začetkom obiranja so strokovnjaki napovedali, da naj bi na 1.100 hektarjih hmeljišč nabrali 1.500 ton hmelja. Dejanska letina je bila slabša od napovedi, saj so pridelek precej poškodovale toča ter izjemno visoke temperature v avgustu, ki so povzročile, da se storžki niso razvili, zaradi tega pa hmelj niti nima prave teže. Podrobnejši podatki bodo znani po 15. oktobru. V začetku septembra je bil namreč objavljen Pravilnik o certificiranju pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov. Skladno z njim morajo vsi pridelovalci hmelja do 15. oktobra stehtati in pooblaščeni organizaciji za certificiranje oziroma centrom za certificiranje priglasiti količino pridelka hmelja. »Hmeljarji morajo stehtane tovorke (bale) hmelja opremiti z nalepkami, ki jih prevzamejo v centrih za certificiranje,« pojasnjuje specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec, ki je hmeljarje že seznanila z novostjo. Še brez enotnega nastopa V teh dneh še tudi ni znano, kdaj in kako se bodo hmeljarji dogovorili za skupni nastop, saj poletna prizadevanja za ustanovitev organizacije, ki bi poskrbela za enoten nastop hmeljarjev, očitno niso obrodila sadov. vodo. V vodo je namreč padlo ustanavljanje konzorcija, vmes so drugi hmeljarji ustanavljali svoje društvo, zdaj pa naj bi se hmeljarji le začeli združevati po ukazu ministrstva oziroma bolje rečeno po ukazu uredbe o podpori tržnemu združevanju pridelovalcev v primarni kmetijski proizvodnji. Namen uredbe, ki je zapisana v tretjem paketu programa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, sta povezava razdrobljene ponudbe kmetijskih proizvodov in s tem bolj uspešen nastop na trgu v naslednjih treh letih. Med predlaganimi rešitvami je predvideno sofinanciranje zaposlitve organizatorja skupnega trženja za primarne pridelovalce - poleg hmelja gre še za sektorje prireje prašičjega mesa, sveže zelenjave, sadja in ekološke pridelave. Tudi hmeljarji so že opozarjali, da bo morala na pomoč pri združevanju priskočiti država. Le tako bodo morebiti dosegli kakršen koli napredek. US Foto. SHERPA, arhiv NT Slaba banka -rešitev ali potop? Vlada za radikalen rez, opozicija za nove dokapitalizacije Nekdanje delo na hmeljiščih so v prvi polovici avgusta prikazali v Žalcu, kjer so se lotili obiranja hmelja na star način. Konec letošnje sezone bo v soboto ob 19. uri na Hmeljarskem likofu v Petrovčah. Zadnji dnevi za CMC Pristojno sodišče v Celju je za 22. oktober razpisalo narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave v celjski družbi Ceste mostovi. Ugovor proti vodenju postopka je podala upraviteljica Milena Sisinger, ker je ocenila, da so možnosti za uspešno prisilno poravnavo do polovice dolgov v CMC manj kot polovične. Poleg tega je uprava CMC prednostno obravnavala enega od upnikov. Upraviteljica je tudi ocenila, da zaradi neposrednih plačil podizvajalcem v CMC nimajo pregleda nad vsemi terjatvami. To je le nekaj razlogov, zaradi katerih je Sisingerjeva podala ugovor proti vodenju prisilke, kar bi lahko vodilo v stečaj celjske- ga gradbinca. Ta predlog o uvedbi stečaja zavrača s pojasnilom, da redno plačuje vse obveznosti. Na spletni strani celjskega okrožnega sodišča pa je upraviteljica objavila tudi osnovniseznam preizkušenih terjatev. V roku je 341 upnikov prijavilo 104 milijone evrov terjatev do CMC. US V avstrijski kino Poslanci koalicije so sprejeli zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, kar pomeni ustanovitev t. i. slabe banke. Zakonu so na seji nasprotovali poslanci SD, poslanci PS pri obravnavi niso sodelovali. Precej razdeljeno je strokovno mnenje, saj ustanovitev slabe banke pozdravljajo v obrtni in gospodarski zbornici, v Banki Slovenije menijo, da bi veljalo poiskati druge rešitve, mnogi pa opozarjajo, da je zakon premalo dorečen. Zakon je podlaga za ustanovitev posebne družbe, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve. Teh je po podatkih finančnega ministra Janeza Šušteršiča za okoli šest milijard evrov. Tako naj bi banke očistile svoje bilance in začele s kreditiranjem gospodarstva. V postopke se bodo banke vključile na podlagi posebnih meril, predlog za prenos terjatev na novo družbo pa bo lahko dala banka sama, nova družba ali pa Banka Slovenije. Vključena banka bo morala pripraviti poslovno strategijo, iz katere bo razvidno, kaj bo od tega reševanja imelo gospodarstvo in v kolikšni meri bo stroške tega reševanja nosila sama oziroma njeni lastniki. Slaba banka bo terjatve prevzela v zameno za obveznice, ki jih bo izdala z jamstvom države. Najvišji znesek teh terjatev bo lahko znašal štiri milijarde evrov. Prenos bo potekal brez denarja, se pa bo za znesek izdanih jamstev začasno povečal javni dolg. Vlada načrtuje, da bodo slabe terjatve poplačane in da se bo javni dolg v petih letih znižal na raven, kjer je bil pred prenosom terjatev. Opozicijski poslanci so pred sprejemom zakona opozarjali, da z ustanavljanjem slabe banke ne bi smeli hiteti in da se z njim vzpostavlja vzporeden pravni sistem. Nasprotno pa v obrtni zbornici trdijo, da bo prenos slabih terjatev na slabo banko oceni sprostil bančni krč. »Slaba banka je pomembna zlasti za mala in mikro podjetja, ki potrebujejo določen kapital za financiranje svojih proizvodnih procesov. Banke bodo na ta način lahko začele financirati tekočo proizvodnjo in pripomogle k ponovnemu zagonu gospodarstva,« nov zakon komentira Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja OZS. US S ponedeljkom so Tuševi kinematografi prešli v roke avstrijskega kinooperaterja Cineplexx. Gre za prenos 32 kinodvoran z več kot 7 tisoč sedeži. Lani je kinematografe v petih slovenskih mestih, tudi v Celju, obiskalo 1,3 milijona gledalcev. Strateško partner- stvo, po katerem je avstrijska družba postala nosilec dejavnosti kinematografov Planet Tuš, so sklenili že sredi julija. Avstrijska družba naj bi z naložbami nadgradila obstoječo ponudbo Planetov Tuš, z mednarodnim impulzom pa naj bi dobili novo razvojno priložnost. Cineplexx je hče- rinska družba avstrijskega filmskega distributerja, skupine Constantin Film Holding. Svoje kinodvorane imajo tudi na Hrvaškem, v severni Italiji, Makedoniji, Srbiji in Črni gori. V Tušu pravijo, da bodo avstrijski partnerji dosedanjo ponudbo v kinematografih Planet Tuš nadgradili z novimi vsebinami ter nadaljevali digitalizacijo in nadgradnjo 3D-tehnologij. US Več informacij prejmete na: www.triglav.si 01 58 06 772 01 58 06 774 triglav www.triglav.si s plinom in toploto 4Ê Smrekarjeva 1, Celje ■ENERGETIKA CELJE javno podjetje; ô.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl Učinkovito upravljanje s terjatvami je ključ za doseganje poslovnih ciljev. Zagotovite si varno poslovanje v prihodnosti in zavarujte terjatve pri Zavarovalnici Triglav. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 5 Z veseljem v Gaudeamus VELENJE - Na prvi študijski dan v tem študijskem letu so s podelitvijo diplom, simbolično izposojo knjig ter sajenjem drevesa uradno odprli Gaudeamus. Gre za objekt, v katerem bo prostor našlo 320 študentov visoke šole za varstvo okolja. V njem so med drugim knjižnica Šolskega centra Velenje, multimedijski regionalni center Kunigunda ter restavracija, ki jo bodo uporabljali ostali študentje v Velenju ter 1.880 dijakov šolskega centra. Naložba, ki so jo pričakovali več let, je presegla 4,6 milijona evrov. Več kot polovico bo poplačala mestna občina, ostalo (zemljišče, postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja in del denarja) je prispevek pristojnega ministrstva, opremo pa so nakupili s pomočjo donatorskih sredstev. Z novim objektom študentje in dijaki dobivajo bistveno boljše pogoje za delo, mnogi pa pričakujejo, da bo Gaudeamus mestu ob Paki dal tudi drugačen utrip. Kot je poudaril podžupan velenjske občine Franc Žerdin, je bilo v gradnjo vloženega veliko truda, ni manjkalo strokovnih izzivov in drugih težav, posebej pomembno pa je, da so objekt dogradili kljub kriznim časom. Naj omenimo, da so ob številnih pomislekih med 14 prijavljenimi gradbinci za gradnjo izbrali avstrijski Strabag, ki je delo dokončal tudi z domačimi delavci, ob tem pa bodo do prihodnjega leta počakali na dokončno poplačilo. V Velenju so predlani dogradili mladinski hotel, kjer povečujejo število sob, saj je med študenti vedno več zanimanja za šolanje in bivanje v kraju. V visoki šoli so od prvih negotovih korakov letos vpisali peto generacijo študentov, je omenila direktorica Milena Pečovnik. Prvič so vpisani izredni podiplomski študentje druge stopnje varstva okolja in ekotehnologije, ob odprtju Gaudeamusa pa so podelili 19 diplom prvim diplomantom, od katerih je polovica že našla redne službe. V prihodnjih letih nameravajo v objektu urediti še laboratorij, v šoli pa si bodo priza- »To je izjemno pomemben dogodek za Velenje, še v Sloveniji je malo takšnih,« je poudaril Franc Žerdin, ki je z Ivanom Kotnikom s sajenjem drevesa odprl Gaudemus. devali za pridobitev licence za mednarodni podiplomski študijski program, Tako bi v mesto še trdneje umestili visoko šolstvo. Direktor Šolskega centra Velenje Ivan Ko- tnik je še posebej vesel, ker imajo v mestu zdaj »pokrite« vse oblike za mlade, od vrtca do študija, pri čemer se tudi zaposlitve najdejo. US, foto: HANS AVBERŠEK Varčni in okolju prijazni osnovni šoli CELJE - Mestna občina je letos namenila skoraj 2 milijona evrov za energetsko sanacijo dveh osnovnih šol, ki se počasi bližata svoji 40-letnici. A vsa dela še niso končana, saj OŠ Lava in II. osnovno šolo zdaj čaka še drugi del obnove. Toplotne karakteristike obeh stavb so že zdaj močno izboljšane s toplotno izolacijo fasade in podstrešja, z zamenjavo strehe in stavbnega pohištva. Pri energetski obnovi so pri II. osnovni šoli odstranili še betonska korita, ki so povzročala toplotne mostove, in zaradi nove pozidave pa-rapetov zamenjali tudi radiatorje. V OŠ Lava so obnovili še glavno toplotno podpostajo in z namestitvijo radiatorjev s termostatskimi ventili dosegli optimizacijo ogrevalnega sis- tema. V skladu s sprejetim lokalnim energetskim konceptom bodo v mestni občini zdaj z energetskim knjigovodstvom spremljali porabo energije ter s tem uspešnost naložbe. Za obe šoli je predviden še drugi del energetske sanacije, ko bodo z optimizacijo razsvetljave ter vgradnjo varčnih svetil znižali porabo električne energije. Šola na Lavi po 35 letih, odkar je bila zgrajena, potrebuje še statično ojačanje objekta in obnovo tlakov, sekundarnih stropov ter notranjega stavbnega pohištva. Za tri leta starejšo II. OŠ pa mestna občina pripravlja projektno dokumentacijo za prizidek k šoli, kjer bo prostor za telovadnico in dodatne učilnice. IS, foto: GrupA Z obnovo fasade na OŠ Lava niso poskrbeli zgolj za to, da bo stavba zdaj veliko manj energetsko potratna, temveč so ji z živahno rdečo barvo pri 35 letih povrnili mladostni videz. Stik bo vodil Tomaž Majcen LAŠKO - Na razpis za novega direktorja javnega zavoda Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško se je prijavilo kar 21 kandidatov, vendar ustanoviteljev ni prepričal nihče izmed njih. Za vršilca dolžnosti so na zadnji seji občinskega sveta imenovali v zavodu že zaposlenega Tomaža Majcna. Stik Laško je brez vodstva vse od začetka poletja, ko se je zapletlo z organizacijo prireditve Pivo in cvetje. Praktično ob koncu mandata je direktorica Andreja Križnik odstopila. Od prijavljenih 21 kandidatov za njenega naslednika jih je razpisne pogoje izpolnjevalo sedem. Od treh uvrščenih v ožji izbor pa komisije ni prepričal nihče. Kot je dejal župan Franc Zdolšek, bodo pred objavo novega razpisa spremenili tudi statut. »Trenutna ureditev namreč ne omogoča enakopravnega imenovanja, glede na to, da zavod polovično financirata občina in Pivovarna Laško. Spremembo bomo verjetno izvedli v decembru.« Tudi v luči varčevanja so se svetniki soglasno odločili, da na mestu začasnega vodje potrdijo Tomaža Majcna. Stik bo vodil do izbire novega direktorja oziroma največ za eno leto. StO Doma starejših občanov ne bo gradila občina ŽALEC - Žalski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli rebalans proračuna, v katerem upad prihodkov znaša 3,2 milijona evrov. Največji delež upada prihodkov gre na račun finančnih sredstev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je predlagalo ponovno projektiranje gradnje doma za starejše občane v Žalcu. Na podlagi tega so se odločili, da Občina Žalec ne bo glavni investitor, ampak naj bi bilo to kar ministrstvo. Občina Žalec tako ne bo prejela predvidenih finančnih sredstev v višini 2 milijona evrov, kolikor naj bi ji po prvotnem načrtu namenilo ministrstvo. Žalčani bodo pri projektu sodelovali tako, da bodo oddali zemljišče, oprostili plačilo komunalnega prispevka in investirali v projektno dokumentacijo, medtem ko sami ne bodo gradili. Občina Žalec ima tudi 500 tisoč evrov manj prihodkov iz naslova prodaje stavbnih zemljišč, ki jih ne želi prodajati pod ceno. Izpad prihodkov v višini 100 tisoč evrov je zaradi nepobranih komunalnih prispevkov, ker zamuja gradnja kanalizacije. ŠO mM 6 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Štipendije tudi družbeno prizadevnim VELENJE - V mestni občini velja nov pravilnik o štipendiranju, v katerem je glavna novost, da se štipendije namenijo tudi za nadpovprečno družbeno prizadevne študente, ki s svojim delom bistveno prispevajo k večji kakovosti življenja v mestu. Mestna občina Velenje bo že četrto leto razpisala enoletne štipendije in enkratne denarne pomoči za posebno nadarjene študente ter študente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev od leta 2009. Na podlagi preteklih izkušenj je nekoliko spremenila pravilnik, v katerega je jasno zapisala, da je štipendija namenjena študentom, ki že študirajo in so v preteklem letu uspešno končali vsaj prvi letnik študijskega programa. Torej štipendija ni namenjena dijakom, ki se šele vpisujejo na študij. Hkrati so natančneje opredelili višino štipendijo oziroma razmerja med štipendijo in enkratno denarno pomočjo. Lani je mesečni znesek štipendije za nadarjene študente in štu- dente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev znašal 100 evrov na mesec, torej so v celem letu prejeli 1.200 evrov. Enkratna denarna pomoč je znašala 400 evrov, skupno pa so v lanskem šolskem letu za pomoč študentom namenili 44.800 evrov. V proračunu za prihodnje leto so za ta namen rezervirali 40 tisoč evrov. Razpis za dodelitev štipendij bodo objavili še v tem mesecu, prejemnike pa bo na osnovi vlog določila komisija za štipendiranje. il ■ v v ■ i v v ■ i Gradbišče je končno oživelo SLOVENSKE KONJICE - V občini so na obrobju mesta po večletnih pripravah začeli graditi centralno čistilno napravo z zmogljivostmi za dobrih 14 tisoč ljudi. Napravo so začeli graditi kar sedem let po tistem, odkar so občine pod Pohorjem začele izvajati projekt Očistimo reko Dravinjo. Med različnimi zapleti je bilo tudi več kot enoletno čakanje za pogodbo o sofinanciranju s kohe-zijskimi sredstvi. Na gradbišču so začeli graditi dva kraka kanalizacije v smeri proti vasema Polene ter Gabrovlje, tudi gradbena jama čistilne naprave je izkopana, v preteklih dneh so betonirali talno ploščo. Med različnimi objekti, ki jih bodo zgradili, so vhodno črpališče odpadnih vod, biološki bazen, upravno-tehnološka stavba, zalogovnik blata ter še nekateri. Del pokopališča za muslimane CELJE - V družbi Veking, ki upravlja z mestnim pokopališčem, so že pred časom pripravili načrte za ureditev dela pokopališča, kjer bi bila pokopna mesta za pripadnike islamske verske skupnosti. Ureditev tega dela pokopališča je zdaj končno prišla na vrsto. Kot pojasnjuje vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo mestne občine Ingrid Mastnak, bodo v prvi fazi na t. i. islamskem delu pokopališča predvidoma do 20. oktobra uredili sedem pokopnih mest, vendar bodo na območju spodnjega južnega dela starega pokopališča prihranili še dovolj prostora za morebitno širitev. Ta bo seveda odvisna od potreb, ki jih bodo nakazali v islamski skupnosti. Po besedah pro-kurista družbe Veking Franca Kelherja, so tudi načrte za ureditev tega dela pokopališča pripravili v sodelovanju s člani islamske skupnosti v Celju. Vsi grobni prostori bodo obrnjeni proti vzhodu in tudi pri izvedbi posameznih pogrebov bodo v celoti sledili zahtevam za pokop pripadnikov islamske vere. V družbi Veking te dni zaključujejo še urejanje prizidka k dosedanji poslovilni dvorani, ki so jo nekoliko razširili in v novozgrajenem objektu uredili še dodatne servisne prostore. Otvoritev teh pripravljajo prihodnji teden. IS Gradnja osrednje čistilne naprave je največja konjiška občinska naložba zadnjih let, vredna 9,5 milijona evrov, pomagajo si s ko-hezijskimi sredstvi. Gradnjo naj bi zaključili pred koncem prihodnjega leta, v letu 2014 pričakujejo poskusno obratovanje čistilne naprave, z novim letom 2015 naj bi zanjo pridobili še uporabno dovoljenje. BJ Za manj birokracije Tudi bralce Novega tednika vabimo, da nas opozorite na kakšno plat življenja, ki bi jo lahko poenostavili. Preprosto bi lažje zadihali v slovenski družbi, kjer se še vedno prepogosto soočamo s tem, česa vsega ni mogoče postoriti, namesto da bi se končno vprašali, kaj in kako bomo premikali stvari, navade, razmišljanje ... Vaše predloge na temo Za manj birokracije nam posredujte na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Skoraj leto dni za odgovor Da je hitrost postopkov v naši državni upravi podobna gibanju polža, je splošno znano. Primer bralke, ki je pred letom napisala pritožbo na izdano odločbo o Zoisovi štipendiji, odgovor pa dobila te dni, pa je verjetno prava češnja na torti počasnosti uradnikov. Pred letom je namreč v imenu otroka na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij poslala prošnjo za Zoisovo štipendiranje. Odgovor je prispel kakšen mesec kasneje in v njem so vlogo zavrnili. Bralki se je po tistem, kar je brala v pravilniku, zdelo, da so njenemu otroku dodelili premalo točk, zato se je pritožila. Pritožbo je poslala sredi novembra 2011. Odgovora ni bilo in kmalu je pozabila na to pritožbo. Do nedavnega, ko je z omenjenega javnega sklada prispela priporočena pošiljka. Pa ne, da so odgovorili na pritožbo, je pomislila. In res! Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je kot pritožbeni organ po slabem letu ugotovilo, da je bila pritožba bralke neupravičena in da je bil prvotni sklep pravilen. Saj ne, da bi človek dvomil v usposobljenost uradnikov na državni ravni, ki so gotovo zasuti z gorami papirjev in vlog. A se vseeno vpraša, kako je mogoče, da je trajalo tako dolgo in da za tak odgovor, ki ne zahteva nič drugega kot pregled dokumentacije in še enkrat preverjanje skladnosti sklepa s pravilnikom, potrebujejo skoraj leto. In kaj se zgodi, ko se pojavi res kakšen zapleten primer? Ali občan sploh dočaka rešitev? TC REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Številka: Datum: 21.9. 2012 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: pritožbeni organ) izdaja na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih Štipendij (Uradni list RS, št 51/08, 40/09 - ZŠtip-A in 45/09) in prvega odstavka 248. Ciena Zakona o splošnem upravnem postopku {Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10: v nadaljnjem besedilu: ZU P), v postopku uveljavljanja pravice do Zoisove Stipendije, na pritožbo zoper odločbo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, št. z dne 8.11.2011, naslednjo ODLOČBO - Št. 79 - 5. oktober 2012 MM NOVI TEDNIK AKTUALNO 7 Nosilke razvoja in poslednji up države? Če bo zmanjkalo sape občinam, se bo to poznalo tudi državi -Župani proti zmanjšanju glavarine občinam Slovenski župani so zgolj dva dni pred odločilno včerajšnjo »proračunsko« sejo slovenske vlade v Celju znova opozorili državo, naj pri spreminjanju zakonodaje o financiranju občin in pripravi proračuna za prihodnji dve leti ne potiska občin v položaj, ko ne bodo mogle več opravljati svojih nalog. Če bo namreč zmanjkalo sape njim, se bo to še kako poznalo vsej državi. Kot že tolikokrat doslej so tudi v torek slovenski župani poudarjali, da kriza zanje ni nič novega in da z njo živijo že vsaj tri leta. V tem času pa jim vseeno uspeva ostajati eden najbolj vitalnih delov življenja in gospodarjenja na sončni strani Alp. To utemeljujejo z dejstvi, da kljub temu, da slovenske občine za svoje delovanje prejema- Trditev, da država na občine z zakoni prenaša vrsto dodatnih nalog, ki nimajo zadaj finančnega pokritja, ni zrasla zgolj na zelniku slovenskih županov, temveč jo je lani potrdila tudi skupina strokovnjakov, ki je v Sloveniji opravila monitoring sistema lokalne samouprave za Kongres lokalne in regionalne oblasti Sveta Evrope. Pri tem to dodatno obremenjevanje občin ni omejeno zgolj na zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, temveč morajo na primer občine zdaj naročati in plačevati tudi že izdelavo kart poplavne ogroženosti za svoja območja, čeprav je zagotavljanje poplavne varnosti izključna naloga države. jo 6,2 odstotka družbenega bruto proizvoda - evropsko povprečje znaša 13,9 odstotka - ostajajo skorajda edine nosilke naložbene politike. Tako je bilo lani občinskih kar 67 odstotkov vseh naložb v državi in tudi do konca letošnjega leta bo občinski delež v investicijskem ciklusu presegal 60 odstotkov. Da ostajajo skorajda edine nosilke naložbene politike v državi, jim priznavajo tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj so prav občine tiste, ki imajo pripravljene projekte in so za svoje razvojne naložbe sposobne črpati evropski denar. Spreminjanje financiranja občin bi bilo zato po mnenju županov pljunek v lastno skledo. Napoved kolektivnih tožb V primeru, da tudi tokratna opozorila ne bodo zalegla, se bodo morale občine končno odločiti in uporabiti vsa zakonita sredstva, ki jih imajo na voljo, da ubranijo svoj obstoj, je bilo med drugim slišati. Župani so znova dvignili glas zato, ker se bojijo, kaj jim pripravlja država v izhodiščih za prihodnji proračunski leti. S finančnega ministrstva so namreč Resolucija županskega zbora Nekaj takoj, nekaj v mesecu dni - Za sprostitev cen komunalnih storitev Slovenski župani in županje, ki so se v Celju zbrali na skupnem srečanju dveh reprezentativnih združenj slovenske lokalne samouprave - Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije - so sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri so strnili svoje zahteve do države. Čeprav so v njih ponovljena že večkrat izrečena opozorila slovenskih županov, so zahteve razdelili v dve skupini. V prvi so tiste zahteve, ki jih mora država izpolniti nemudoma, za izpolnitev zahtev iz druge skupine pa so postavili enomesečni rok. Takoj Župani tako od države zahtevajo, da takoj prekine pripravo sistemskih sprememb na področju financiranja občin, ki bi - pripravljene na hitro in nedomišljeno - lahko v osnovi razgradile in uničile doseženo na lokalni ravni, ob tem pa posegle v finančno avtonomijo občin. Prav tako pa še, da se ob dogovorjeni višini povpreč-nine za leto 2013 v Zakonu o izvrševanju proračuna zapiše tudi sprostitev cen komunalnih storitev ter se nemudoma začne priprava posebnega zakona, ki bo začasno razbremenil občinske proračune tako, da bo omogočeno izvr- tednik ševanje vseh tistih nalog, ki so v kriznih časih še kako pomembne, in da vlada vzpostavi dialog z reprezentativnimi združenji lokalnih skupnosti ter županjami in župani glede samih priložnosti in aktivnosti za povečanje gospodarskih aktivnosti in s tem rasti bruto domačega proizvoda v lokalnih okoljih. V enem mesecu Za izpolnitev druge skupine zahtev so župani državi dali en mesec časa. Tako od nje zahtevajo ukinitev upravnih enot in prenos njihovega dela na občine. S tem naj bi država prispevala k decentralizaciji in racionalizaciji. Ukine naj državni sklad kmetijskih zemljišč, vsa zemljišča in gozdove, ki jih ta sklad upravlja, pa naj bi brezplačno prenesla v upravljanje občin. Takoj naj začne pripravljati strategijo razvoja lokalne samouprave, ki bo tudi podlaga za sistemske spremembe, ki so potrebne, da bi se prilagodili novim razmeram. Z debirokratizacijo postopkov naj bi država omogočila bolj pregledno in lažje delovanje sistemov na lokalni ravni. Vse te spremembe naj bi pristojna ministrstva pripravila v sodelovanju z reprezentativnimi združenji občin ob upoštevanju partnerskega dogovarjanja. Prav tako naj Na slabši položaj slovenskih občin v dialogu z državo je vplivala tudi zadnja reorganizacija vladnih resorjev. Področje lokalne samouprave je zdaj namreč razdeljeno med tri resorje - organizacijsko ostaja znotraj ministrstva za pravosodje in javno upravo, finančno politiko občinam kroji ministrstvo za finance, svojo razvojno usmerjenost pa - kolikor še lahko zaradi vse večjih težav z likvidnostjo in zagotavljanjem denarja za lastno udeležbo - pri črpanju evropskega denarja uresničujejo s pomočjo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Da smo bili župani doslej opozicija oziroma trn v peti vsaki vladi, dokazuje tudi to, da je zakonodajni veji oblasti po dolgih letih le uspel »izgon« županov iz parlamenta, so slovenski župani slikovito ponazorili sprejeto zakonsko utemeljitev nezdružljivosti opravljanja poslanske in županske funkcije. dobili obvestilo o znižanju povprečnine oziroma t. i. glavarine, ki naj bi vsem občinam zagotavljala denar za opravljanje zakonsko določenih nalog. Ta bi morala po izračunih znašati 630 evrov na prebivalca, a zaradi letošnjega znižanja so že pristali na 554 evrih. Za prihodnje leto napovedanih 543 evrov, zmanjšanih še za 10 do 15 odstotkov na račun znižanja plač v upravi, pa bi občine spravilo na kolena. Pogajanja z ministrstvom so zato nadaljevali vse do včerajšnje »proračunske« seje vlade, da nekaj upanja le ostaja, pa so županom vzbujale tudi besede ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličani-ča, češ da do same seje ni še nič odločeno. V primeru pa, da država poziva občin, naj ne spreminja uveljavljenega sistema financiranja, ne bo upoštevala - so župani napovedali, da bodo izkoristili vsa zakonita sredstva, da ohranijo svoj obstoj. Zlasti kar se tiče zamrznitve cen komunalnih storitev so napovedali kolektivne tožbe zoper državo. IVANA STAMEJČIČ bi ponovno zaživela Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Če so župani doslej državo le pozivali, naj prisluhne občinam, pa so svoje zahteve tokrat podkrepili s sporočilom, da se bodo za ohranjanje temeljnih demokratičnih standardov ter kakovosti življenjskega okolja za svoje občane in občanke borili z vsemi razpoložljivimi in zakonitimi sredstvi. Varčujemo že zdaj Očitke, da so slovenske občine razsipne in porabijo ogromno denarja za svoje delovanje, župani zavračajo s številkami. Pred reformo lokalne samouprave je 58 občin prejemale slabih 6 odstotkov bruto družbenega proizvoda, zdaj država 211 občinam namenja 6,2-odstotni delež. Z letos uveljavljenimi varčevalnimi ukrepi so občine izgubile 120 milijonov evrov, za prihodnje leto naj bi se ta znesek zvišal na 180 do 200 milijonov evrov, po modelu, ki ga je predlagalo finančno ministrstvo, pa kar na 300 milijonov evrov. Ob tem so prihodki občin že v letu 2011 zaradi kriznih razmer upadli za 143 milijonov glede na leto prej, ob tem pa so se tekoči odhodki zvišali za 42 milijonov evrov. Sive lase gospodarjem občinskih blagajn povzroča zlasti nenehno povečevanje socialnih transferjev zaradi upadajočega standarda občanov, ob tem pa se je zaradi rastoče brezposelnosti in nižanja plač začel krčiti še delež zbrane dohodnine, ki je za občine najpomembnejši proračunski prihodek. Krpanje rastoče luknje, ki že zeva med prihodki in odhodki, je tako mogoče le na račun naložbene politike - a s tem finančne avtonomije ne izgubljajo le občine, temveč tudi država, saj bo Sloveniji brez aktivne vloge občin uspelo počrpati veliko manj evropskega denarja, kot bi ji ga lahko in kot ji ga je Evropska unija dejansko namenila v tem finančnem obdobju. v vseh Lesnininih salonih na ves asortiman! -K NA VSA NAROČILA POHIŠTVA IZBRANIH SLOVENSKIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV 'MURALES iMléy Hobi ' gorenje «RASLES "'"■»g BOSCH ekotrade {J A_____ idrija T5HIH' |commg i.ANnscApp alpje» Optimo^^ EH2E3FIEX« EUMPE0JBS&3 HSSÜäK H Hlectrolux NA VSA NAROČILA IZBRANIH BLAGOVNIH ZNAMK SVETOVNIH POHIŠTVENIH PROIZVAJALCEV novel Lrinff DIE JUNCE MÖBELMARKE xöfa venda c'elina f mab AC aUTZLER Popusta veljata za novo sklenjena naročila in ju ni mogoče upoštevati pri že sklenjenih naročilih in nakupu artiklov v trenutnih akcijah. Popusta veljata za gotovinsko plačilo za nakup izbranih artiklov priznanih blagovnih znamk in se obračunata na priporočen maloprodajni cenik proizvajalca v skladu s prodajnimi pogoji Lesnine. www.lesnina.si 8 iz NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Množica kmetic se je družila Predstavilo se je štirinajst sodelujočih društev, med njimi Društvo kmečkih žena Trnava-Gomilsko. VOJNIK - »Zelo sem vesela, da je prišlo do tega srečanja. Menim, da so takšna druženja za nas kmetice nadvse koristna, ker nas še bolj povezujejo, sprostijo, med njimi si povemo o različnih težavah in izkušnjah,« je bila med torkovim prvim srečanjem kmetic celjske in koroške regije zadovoljna pobudnica srečanja Jožica Kuzman, ki je predsednica Društva kmetic Lipa Vitanje. Množičnega srečanja, ki je bilo v Vojniku, so se udeležile kmetice iz štirinajstih društev s Celjskega in Koroške ter tam predstavile njihovo delovanje. Da bi bilo kar najbolj zabavno, so pripravile tudi skeče, šaljivo kmečko modno revijo in pevske točke. Glavni organizator srečanja kmetic v Vojniku je bilo Društvo kmetic Meta, ki deluje na območju Celja, Dobrne in Vojnika, zato so zbrane pozdravili predstavniki vseh treh občin. Pridružili so se jim še predstavniki Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije, Zveze kmetic Slovenije in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. S srečanja v Vojniku, ki ga je kot glavni organizator pripravilo Društvo kmetic Meta, kjer so povezane kmetice iz celjske, dobrnske in vojniške občine. Na fotografiji predsednica društva Marija Žerjav s kmetijsko svetovalko Vesno Mihalič, ki je sodelovala pri organizaciji (na fotografiji od desne proti levi). Druženje v Vojniku se je začelo s pohodom do cerkve Device Marije, nadaljevali se je z mašo v župnijski cerkvi, ki jo je opravil škof dr. Stanislav Lipovšek. BJ Cenejši vrtci VELENJE - Svetniki so na torkovi seji soglasno podprli znižanje cen vrtcev. V velenjski vrtec je vključenih 1.330 otrok, dejavnost pa izvajajo v dvanajstih enotah na šestnajstih lokacijah. Nižje cene vrtčevskih programov, ki bodo sicer zneske na položnicah pocenile za različne zneske, ki pa so nižji od 20 evrov, v Velenju veljajo od 1. oktobra. Nižje cene so posledica Zakona za uravnoteženje javnih financ, v povprečju pa so se znižale za 5,78 odstotka. Hkrati so svetniki s 25 na 50 odstotkov cene programa podražili počitniške rezervacije in začasni izpis iz vrtca. US Že letos rušitev vrtca na Hudinji CELJE - Obljube, ki so jih spomladi z velikim nezaupanjem sprejemali starši, ki imajo svoje otroke vključene v vrtec na Hudinji, bodo v celoti izpolnjene. S sprejetim rebalansom letošnjega občinskega proračuna so v mestni občini celo občutno povečali vsoto denarja za pripravljalna dela s 50 tisočakov na kar 140 tisoč evrov. Kot je povedala podžupanja Mestne občine Celje Darja Turk, je tako v proračunu dovolj denarja za pripravo dokumentacije in rušitev obstoječega vrtca že v letošnjem letu. Dotrajano stavbo naj bi tako začeli rušiti že konec oktobra ali v novembru, zatem pa bo sledilo zbiranje dokumentacije za novogradnjo. IS ZADNJA NOVICA Prijavite škodo po suši Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v torek izdala sklep o ocenjevanju škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2012. Sklep je bil posredovan 122 slovenskim občinam, ki morajo do konca prihodnjega tedna zbrati vloge oškodovancev. V celjski regiji je bilo k oddaji vlog pozvanih 18 občin, in sicer Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Laško, Ljubno, Polzela, Prebold, Radeče, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Štore, Tabor, Velenje, Vojnik, Zreče in Žalec. V vseh občinah že pozivajo oškodovance k oddaji prijave. To lahko oddajo kmetijska gospodarstva - fizične ali pravne osebe. Škodo lahko prijavijo le, če skupna površina prizadetih kmetijskih zemljišč dosega ali presega en hektar primerljivih kmetijskih površin. S predhodno oceno je bila škoda v kmetijstvu po letošnji suši ocenjena na več kot 60 milijonov evrov. Pri izdelavi ocene so sodelovale regijske in občinske komisije za ocenjevanje škode ter svetovalci kmetijsko gozdarske zbornice. K zbiranju vlog sedaj niso bile pozvane vse regije in občine, v katerih je bila predhodno ocenjena škoda. Kot kriterij za določitev občin, ki so bile pozvane k zbiranju vlog, se je uporabila karta površinske vodne bilance in vodno-zadrževal-ne lastnosti tal. Na podlagi zbranih podatkov bo vlada pripravila program sanacije in določila delež državnih sredstev za pomoč prizadetim. Vprašanje pa je, kaj in kdaj si lahko kmetje od popisa obetajo. Samo vnos škode v informacijski sistem ministrstvo menda velja 60 tisoč evrov, sredstev za pomoč pa v proračunu ni. Vedeti je tudi treba, da samo s sanacijo plazov v Sloveniji zamujamo približno sedem let in da na izplačilo še vedno čaka za okoli 160 milijonov evrov škod iz preteklosti. Vseeno velja prijaviti škodo, saj lahko upravičenci samo na podlagi uradnih podatkov upajo na pomoč kdaj v prihodnje. US Dejan Glavnik je 20 koles podelil minuli teden po slavnostni seji občinskega praznika na dvorišču gradu Komenda. Kolesa pričarala nasmeh na otroški obraz POLZELA - V okviru dobrodelnega projekta 100 koles za 100 socialno ogroženih otrok je Polzelan Dejan Glavnik - prvi Slovenec, ki je preko-lesaril svet, podelil prvih 20 koles in zaščitnih čelad. Ideja o projektu se je Deja-nu Glavniku porodila na nje- govem petletnem potovanju s kolesom okoli sveta. Srečal je namreč mnogo otrok, ki v živo še nikoli niso videli kolesa, kaj šele, da bi se z njim vozili. Ker je tudi v Sloveniji veliko otrok, ki jim starši ne morejo kupiti novih koles, se je odločil, da bo z denarjem od prodaje svo- jih fotografij, ki jih je posnel na potovanju, in s pomočjo donatorjev stotim otrokom kupil nova kolesa. Prvih dvajset koles je tako podaril že v petek, in sicer najmlajšim iz domače občine. ŠO, TT Foto: TT Raje na avtobus KOZJE - Na območju občine bodo postavili pet novih avtobusnih postajališč ter obnovili osem obstoječih postaj in tudi glavno. Občina je namreč uspela na razpisu za obnovo in razvoj vasi ter bo za dobrih štiristo tisoč evrov vreden projekt prejela več kot polovico evropskih in državnih sredstev. Urejanje avtobusnih postajališč bo dokončano prihodnje leto, na novih bodo med drugim poskrbeli za pločnik, javno razsvetljavo, koše za smeti in posode za rože. BJ NOVI TEDNIK ZVESTI NAROČNIKI 9 Pisana druščina najzvestejših Tik pred 67. rojstnim dnevom Novega tednika, v petkovi številki, ki je izšla 1. junija, smo objavili prvi prispevek z obiska pri naših zvestih naročnikih. Tako se je začela akcija, ki se je končala v zadnji torkovi številki. Vmes smo štiri mesece obiskovali in predstavljali naše zveste naročnike. A ne katerekoli, ampak tiste, ki smo jih izžrebali iz družine naših najzvestejših, po enega iz vsake od občin, v katerih spremljamo dogajanje. Prvi je tako imel srečo Štefan Brezovšek iz Klenovega pri Laškem, ki se je spomnil, da je časopis pri hiši že šest desetletij. Zadnjo smo predstavili Cvetko Krivec iz Nazarja, ki je vedela, da so brali Novi tednik že v družini njenega moža, ko je bil še mlad fant. Vmes so se zvrstili zanimivi sogovorniki z vseh koncev našega območja, ki so z nami delili svoje življenjske zgodbe. Izvedeli smo, kako se prebijajo iz dneva v dan, eni v službah, drugi že upokojeni, kako jih je življenje preizkušalo, a ne zlomilo. Mnogi delajo na kmetijah ali si pomagajo z vrtovi, se ukvarjajo s številnimi konjički in jim kljub težavam optimizma ne manjka. Delavni in skromni, bi lahko rekli za naše naročnike, ki jim je veliko pomenilo tudi naše darilo. Občasno nam sicer ni šlo vse po načrtih. Nekateri naročniki namreč niso bili navdušeni nad predstavitvijo v časopisu in niso želeli sodelovati, drugi so nam sicer z veseljem povedali vse, kar nas je zanimalo, zataknilo pa se je pri fotografiji. Ampak nazadnje smo akcijo pripeljali do konca in kar malo nam je žal, da so se druženja končala. A saj bo še veliko priložnosti ... Zgodbe, oglasi, križanke ... In kaj vse so nam naročniki povedali o časopisu? Nekateri so trdili, da preberejo vse od prve do zadnje strani, včasih kakšen prispevek celo dvakrat, če jim je posebej všeč. Drugi so priznali, da jim vsega ne uspe prebrati, sploh v petkovi številki, ki je obsežnejša. Pozimi imajo več časa, ko je manj dela na zemlji. Časopis najprej prelistajo in si tako izberejo tisto, kar se jim zdi posebej zanimivo. To so običajno lepe in žalostne zgodbe o ljudeh ter o krajih, ki so jim blizu in jih poznajo, sploh če so se medtem preselili na drug konec regije. Mnogi so potrjevali že znano, da začne večina prebirati časopis od zadnje strani in da najprej pogleda oglase. Prav mali oglasi so bili zaradi svoje pestrosti v nekaterih primerih razlog za sklenitev naročniškega razmerja. Veliko je tudi takih bralcev, ki najprej rešijo križanko ali preberejo črno kroniko. Mnogi so se zaradi dolgih desetletij naročniške zvestobe spomnili časov, ko je časopis objavljal zanimive podlistke, kot je bil tisti o razbojniku Guzaju, ki so ga skrbno izrezali in shranili. Nekaj podobnega si želijo tudi v teh časih. Ali pa so obudili spomin na katerega od izletov, ki so jih doživeli s pomočjo uredništva, na primer na morje v družbi kmečkih žensk. To, da časopis kroži tudi med njihovimi sosedi in drugimi družinskimi člani, je v teh časih samoumevno in pohvalno. Še najbolj pa smo se vselej razveselili izjav o tem, kako brez Novega tedni- bodo nikoli opustili, čeprav da bi imeli tudi v prihodnje ka ne morejo, da je branje za mora včasih počakati celo takšne naročnike. mnoge pravi ritual, ki ga ne kosilo. Lahko si le želimo, TATJANA CVIRN Največ naročnikov Novega tednika še vedno živi v občini Celje, sledijo tisti iz Šentjurja in Laškega. Nekaj naročnikov imamo tudi drugod po Sloveniji, od Mislinje do Črnomlja in od Črnega Kala do Martjancev. Tudi v tujino ga pošiljamo, in sicer v Nemčijo in Avstrijo. Naš najbolj oddaljen naročnik pa je Frank Vrechar iz Calgaryja v Kanadi. si;h;at EVKOFMC 1 TEHITOFlIAtHCl ' SODELOVANJE EUlÙPJUiCHE TEftRPtO«»L( ÎUSAM MENA" 0EIÎ KOOP FLEXIBLE AUTOMATION-Fleksibilna avtomatizacija in robotika V Šolskem centru Slovenske Konjice-Zre-če se zaključuje izvajanje dvoletnega mednarodnega projekta KOOP FLEXIBLE AUTOMATION, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa OP SI~ AT 2007-2013 in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V projektu so sodelovali projektni partnerji iz Slovenije in Avstrije na temo usposabljanj za fleksibilno avtomatizacijo ter prenos znanj in inovacij za mala in srednje velika podjetja. Projektni partnerji so skupaj načrtovali, konstruirali in izdelali tri fleksibilne produkcijske celice na Srednji poklicni in strokovni šoli v Zrečah, na HTL Wolfsberg in FH Villach (Beljak) ter pripravili izobraževalne programe za fleksibilno avtomatizacijo. Produkcijske celice so na eni strani namenjene prikazu delovanja le-te za šolanje in usposabljanje dijakov, študentov in zaposlenih v podjetjih ter na drugi strani inovativnim izdelkom za prototipe in majhne serije. Cilj programa je trajni prenos znanja med dijaki in podjetji, kot tudi trajni prenos inovacij med šolami in podjetji na treh nivojih izobraževanja: visoka strokovna šola, višja strokovna šola in tehnična šola. Vaše podjetje oziroma vaši zaposleni se lahko vključijo tudi v programe izobraževanja v demonstracijskem centru za fleksibilno avtomatizacijo. Program izobraževanja vsebuje naslednje module: - CNC ročno programiranje - CAM programiranje - Robotika - Kakovost - Optični merilni sistemi - Kontrola procesa - Krmiljenje stroja in vgrajeni sistemi - Varnost - Konstruiranje - Ekonomika in organizacija KOOP FLEXIBLE AUTOMATION ne ponuja samo možnosti vzpostavitve stikov s centri znanja (tehnične šole, višje in visoke strokovne šole), ampak omogoča vašemu podjetju, da v sodelovanju s temi centri znanja doseže učinkovitost, ki izboljša vaš gospodarski položaj. • Skupaj lahko poiščemo odgovore na vprašanje, ali je posodobitev lastne proizvodnje gospodarna ali neizbežna in predvsem, katere okvirne pogoje moramo ustvariti (tehnika, gospodarski faktorji, organizacija), da nam posodobitev prinese kar največjo korist. Z obravnavanjem teh tem lažje ocenimo in preračunamo možne rizike, ki se v podjetju lahko pojavijo. • Na podlagi posebnih tehničnih, gospo- darskih in organizacijskih vidikov smo razvili prilagojene izobraževalne programe za usposabljanje zaposlenih na področju moderne proizvodnje, ki so osnova trajnega prenosa znanj in spretnosti med centri znanja in podjetji. • ŠC Slovenske Konjice-Zreče, HTL Wolfsberg in FH Villach (Beljak) so v času projekta oblikovali mrežo podjetij in drugih nosilcev znanja ter veliko projektov. Tudi vaše podjetje bo postalo del te mreže in imeli boste dostop do dosežkov in sinergij nastale mreže. Ali ste tik pred prestrukturiranjem svoje proizvodnje in želite zmanjšati napor? Povežite se s skupino »Koop Flexible Automation«. Dajte nam nalogo, mi kot vaš partner vam bomo ponudili rešitev in alternative. Kontaktirate nas lahko na tel. 03 757 18 00 ali preko spletne strani http : //www. flexcell. eu. V petek, 5.10. 2012, ob 11.00 bo v hotelu Atrij Zreče predstavitev izobraževalnih programov za področje fleksibilne avtomatizacije. Vabljeni vsi, ki vas zanimata avtomatizacija in robotika. 10 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Pred Samassovo zvonarno v Ljubljani. Gora Oljka zvonovi Zvonovi na Gori Oljki so doživljali posebno usodo. Zvon je v svetišču nepogrešljiv, zato so prva dva leta 1757 namestili kar v lesen stolp. Vlil ju je celjski zvonar Gašper Schneider (1726-1774). Prvi je tehtal 20 stotov in 85 funtov, drugi 85 funtov. Ob zaprtju cerkve leta 1788 so ju nameravali odstraniti, toda odločen protest domačinov in grožnja nadaljnjih nemirov sta oblast prepričala, da ju je pustila pri miru. K molitvi sta vabila vsa naslednja desetletja, dokler se nista v že omenjenem požaru leta 1837 stopila. Nove zvonove so farani naročili pri slovečem mojstru na Kranj- skem, ljubljanskem zvonarju Antonu Samassi. Prvi zvon, težak 1.078 funtov, so obesili leta 1840, večjega, 2.500 funtov težkega, in malega s težo 624 funtov pa leta 1841. Leta 1907 se jim je pridružil še največji - četrti. Prvo svetovno vojno je preživel le najmanjši, ki zvoni še danes v farni cerkvi na Polzeli, ostale so za potrebe vojaške industrije zaplenili leta 1916. Izgubo so na Gori Oljki nadoknadili šele leta 1924, ko so na gori zapeli jekleni zvonovi iz Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. S tem so se farani izognili morebitnim prihodnjim apetitom vojaških in podobnih oblasti, ustreznost odločitve za jeklo pa je dokazal tudi požar leta 1932. Kljub visokim temperaturam in celo padcu malega in srednjega zvona na dno zvonika so zvonovi preživeli in še danes s svojim posebnim tonom vabijo ljudi na goro. Največji tehta 2.312 kg in je uglašen na H, srednji s 1.333 kg na D, mali s 1.015 kg pa na E. Največji zvon v zahodnem stolpu nosi napis »Oznanjujem slavo Bogu«, v vzhodnem stolpu pa sta srednji zvon z napisom »Marija Kraljica - prosi za nas« in najmanjši, s katerega so vremenski vplivi črke že tako zbrisali, da je mogoče razbrati le še ime »Jožef«. JANKO GERMADNIK Železarna Jesenice - ulivanje zvonov. Na fotografiji delavci z izdelki leta 1924. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Janko Germadnik in Rolanda Fugger Ger-madnik: Gora Oljka, Popco, Velenje, 2005. PRIPOROČAMO Gravitacija je naslov tretje pesniške zbirke avtorja Mihaela Lajlarja in hkrati nadgrajena kontinuiteta poetike, ki jo je začel snovati v prvi zbirki Dotikanja (2005) in jo nadaljeval v drugi zbirki Hiša na levi (2011). Kot je v spremni besedi zapisala dr. Andreja Perić Jezer-nik avtor s svojo pesniško vztrajnostjo in rastjo dokazuje, da v svetu sodobne slovenske poezije ni zgolj muha enodnevnica. Lajlar se je doslej uveljavil predvsem kot glasbenik. Predstavitev zbirke Gravitacija bo nocoj, 5. oktobra, v okrepčevalnici Z grede v Šentjurju ob 19.30 uri. Manca Ogorevc, Jagoda, Aljoša Koltak in Minca Lorenci v predstavi Skrivnosti Otroci ne smejo odrasti namesto staršev To je osnovno sporočilo predstave Skrivnosti - Premiera v SLG Celje nocoj SLG Celje bo nocoj (petek) ob 18. uri premierno uprizorilo letošnjo predstavo za otroke in mladino Skrivnosti, katere avtorica je Jacqueline Wilson, medtem ko jo je režirala Mateja Koležnik. Gre za prvo slovensko uprizoritev aktualnega dela, ki pred gledalci izriše zgodbo o socialnih razlikah dveh velikih prijateljic, mladostnic, ki živita sami v svetu, v katerem so odrasli neodgovorni do svojih otrok, zato želita prehitro odrasti. Delo izjemno uspešne britanske avtorice Jacqueline Wilson nekoliko odstopa od predstav, ki so jih v minulih letih za mlade pripravljali v SLG Celje. Toda uspešnice minulih let - Maček Muri, Cesarjeva nova oblačila in Pikica in Tonček - ostajajo na sporedu. »Tokrat smo se odločili za predstavo, ki je primerna za otroke, starejše od devet let. Tekst se poglobljeno in z razmislekom loteva problemov različnih socialnih okolij in zlasti tega, da starši nimajo časa za otroke, prej za alkohol in ljubezenske afere. Prav je, da se gledališče ne izogiba takšnim temama, a jih vendarle uprizori na način, ki je primeren za zgodnja najstniška leta,« predstavo napoveduje upravnica gledališča Tina Kosi. Dramaturgi-nja predstave Tatjana Doma dodaja, da sta v igri junakinji odraščajoči deklici, od katerih vsaka iz svojih razlogov prehitro odrašča. »Ker sta sami in osamljeni, sprejemata odločitve, ki jima zapletejo življenje in eno spravijo tudi v nevarno situacijo. Veže ju skrivnost podstrešja, kjer želita na svoj najstniški trmast način kljubovati svetu odraslih.« S pripravami na predstavo in s pogoji dela, ki niso zaostajali za tako imenovanimi velikimi produkcijami, je zelo zadovoljna režiserka Mateja Koležnik. »Danes živimo v tako norem in čudnem svetu, da je to, da oče spi z varuško, povsem običajno, enako je običajno, da je otrok lahko pretepen, in še marsikaj. Vse to otroke sili, da prezgodaj odrastejo. Po eni strani želimo, da so čim dlje otroci, ki jim ne smemo odvzeti otroštva, po drugi pa jih silimo, da v vsakdanjem življenju postajajo naši prijatelji in ne otroci. Da razumejo, ker nimamo časa. Da preskakujemo mejo, kjer je otrok otrok in kjer bi morali biti odrasli odrasli. Otrokom sporočam, naj nikar ne padejo na >finto<, da so lahko odrasli namesto svojih staršev.« Ustvarjalci napovedujejo predstavo o resnih temah, ki bo hkrati dinamična, simpatična, scensko in kostumsko bogata, opremljena z odlično glasbo. BRANKO STAMEJČIČ Foto: JAKA BABIČ Predstavo so po dramatizaciji Vicky Ireland ustvarili prevajalec Gregor Fon, režiserka Mateja Koležnik, dra-maturginja Tatjana Doma, scenograf Ivo Knezović, ko-stumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe Coco Mosquito, koreografinja Magdalena Reiter, lektor Jože Volk in avtor kiparskih del Danijel Srda-rev. Igrajo: Minca Lorenci, Ana Ruter, Jagoda, Manca Ogorevc in Aljoša Koltak. Z besedami o duhovnem Tako so člani literarnega društva Šentjur naslovili letošnji, že 12. zbornik, ki so ga v torek predstavili v Knjižnici Šentjur. Posvetili so ga duhovniku, pesniku, publicistu in prevajalcu Rafku Vodebu, ki je bil tudi član društva, od leta 1980 do svoje smrti 2002 pa je živel v Turnem pri Slivnici. Gost večera je bil profesor France Pibernik, ki v svojih raziskavah namenja največ pozornosti literaturi iz časa druge svetovne vojne in zdomstva. Svojo literarno delo so predstavili Lučka Palir, Ivanka Uduč, Jernej Borovnik, Rado Palir, Rade Vučkovac, Andreja Mlakar, Veronika Gra-dišek in Franc Pevec. StO NE PREZRITE V TORKOVI ŠTEVILKI NOVEGA TEDNIKA: Velenjski matematik Uroš Kuzman je postal najzabavnejši Slovenec NOVI TEDNIK KULTURA 11 Preplet apokalipse in otroške razigranosti Na Velenjskem gradu so v ponedeljek odprli še zanjo od treh razstav v okviru projekta Tris razstav, ki so ga velenjski umetniki pripravili v sklopu EPK 2012. V avgustu je razstavljala slikarka Ana Jerčič Jakob in v septembru Nataša Tajnik Stupar, v oktobru razstavlja še akademski slikar Uroš Potočnik, učitelj likovne vzgoje v Osnovni šoli Nazarje. Tokratno razstavo Jump zaznamujeta dva motiva, in sicer motiv atomskih ek- splozij in velenjskih razgle-dniških prizorov. Že na prvi pogled raznolika motiva združujejo izbrana tehnika in postopek izdelovanja kolaža, v največji meri pa prispevek šestletnega avtorjevega sina, ki je nekatere motive izdelal sam, njegov oče pa jih je nato le še povečal. Izboru podob so botrovali avtorjevi spomini tako na njegovo domače okolje kot na medijsko dogajanje v času njegovega najstništva, ko so bila aktualna razmišljanja o apokalipsi, ki jo je avtor zdaj strnil v raz- stavo in motiv nevtraliziral s tem, da je v projekt vključil tudi sina. Razstavo je slikar poimenoval Jump po enem od razstavljenih kolažev, na katerem je med drugim uprizorjena velenjska skakalnica. Avtor želi z naslovom opozoriti na to, da ljudje dandanes veliko skačejo, ampak ne po lastni volji, temveč po volji drugih. Razstava bo na Velenjskem gradu na ogled do 26. oktobra. ŠPELA OŽIR Cvetka Jovan Jekl z zasluženim Linhartovim priznanjem Priznanje celjski režiserki Uroš Potočnik ob sliki z naslovom Jump, po kateri se imenuje tudi razstava. Na kolažu je uprizorjena velenjska skakalnica, s katero je avtor želel simbolično uprizoriti sodobne skoke ljudi. Cvetka Jovan Jekl, dolgoletna mentorica mladinskih gledaliških skupin in režiserka v ljubiteljskem ansamblu trnoveljske Zarje, je minuli konec tedna na Linhartovem srečanju - festivalu gledaliških skupin Slovenije - prejela visoko priznanje, Linhartovo listino. Festival vsako leto predstavlja vrh, pregled in tekmovanje najboljših izbranih predstav ljubiteljskih gledaliških ansamblov iz Slovenije in zamejstva. V selekcijskem izboru na območnih in nato regijskih srečanjih po Slove- niji je kakovostni preboj na državno Linhartovo srečanje po odločitvi državne selektorice Dunje Zupanec letos uspel sedmim gledališkim ansamblom, med njimi ni bilo nobene skupine s Celjskega. Je pa Linhartovo srečanje tudi priložnost za podelitev najvišjih stanovskih priznanj, ki jih organizator srečanja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje za izjemne dosežke na gledališkem področju. Med letošnjimi dobitniki je bila tudi Cvetka Jovan Jekl, ki je to priznanje prejela za vr- sto ustvarjalnih odrskih dosežkov, dolgoletni strokovni in organizacijski prispevek k razvoju gledališke dejavnost ter mentorsko delo z mladimi, saj ima trnoveljski gledališki ansambel v zadnjem obdobju prav po njeni zaslugi stalno delujočo otroško gledališko skupino, s katero kot režiserka vsako sezono pripravi novo gledališko pravljico. Z nekaterimi od njih je dosegla tudi vidnejše uspehe in uvrstitve med najboljše v regijskem in tudi državnem merilu. BRST, ŽB Foto: JANEZ ERŽEN Slom in Slomšek na slikarskem platnu Po uspešni slikarski koloniji na Ponikvi so v Galeriji Zgornji trg odprli še razstavo Praznovanju 150. obletnice smrti Antona Martina Slomška, rojaka s Ponikve, se je Občina Šentjur pridružila z razglasitvijo Slomškovega leta. Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti se je številnim kulturnim in izobraževalnim dogodkom pridružila z organizacijo slikarske kolonije. V Slomškovi rojstni hiši je v začetku septembra ustvarjalo osem priznanih umetnikov. Kako različen je lahko pogled na podobno tematiko, prikazuje razstava, ki bo na ogled do zadnjih dni novembra. Izbor uglednih slikarskih imen so po že nekaj plodnih sodelovanjih zaupali likovnemu kritiku Mariu Berdiču iz Maribora. Povabilu so se odzvali Mira Ličen Krmpotič, Matej Metlikovič, Janko Orač, Gregor Pratneker, Igor Banfi, Matjaž Duh, Rado Jerič in Drago Medved. Ustvarjali so v glavnem v oljni in akrilni tehniki. Kot je ob tem zapisala organizatorica iz JSKD Anita Koleša, bi brez deževnega vremena tisti dan vse teklo sumljivo preveč gladko. »Pa so na tih deževen dan nastajale sončne, prijazne, tudi nenavadne podobe, da bi jih bil sam Slomšek vesel!« Kot najbolj pogost motiv so slikarji izbrali cerkvico sv. Ožbolta, med krajinsko motiviko pa so jih pritegnili tudi okoliški hribčki s sadovnjaki in z vinogradi. Rado Jerič je ustvaril tudi eno markantnejših portretnih upodobitev blaženega Slomška. Razstavo spremlja katalog z biografijami sodelujočih slikarjev in razstavljenih likovnih del. Odprtje razstave so ob nastopu mladih glasbenikov, sicer Šentjurčanov, Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška iz Maribora popestrili še s kratkim filmom Amadeja Rataja. Video zapis je nastal v času kolonije na Ponikvi. Razstava Slom, Slomšek bo v Šentjurju na ogled do 26. novembra, torej do rojstnega dne Antona Martina Slomška. StO, foto: GrupA »Bila je čudovita izkušnja, ki za seboj pušča trajen pečat nekega kraja in njegove identitete,« so se ob odprtju strinjali govorci. Za mikrofonom je literarni kritik Mario Berdič, levo organizatorica dogodka Anita Koleša, ob Drago Medved in Janko Orač. razstave Slom, Slomšek njej slikarji Matjaž Duh, 12 NOVI TEDNIK Fabjan: »Nima smisla« Pohvalno: »dvignili« so dvorano Matić: »Zelo mi je hudo« - Velenjčani do zmage v zadnji sekundi -Bajram: »Prava šola, na srečo poceni« Televizijskega prenosa iz dvorane Zlatorog ni bilo, sredi tedna je derbi privabil 2.500 gledalcev. Napovedovali smo, da bo zaradi doslej prikazanega glede nepopustljivosti Celje trd oreh. Po petih minutah golov ni bilo, obrambi 6-0 sta »ubijali«, nato sta zadela Vid Pote-ko in Žiga Mlakar. Še enkrat Poteko ter Gašper Marguč sta poskrbela za 4:2. Nenadoma veselica Velenjčani so vrnili udarec z delnim izidom 3:0. Protinapade so zaključevali z uspešnimi streli z razdalje. Nato je Matevž Skok začel zbirati obrambe, toda njegovi soigralci tega - in štirih izključitev pri Gorenju - niso znali izkoristiti. Sodnika Krstič in Ljubič, ki jima vroč obračun ni ušel z vajeti, bi lahko priznala Toskićev gol ( »šrauba«), Zelenović pa je še preze-len za dvoboje z Gajićem. Klemen Cehte je zadel ob koncu prvega in na začetku drugega dela in pri -3 je Lekai prevzel Bezjaka. Pred zadnjo četrtino je bilo vseeno 15:21, Gorenje je še trikrat povedlo za šest, nazadnje v 52. minuti. Potem pa se je začela veselica. Matić je krilil proti publiki, ki se še ni odzvala. Obramba 4-2, izključitev Miklavčiča in Cehteta, izvrstne obrambe Urbana Lesjaka in šest zaporednih golov! Najprej dva Marguč, nato dva Nikola Ranevski in nato še dva s »penalov« David Razgor - vmes pa je Lekai zgrešil gol iz sedemmetrovke! Vsi gledalci so stali in trepetali. Cehte je storil še eno napako, prekršek korakov, toda Lekai je spet zgrešil, ko je občinstvo že bilo v transu, misleč na zmago. Štiri sekunde pred koncem je Cehte sprejel podajo z devetih metrov, se dvignil in žogo mimo zmedenega bloka poslal v mrežo! Gostje so se veselili bolj kot pa takrat, ko so drugič postali državni prvaki. Domačini so bili osupli ... Do zadnjega diha Zaradi predstave trdoživih in neomajnih celjskih roko-metašev smo bržkone edini čestitali Vladanu Matiću. Njegovo moštvo je pripravilo preobrat v Kopru, v Sevnici izgubilo le za štiri gole, čeprav je bilo nadigrano, v Veszpremu je sprejemalo in vračalo udarce, dokler ni omagalo . »Mi lahko samo tako. Nimamo še vrhunskega znanja. Imamo pa veliko srce. Ne vem pa, koliko težkih klofut še moramo prejeti, da se bomo kaj naučili. Zelo mi je težko. Ne moremo zmagati, če zapravljamo sedemmetrovke in >zicerje<. Fantom sicer nič ne zamerim.« Pred tekmo z Atleticom je ostal še brez Roka Žurana, poškodovani Luka Žvižej pa nam je povedal: »Na srečo ni tako, kot je sprva izgledalo. V Veszpremu sem si zvil gle-ženj in stranske mišice so se posledično močno nategnile, s tetivo je pa vse v redu. Pred mano so trije tedni trdega dela, potem pa bom zaigral.« Skopski kotel Če je pred celjskim golom s 15 obrambami blestel Ve-lenjčan Skok, pa je bil na drugi strani izjemen Celjan Dino Bajram, Dinart Gore-njeve obrambe. »Nismo še slavili pred končnico, marveč so Celjani z obrambo 4-2 dobro izkoristili naši izključitvi, ko smo izgubili štiri, pet žog. Na srečo smo daljši konec potegnili mi, toda na tak način se nam ne sme več pripetiti. To je bila prava šola za nas, na srečo zelo poceni. Tudi sreči se moramo zahvaliti, da smo nato sicer zasluženo zmagali.« Gorenje bo v 2. krogu lige prvakov jutri gostovalo v Skopju. »Vsekakor si želimo zmagati. Vstopnice so razprodali v treh, štirih urah, igrali bomo v kotlu pred sedem tisoč gledalci. Metalurg ima super ekipo, ki igra trd, tehnično zahteven rokomet. Vratar je Darko Stanić, ki blesti na takšnih obračunih. On je uganka za nas,« je zaključil Bajram. Če bo zdrav Jure Dolenec, potem bo tudi Stanić v škripcih. Bajram pa bo skušal zaustaviti tudi Renata Vugrinca in Mi-ladina Kozlino, junaka iz ... Kdaj je to že bilo? DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA V ruskem Kazanu je bilo svetovno policijsko prvenstvo v judu. V svojih kategorijah sta zmagala Petra Nareks in Roki Drakšič, člana celjskega Sankakuja. Nareksova je bila proglašena za najbolj tehnično dovršeno tekmovalko na prvenstvu. Zdaj je spet na poti. V Carigradu bo namreč konec tedna nova tekma svetovnega pokala. Udeležile se je bodo štiri članice celjskega Sankakuja, poleg Nareksove še Anka Pogačnik ter Tina Trstenjak in Nina Miloševič, ki bosta nastopili v isti kategoriji, do 63 kilogramov. To je kategorija, ki ji bomo pravili »Urškina«. Žolnirjeva v njej sicer več ne bo tekmovala. Začelo se je tekmovanje v 1. slovenski ligi za moške, Sankaku pa je v Slovenski Bistrici gladko izgubil z Im-polom in Olimpijo. Celjani so spomladi senzacionalno postali državni prvaki. »Nima Petra Nareks je pred kratkim dopolnila 30 let. smisla, da se še naprej trudimo v tej ligi, saj od naslova nismo imeli nič,« pojasnjuje >šef< Marjan Fabjan. Matjaž Trbovc tekmuje za Impol, Drakšič v Nemčiji ... Tako so se borili golobradi mladeniči. DŠ Foto: GrupA CINKARNA V stebra velenjske obrambe Dina Bajrama in Mateja Gabra se je zaletel Sebastian Skube. Trener državnih prvakov Branko Tamše o stavniški aferi v Franciji, v katero so vpleteni slovenski reprezentanti Primož Prošt, Vid Kavtičnik in Dragan Gajič: »Zelo mi je žal za to, kar se dogaja. Dva sta moja bivša soigralca, vsi trije so korektni fantje, ki niso imeli doslej nikakršnih afer. Moje mnenje je tudi, da bi morali stavnice že davno ukiniti. So pogreb za šport.« Pomiloščeni bombarder Borut Mačkovšek je takole izkoristil le enega izmed šestih poskusov. Šest zmag na balkanijadi Zdaj je atletska sezona dokončno zaključena. Pri AD Kladivar so se s krajšim filmom spomnili uspešnega leta mladega skakalca s palico Roberta Rennerja in njegovega silovitega napredka. Razveselili pa so ponovno celjski atleti veterani. Z balkanskih iger, ki so bile v turškem Izmirju, so se vrnili s šestimi zlatimi medaljami. Tri je osvojil Marko Božiček (400 m, 400 m ovire, 100 m ovire) v kategoriji nad 50 let in obenem postavil dva rekorda balkanskih iger, dve Zvonka Blatnik (200 m, 400 m), prav tako z dvema rekordoma iger (Ž50), eno pa Damjan Gril (M45) v skoku s palico. Božiček je bil še drugi na 200 m in skupaj z Grilom tretji s slovensko štafeto 4x100 m. DŠ CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje Tristar vrnil udarec Prvi krog razigravanja v 1. celjski ligi malega nogometa na Skalni kleti (ŠRC Hattrick) ni ponudil presenečenj, še najbolj pa je bil zanimiv obračun med Casablanco in Šargijem. Razplet je najbolj izkoristil Tristar, ki se je obenem nemudoma maščeval Kompolam za poraz v zadnjem krogu rednega dela. Izidi (od 1. do 4. mesta): Šargi - Casablanca 2:4, Tristar - Kompole 4:0; (od 5. do 8. mesta) Maček tisk - Smrkci 2:0, AH Škorjanec Hochkraut - Etol 0:1; (od 9. do 12. mesta) Amaterji Občina - Novem 3:2, Engrotuš - Hudi-nja Champion pub 3:0, (od 13. do 15. mesta) Bolnica Celje - Nova vas CC 7:3. Na vrhu ima Tristar 40 točk, dve več od Casablance, s katero se bo pomeril v ponedeljek ob 19.40. Uro prej se bo začel obračun med Šargijem (37 točk) in Kompolami (31). Sodeč po zadnjih predstavah (in okrepitvah) lahko pričakujemo napeto predstavo v boju za naslov prvaka. DŠ NOVI TEDNIK 13 Šoštanjčani gospodarji svoje dvorane Na tradicionalnem, že devetem memorialnem turnirju v spomin na Matjaža Natka so v Šoštanju sodelovala le košarkarska moštva s Celjskega. V finalu sta se tako kot lani pomerila Elektra in Tajfun. Šoštanjčani so v polfinalu premagali Polzelane s 67:62 (Zagorc 16 točk, Podvršnik 15, Bajramlič 13; Korošec 16, Hannibal 15, Vašl 10), Šentjurčani pa so bili boljši od Slatinčanov z 80:67 (Primorac 19, S. Sebič 15, Ferme 10; Mijović 15, Koštomaj 13, Horvat 12). Tretje mesto je osvojila Rogaška, ki je s 74:55 ugnala Hopse (Mijović 21, Barač 13, Milašinovič 10; Vašl 24, Vranjković 10). Finalni obračun je bil zelo izenačen v končnici, v uvodu pa so bili zelo uspešni domačini, ki so prvo četrtino dobili s 23:11, saj jim je uspel delni izid 16:0. Tri minute pred koncem je moštvo trenerja Damjana Novakoviča zaostanek znižalo zgolj na točko, toda v dolgem finišu, polnem osebnih napak, so bili varovanci trenerja Sebastjana Krašovca bolj zbrani, predvsem kapetan Elektre Mensud Julevič, ki je bil izbran za najboljšega igralca turnirja. Najbolj učinkovit pa je bil košarkar Rogaške Milivoje Mijović. Elektra je tako petič slavila na lastnem turnirju, po enkrat pa Laščani, Domžalčani, Koprčani in Šentjurčani. DEAN ŠUSTER Foto: TOMAŽ SINIGAJDA Elektra - Tajfun 67:62, Julevič 14, Zagorc, Podvršnik 13, Atanackovič 9, Lekić 6, Collins 5, Pajević 4, Bukovič 2, Brčina 1; Venezia 19, Zimić 13, S. Sebič 11, Pelc 7, Ferme, M. Sebič, Držić 2. Andrej Podvršnik je bil eden izmed ključnih mož za končno Elektrino zmagoslavje. V boj za deveti naslov V nemškem Augsburgu se je v sredo začel svetovni pokal v kegljanju. Po prvi polovici tekmovalk v kvalifikacijah so bile igralke Lanteksa na tretjem mestu z enakim številom podrtih kegljev kot četrte Romunke, imele pa so kar 86 kegljev naskoka pred petouvrščenimi Avstrijkami. Barbara Fidel je podrla 581 kegljev, Rada Savič 546, Anja Kozmus pa 557. Včeraj so nastopile še Eva Sajko, Brigita Strelec in Nada Savič. Polfinale bo danes, tekmi za prvo in tretje mesto pa jutri. Celjanke so pod vodstvom Lada Gobca svetovni pokal osvojile že osemkrat, toda letos naslov brani domači Bamberg: »Samo da pridemo med najboljše štiri. Potem bo vse lažje. Mnogo favoritov si je že polomilo zobe v kvalifikacijah.« DŠ Utišale samozavestne Ljubljančanke Toda za nekaj časa ostale brez najboljše igralke! Košarkarice celjskega Athletea so v 2. krogu Jadranske lige vpisale prvo zmago. Z 80:68 so dobile slovenski obračun z Ilirijo na Ježici. Vseskozi so bile prepričljive in zasluženo ugnale gostiteljice, ki so bile pred tekmo prepričane v zmago. Celjanke so tako kot na prvi tekmi v Novem Sadu odlično začele. Sprva so po-vedle z 10:3, potem z 20:10, največja prednost v prvem polčasu pa je bila +15. Visoka prednost Marica Gajić in Eva Lisec sta v prvih dveh četrtinah vknjižili 8 oziroma 13 točk. Prva je vpisala še 9 skokov. Že v 1. polčasu je moral dvorano zapustiti domači trener Spasoje Todorovič, ki si je prislužil dve tehnični napaki. Sprva je z besedami kar na igrišču obračunal s sodniki, zatem je svojo jezo stresel še z udarjanji oziroma brcanjem po zapisnikarski mizi. V nadaljevanju so Celjanke povedle z 48:29. Gostiteljice se niso predale in so se približale na vsega pet točk zaostanka, potem pa je trener Athleta Grgič vzel minuto odmora in sledil je delni rezultat 8:0 za njegove varovanke, ki so posledično rutinirano pripeljale tekmo do konca. Domačini so bili sila razočarani, saj so bili prepričani v zmago, vendar pa se je izkazalo, da so še daleč od Athletea, ki ima mlado in izjemno potencialno zasedbo. Najboljša strelka je bila z 22 točkami 17-letna Eva Lisec. Sanja Orozović jih je prispevala 19, Marica Gajić je 16 točkam dodala kar 18 skokov. Rebeka Abramovič (9 točk) je dejala: »Pričakovali smo težko tekmo, pravi derbi. Nasprotnice so vseskozi govorile, da bodo zmagale. Tudi trener je izjavil, da bo Ilirija slavila. Verjetno je bil zato tako jezen in nazadnje izključen. Me se nismo ozirale na to in igrale smo svojo igro. Izkazalo se je, kdo lahko v težkih trenutkih zmaga.« Naredile tekmo zanimivo Občutke je strnila še Gajiće-va, ki je kraljevala pod obročema: »Upoštevale smo načrte in nasvete trenerja, zato dober rezultat ni izostal. Izkoristile smo slabosti Ilirije. Že v Novem Sadu bi lahko zmagale, a je bil drugi polčas zelo slab, tokrat nam je uspelo.« Obračun je štel tudi za domače prvenstvo. »Upam, da bo ta tekma naši ekipi dvignila samozavest. Delamo dobro, kakovostno in nekje se je moralo poznati. Tekmo smo nadzorovali, čeprav smo imeli vzpone in padce, vendar pa Iliriji nismo dovolili, da pride do izenačenja in morebitne priložnosti za vodstvo. Lahko sem zadovoljen s predstavo,« je priznal Damir Grgič in nadaljeval: »Tekme začenjamo silovito, z agresivno obrambo. To nasprotnicam ne ustreza. Tudi tokrat je bilo tako, a bilo je nekaj napak, ki so nas pripeljale do tega, da smo naredili tekmo zanimivo. To bo treba popraviti.« Celjanke bodo konec tedna v 3. krogu Jadranske lige gostile ekipo Radivoja Koraća, v torek pa še beograjski Partizan. »Naša dekleta bodo čez nekaj let igrala veliko bolje, zato od Jadranske lige rezultatsko ne pričakujemo nič,« je zaključil Grgič. Državno prvenstvo se bo začelo čez 15 dni. MITJA KNEZ Foto: TimE Marica Gajić je imela v začetku tedna veliko srečo v nesreči. Na Čopovi ulici jo je pri prečkanju ceste zbil avto. Marici se je mudilo na trening, zato je morala pohiteti, kar pa ji je preprečilo osebno vozilo, ki je trčilo vanjo. Odbilo jo je štiri metre daleč, potem pa je pristala na drugem vozilu. Noč je preživela v Splošni bolnišnici v Celju, kjer so preiskave pokazale, da ima zlomljeno rebro in številne odrgnine. Prejela je močan udarec v glavo, neznosne bolečine je imela po skoraj celotnem telesu. Marica pa je imela tudi veliko srečo, saj bi se nesreča lahko končala tudi veliko huje. Je pa dogodek velik udarec za prvo ekipo Athletea, saj bo Marica s parketa odsotna od tri do štiri tedne. S skoki pod obročema se je znova izkazala Marica Gajić. CINKARNA NORAMA ROKOMET 1. SL, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 24:25 (12:13); Marguč 9, Mlakar 4, Razgor, Ranevski, Poteko, Lekai 2, Toskić, Skube, Mačkovšek 1; Cehte 7, Bezjak 4, Medved 3, Gaber, Melić 2, Gams 1. NOGOMET Pokal MNZ, MČL Celje, polfinale: Krško - Šmartno 1928 3:5 po enajstmetrovkah (2:2, 2:0); Čirič (84), Bizjak (91), z 11 m Kolar, Vidma-jer, Čirič, Zreče - Dravinja 1:2 (1:0); Klobasa (18); Pišotek (59), Žurej (86). (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 5. 10. MALI NOGOMET 1. SL, 4. krog: Nazarje - Vuko Ljubljana (19), Litija - Dobovec (20). Sobota, 6. 10. NOGOMET 1. SL, 13. krog: Celje - Gorica (18.30). 2. SL, 10. krog: Krško -Šampion, Slovenske Konjice: Dravinja - Krka, Radomlje - Šmartno 1928 (15.30). 3. SL - vzhod, 7. krog: Ljutomer - Kovinar Štore, Zreče - Šmarje pri Jelšah (16). Štajerska liga, 7. krog, Ruše: Pohorje - Žalec, Šoštanj - Marles hiše (16). MČL, MNZ Celje, 7. krog: Krško B - Mons Claudius, Vojnik - Pivovar Laško, Rogaška - Kozje (16). MALI NOGOMET 2. SL, 3. krog: Veplas Velenje - Fragmat (17). ROKOMET Liga prvakov, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Atleti-co Madrid (16.30), Metalurg - Gorenje (18). KOŠARKA Jadranska liga, 3. krog, Celje: Athlete - Radivoj Ko-rać (20). Nedelja, 7. 10. NOGOMET 1. SL, 13. krog, Kidričevo: Aluminij - Rudar (15). Štajerska liga, 7. krog, Tezno: Kovinar - Šentjur (10.30). mM 14 INTERVJU NOVI TEDNIK Namesto klavirja raje judo Judoistka Urška Žolnir v prostem času prisega na kolesarjenje in veslanje Urška Žolnir Urško Žolnir poznamo po izvrstnih uvrstitvah na najpomembnejših tekmovanjih v judu. Še posebej se je zapisala v srca Slovencev s prvo žensko zlato medaljo na letošnjih olimpijskih igrah. Za velikim uspehom se skrivajo stroga disciplina, vztrajnost in trdo delo. Kljub temu, da je Urška ena najboljših judoistk na svetu, je v prostem času preprosta Pernovčanka, ki ob koncih tedna rada kolesari, vesla in se sprošča v savni. Največ časa preživi v prostorih Judo kluba Sankaku na Lopati, kjer smo jo po treningu ujeli in poklepetali z njo, saj je v septembru postala častna občanka Žalca. Med Slovence ste se zapisali kot izvrstna športnica. Kaj bi postali, če ne bi svojega življenja podredili judu? Glede na to, da sem končala glasbeno šolo in da sem se morala odločiti, ali bom nadaljevala z glasbo oziroma judom, bi se verjetno odločila za glasbeno pot. Najverjetneje bi se bolj posvetila klavirju in še dodala kakšno drugo glasbilo. Ena od možnosti bi bila, da bi se posvetila le študiju in zdaj opravljala že magisterij. O čem ste sanjali kot majhna deklica? Nikoli si nisem želela postati učiteljica ali frizerka, kar so ponavadi sanje majhnih deklic. Rada sem veliko risala - portrete, avtoportret, hiše, tihožitja, zato so me v šoli pri likovnem pouku zanimale tudi slikarske tehnike. Na eni strani umetnost - glasbena in likovna - ter na drugi judo. Ali je v judu tudi kaj umetnosti? Tudi v judu je umetnost. Umetnost je namreč najti tisti pravi trenutek, ko napadeš nasprotnika. Prav tako so v judu umetnost bele kimone in eleganca, ki jo prinašajo, saj mora biti judoist vedno lepo urejen. Na prvi pogled se mogoče zdi, da je judo ena sama grobost, vendar to ni res, saj se za vso borilno veščino skriva veliko več. Znani ste po vzorno urejenem kimonu. Kdo je ponavadi skrbel zanj? Za kimono je vedno skrbela mami. Po njeni zaslugi sem imela vedno snežno belega in zlikanega. Ko sem stala na tatamiju v telovadnici, je barva kimona, ko je vanjo posijala svetloba, potegnila že skoraj na rahlo modro, saj je bila tako bela. Življenje vrhunskega športnika je polno odrekanj. Vam je kdaj žal, da ste izbrali to pot? Nikoli mi ni žal. Vedno sem imela čas za prijateljice in druženje. Seveda sem jih imela največ iz judo krogov, kjer sem preživela tudi največ časa. Z Lucijo in s Petro smo velike zaupnice že od malih nog. Tudi iz šolskih let imam še vedno stik s prijateljicami. Dejstvo je, da so treningi zahtevali disciplino, zato zjutraj nisem nikoli dolgo poležavala in lenarila, zaradi tega se danes ne počutim popolnoma nič prikrajšano. Torej ni skrivnost, da za vas velja pre- govor rana ura, zlata ura. Kakšen je vaš povprečen dan? Budilko imam nastavljeno ob 5.15, vstanem ob 5.25. Hitro se oblečem v športno opremo, ki si jo pripravim že zvečer, vzamem potoval-ko in se odpravim na trening na Lopato, kjer začnemo trenirati ob 6. uri. Jutranji trening traja do dve uri, odvisno od programa vadbe. Kasneje v pisarni uredim papirje, preberem elektronska sporočila, se prijavim na kakšno tekmovanje in rezerviram letalske karte. Potem se odpravim domov, kjer skuham kosilo oziroma mi ga pripravi mami, sledita dve uri počitka. Ob 18. uri grem ponovno v klub, saj imamo ob 19. uri še drugi del treningov, ki trajajo do 21. ure. Ljudje vas poznajo tudi kot prijazno trgovko v trgovini svojih staršev v Šmartnem v Rožni dolini. Kako se spominjate dela tam? Nisem bila ravno trgovka, ampak sem pomagala pri prelaganju zabojev in vreč. Mami je zaradi obilice dela v trgovini preživela cele dneve. Če sem želela vsaj nekaj časa preživeti z njo, sem morala biti v trgovini, kjer sem uživala. Danes pomagam redkeje, saj nimam časa. Še vedno priskočim na pomoč, če me nujno potrebujejo, in sicer predvsem pri vodenju papirjev. Ko ste postali znani, se je odnos strank do vas spremenil? Odnos se je res mogoče malo spremenil. Če so me srečali v trgovini, so me ogovorili: »O, Urška je tukaj.« Ali pa: »Šefica je prišla gor.« Kaj pa, ko hodite po ulici, vas ljudje ogovarjajo? V svojem kraju, kjer so me sokrajani vajeni in me vidijo pogosto, ni razlike. Za njih sem še vedno Urška, kot sem bila nekoč. Pozdravimo se in spregovorimo nekaj besed. Drugače je v mestih, kjer me ne vidijo tako pogosto. V Celju večkrat slišim, ko grem mimo koga, da se ozre in zašepeta: »Urška Žolnir je.« V drugih krajih po Sloveniji me ljudje ustavijo in mi stisnejo roko. Nekateri mi celo opisujejo, kako sem se borila in kako so oni spremljali boje ter da so pri tem celo jokali. Medijska prepoznavnost ima tudi sive plati. Neznanec je ustvaril Facebook profil z vašim imenom in vam na ta način ukradel identiteto. Sama nisem nikoli imela Facebook profila. Moji prijatelji, sorodniki in vsi, ki navijajo zame, so mislili, da se pogovarjajo z mano in da jim jaz veselo odgovarjam na vsa vprašanja, ki so jih pošiljali na zasebni del. Kar groza me je, če pomislim, kakšne odgovore so prejemali moji oboževalci. Profil me je namreč predstavljal v popolnoma drugačni luči, kot sem v resnici. To je težava današnjega časa, s katero se je na žalost treba spopadati. Izvrstne uvrstitve na tekmovanjih so vam prinesle tudi kar nekaj denarja. Kako to, da ste ga vložili v hišo in ne mogoče v prestižen avtomobil? Svojo lastno hišo sem si želela že od prvega razreda osnovne šole. Že takrat sem narisala načrt hiše, čeprav danes ni zgrajena po njem. Zanjo sem začela varčevati že s svojo prvo štipendijo. Tudi kasneje sem večino vsega svojega denarja vlagala v hišo, saj je drugače ne bi uspela dokončati. Stoji zraven doma staršev, kar je super tudi zaradi njiju. Gradnja je bila zame veselje, saj sem ustvarjala nekaj svojega, prav tako sem denar, ki je počasi prihajal, vložila v nekaj pametnega, ker v današnjih časih lahko denar izpuhti, kot bi mignil. V hiši že živite? V hiši še ne živim. Čakam še samo na pohištvo, ki ga bom dobila ravno v teh dneh, ko bom iz hiše staršev v svojo selila tudi oblačila. Računam, da se bom v svojo hišo preselila ta mesec. Boste imeli kakšnega sostanovalca? Zaenkrat bom živela še sama, saj nimam niti nobenega hišnega ljubljenčka. Nekoč ste omenili, da vas moški spravljajo ob živce, če pristopijo do vas in govorijo le o judu. Še to vedno velja? (Smeh ...) Ne da me to tako strašno moti, vendar obstajajo tudi druge teme, v katerih se dobro znajdem. Res pa je judo številka ena, saj je moje življenje. O svoji lastni družini še torej ne razmišljate ... O svoji družini še ne razmišljam, saj si želim ostati v judu, dokler bom le lahko. Spremenila sem kategorijo, kar pomeni nove izzive. Olimpijskih iger imam zaenkrat dovolj, saj imam za sabo že tri. Čutim kar olajšanje, saj mi zdaj ni treba več paziti na težo do 63 kilogramov. Moja teža je predstavljala večno preračunavanje. Zdaj je vse lažje, tudi psihično, saj nimam neprestano v glavi, da ne smem tega in onega pojesti. Moj odnos do hrane se je popolnoma spremenil. Kdo pa skrbi za vaša kosila? Če je doma mami, pripravlja kosila ona. Če sem doma sama, kuham jaz. V kuhi uživam, če le imam čas. Najbolj me razveselijo pura-nji zrezek in zelenjava na žaru ter solate. Veliko ste na poti. Kaj takrat najbolj pogrešate? Najbolj pogrešam mir. Pogrešam, da bi se lahko vsaj za nekaj časa odmaknila od vsega. Kadar smo v tujini na pripravah, se namreč neprestano nekaj dogaja. Ko pridem domov, se najbolj razveselim, ko imam nekaj uric samo zase. Kaj storite najprej, ko pridete domov? Vedno, ko pridem domov, me pričakata mami in ati, tudi če je to sredi noči. Me gledata in nestrpno pričakujeta, kaj bom povedala. Včasih, ko sem tako utrujena, da grem le pod tuš in v posteljo, sta zato starša kar malo razočarana. ŠPELA OŽIR Foto: LUCIJA POLAVDER VLADO KRESLIN z Beltinško bando in Malimi bogovi poj mi pesem SfejS«S Petek/19.10.,ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje Inpitedmk RTA regijaki tiskovna agencija PREDPRODAJA VSTOPNIC: 040 757 784, senta@rta.si, Novi tednik in Radio Celje PRODAJA: Pošta, Petrol, Big Bang, Kompas, Eventim NOVI TEDNIK REPORTAŽA 15 Izkušnja dediščine Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so v Sloveniji pod geslom Izkušnja dediščine v muzejskih ustanovah in drugod prinesli množico brezplačnih kulturnih dogodkov v kar enainsedemdesetih krajih. Dogodki, ki so jih organizatorji pripravili pod okriljem zavoda za varstvo kulturne dediščine, so povezali društva, šole, ustanove in posameznike ter ustvarili pester in vabljiv program. Posebnost letošnjih dogodkov, ki so jih pripravili med 22. in 29. septembrom, so bile zgodbe, ki jih starost prinaša mladosti, s čimer so se organizatorji pridružili evropskemu letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. BRST Za slavnostno mizo so tokrat sedle godovnice Terezije - Arčan, Videnšek, Razgoršek in Veber. Svojo godovno izkušnjo smo si tako ali drugače Godovanje je popestrila še razstava papirnatega cvetja, ki ga mojstr-v sproščenem vzdušju izmenjali vsi prisotni. sko izdeluje Marica Lesjak iz Rečice pri Laškem. Rojstni dan ima vsak maček, god pa samo človek »Izkušnja dediščine je v teh debelih zidovih več kot 200 let stare hiše. Izkušnja dediščine je v rokah gospe Marice, ki je že 500 ljudi naučila stare veščine oblikovanja papirnatih rož. In izkušnja dediščine je tudi praznovanje osebnega imena na god,« je v uvodu prireditve na kmetiji Terezija ob Šmartinskem jezeru, kjer se je v soboto godo-valo, povedal Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško. Štiri gospe so kot častne desetih letih so starši to lepo gostje sedle za mizo v bo-gkov kot. Vse štiri godovne soimenjakinje - Terezije. V desetletju njihovega rojstva se je pri nas skupaj rodilo 1555 Terezij. Danes jih v Sloveniji živi 7808. A v zadnjih staro ime izbrali le devetim deklicam. Če bi bile prejšnjo soboto na ekološki kmetiji Terezija v Ločah ob Šmartin-skem jezeru, bi bile gotovo ponosne, da jim je tako ime. Ob pestovanju dediščinskega izročila so gostitelji namreč spomnili na stare čase. Ko rojstni dnevi sploh niso bili pomembni. Tega ima namreč vsak maček. Ime in z njim god pa ima samo človek. Pa tudi praktičnega vidika ne smemo ravno zanemariti. Nekoč si pač samo pogledal na koledar in točno vedel, kam iti v goste, da bo veselo. »Niso mi ravno prepevali za vsak god, včasih pa le,« svojo zgodbo začne teta Zinka, kot pravijo najstarej- ši vaščanki za mizo. Ampak včasih so na rešitev - tako se je reklo praznovanju - prišli fantje »ofirat« ali koga v dimnik vleč. Hiša je bila v hipu polna. Zbrali so se domači in vsaj še sosedje. Seveda so bila nekatera imena bolj »gor vzeta«, kot se reče. Marij je na koledarju toliko, da je kar težko uganiti, kdaj katera Micka praznuje. Za jožefovo ali martinovo se pa natančno ve, koga je treba »zaliti« in komu nazdraviti. Na Hudinji bogata dediščina Visoko v hribih nad Vitanjem, na Hudinji, so slovesno odprli obnovljeno starodavno preužitkarsko kočo iz leta 1830, ki je del po etnološki plati izjemno bogate Beškovnikove domačije. Kočo so obnavljali pet let, naprej so jo zaščitili pred propadom z novo streho, lani so obnovili še notranjost ter med drugim restavrirali pohištvo. Člani domačega Kultur-no-turističnega društva sv. Vid so za odprtje pripravili kulturni program s prikazom dnevnega utripa v takšni preužitkarski hiši ter z nastopi ljudskih pevcev in glasbenikov. Vhodna vrata sta nato simbolično odklenila župan Slavko Vetrih in predsednik društva sv. Vid Roman Kotnik. V tem društvu se v zadnjem obdobju veliko posvečajo obnavljanju in restavriranju bogate kulturne dediščine na Hu-dinji, kjer je na razmeroma kratki razdalji več zanimivih zgodovinskih spome- nikov. V najširši javnosti je najbolj znana Beškovnikova kašča iz leta 1814, ki deluje kot etnološki muzej ter je bila restavrirana in obnovljena. Med zanimivostmi Hudi-nje so še cerkvica sv. Vida in kapela z marmornima plo- ščama iz rimskega groba na rimskem grobišču, ki je bilo na travniku nad to kapelo. V bližini obeh cerkvenih stavb je nahajališče marmorja, ki so ga uporabljali že vsaj stari Rimljani. BJ Obnovljena preužitkarska hiša na Hudinji nad Vitanjem. Bogatejša družina obrtnikov Družina mojstrov starih obrti, ki svoje veščine že leta predstavljajo v Muzeju novejše zgodovine Celje, se je ob dnevih evropske kulturne dediščine povečala še za enega. V prostorih svoje delavnice na Glavnem trgu v Celju bo namreč odslej redno predstavljal klobučarstvo ugleden celjski mojster Željko Tomažin. V muzeju se tega veselijo, hkrati pa opozarjajo, da je obstoječa muzejska ulica obrtnikov polna do zadnjega kotička in da je zato edina možnost širjenja predstavitev starih obrti in njihovih mojstrov le še in situ, torej v nekdanjih delavnicah teh mojstrov. Mojster bo v svoji delavnici odslej skupinam, ki se morajo za obisk dogovoriti v muzeju, predstavljal klobučarstvo, obiskovalci pa bodo lahko tudi sami ukrojili svoje pokrivalo. BRST Daril včasih ni bilo. Kot so pripovedovale naše Terezije, so tu in tam dobile kakšen kos posode. Še dolga leta so jo hranile kot posebno dragocenost. Dokler niso kosi tako ali drugače končali v porcelanastih nebesih. Pravo darilo sta bila druženje in polna miza. Na tej seveda nista manjkala bel kruh in kakšen kos mesa. Če je vaš svetnik na vrsti pozimi, ni bilo težav s pečenko. Če je bil jesenski, kot sv. Terezija, pa se je tu in tam morda še našla kakšna klobasa. V najboljšem prime- ru »pohan« piščanec. So pa Terezije že lahko nazdravile s prvim moštom, kar tudi ni bilo kar tako. Vodja pevskega zbora iz Šmartnega v Rožni dolini Jože Dimec je ob to dodal še svojo izkušnjo. Ko je praznoval njegov oče, ki je bil glasbenik, se je v njihovi hiši obvezno zbral cel zbor. »Televizije in radia še ni bilo. Glasba pa je vsakomur polepšala življenje. In take priložnosti za zabavo in veselje res nismo izpustili.« StO Foto: GrupA Kako so se oblačili Ipavci? Zavod Etno-eko je v Šentjurju pripravil delavnico z naslovom Kako so šivali v času Ipavcev. S praktičnimi veščinami so obiskovalcem približali nastajanje meščanskih kostumov s preloma 19. v 20. stoletje. To je bil čas, ki ga je na Šentjurskem, a tudi širše na Slovenskem, zaznamovala dinastija Ipavcev. Da bi v tekstilu danes ujeli duha tistega časa, je poleg modnega kroja treba veliko vedeti tudi o izbiri materiala in načinu šivanja. Na podlagi zbranega fotografskega materiala so postavili razstavo in se osredotočili na oblačilno kulturo in celostno kostumsko podobo v okolici občine Šentjur okrog leta 1900. Praktična delavnica se je izkazala za privlačno druženje različnih starostnih skupin. StO 16 KRONIKA NOVI TEDNIK Tudi sporne fotografije petnajstletnice na Facebooku Zlorabe spletnega omrežja - Celo desetletniki v izzivalnih položajih Približno 76 odstotkov slovenskih otrok ima na spletnih socialnih omrežjih svoj profil, skoraj polovica je stara devet in deset let. Najbolj priljubljeno je omrežje Fa-cebook. 22 odstotkov otrok ima na njem javno dostopen profil, kar pomeni, da nimajo omejitev, kdo lahko gleda njihove zapise in fotografije. Približno toliko jih ima objavljeno tudi svojo mobilno številko. Ne le otroci, tudi starejši so lahka vaba za vdore v osebne profile ali za krajo identitete. Lahkovernost pa lahko stane veliko. Na Celjskem je najbolj znan primer nedavne kraje identitete Urške Žolnir, kjer so storilci v njenem imenu vzpostavljali stike z ostalimi na Facebooku. Žalski policisti zadevo še preiskujejo, a še zdaleč to ni osamljen primer. Mnogi se za prijavo niti ne odločijo, če pa se že, se takrat, ko je škoda že povzročena. Celjski kriminalisti so tako v zadnjem letu dobili od 10 do 15 prijav vdora v računalniški sistem ali zlorabe osebnih podatkov. Vse prijave so bile povezane s Facebookom. »Največkrat prihaja do tega, da nekdo pridobi uporabniško ime in geslo za prijavo v spletno omrežje in to izkoristi ali z objavo kakšnih neprimernih stvari ali s stiki z osebami v imenu oškodovanca. Geslo spremeni, tako da oškodovanec sploh ne more več dostopati do svojega profila,« razlaga vodja oddelka za računalniška preiskovanja v Sektorju kriminalistične policije PU Celje Goran Ju-sufović. Pogosta je tudi kraja identitete. Nekdo na Facebooku ustvari profil z imenom nekoga drugega in to zlorabi spet na način, da objavlja stvari v imenu oškodovanca. Čeprav gre pogosto samo za nagajivost in mlajše storilce, vsi primeri niso tako zelo neškodljivi. Žgečkljivo Zgodilo se je, da so storilci na lažnem profilu določene osebe objavljali žgečkljive fo- tografije in video posnetke. To se je zgodilo na našem območju 15-letnemu dekletu, ko so storilci v njenem imenu pisali, da ponuja spolne usluge. Raziskovanje takih prijav ni ravno lahko. Policija pri tem sicer sodeluje z vodstvom podjetja, ki je lastnik Facebook omrežja, vendar ima sedež v Združenih državah Amerike. Ker gre včasih za različne zakonodaje ali predpise, je takšna uradna pot z dopisi tudi dolgotrajna, saj mora Facebook v primeru suma zlorabe policiji omogočiti podatke o domnevnem storilcu oziroma o sledljivosti računalnika, ki ga je nekdo uporabil za izvedbo zlorabe. To vse pa traja. Na celjski policiji pogosto opozarjajo starše, da morajo imeti večji nadzor nad osebnim profilom svojih otrok, ki komunicirajo in sklepajo prijateljstva preko spletnega omrežja. Jusufović meni, da je to edini način, da lahko starši vidijo in spremljajo, kaj otroci na svetovnem spletu objavljajo. Ker otroci skoraj bolje obvladajo splet kot nji- hovi starši, je vprašanje, ali je na takšen način sploh možno popolnoma nadzorovati početje otroka. Strokovnjaki imajo podatek, ki bi moral osvestiti tudi starše: skoraj polovica otrok se je že sestala z osebo, ki je predhodno sploh ni poznala. Zatreskanost in geslo Projekt (tudi spletna stran) safe.si, ki je financiran z evropskim denarjem in deluje poleg v Sloveniji še v 30 državah Evrope, organizira po vseh šolah tudi delavnice za otroke Varna raba Facebooka. Samo od začetka novega šolskega leta imajo že okoli sto prijav šol, ki se zanimajo za takšna predavanja. Na safe.si se lahko obrnejo tudi vsi, ki potrebujejo kakšno koli informacijo o varnosti na spletnih omrežjih ali sumijo, da so bili morda žrtev zlorabe v virtu-alnem svetu. »Uporabniki Fa-cebooka največkrat kličejo zaradi lažnih profilov s svojimi imeni, zaradi svojih fotografij in fotomontaž, ki se znajdejo na kakšnem profilu in bi jih radi odstranili, in tudi zaradi nezaželenih komentarjev ali nadlegovanja,« razlaga sodelavka safe.si Ajda Petek. Pogosto jih kličejo predvsem starši, učitelji ali šolski psihologi, ki se s temi primeri srečujejo v šolah pri Vodja oddelka za računalniška preiskovanja v Sektorju kriminalistične policije Celje Goran Jusufović svari starše tudi pred objavo pomanjkljivo oblečenih otrok. To namreč marsikdo lahkoverno objavlja na svojih osebnih profilih. (Foto: SHERPA) šolarjih in dijakih. Petkova omenja, da je med mladimi, predvsem med zaljubljenimi najstniki, razširjena praksa medsebojnega zaupanja uporabniških imen in gesel. Ko mladostniška zatreskanost mine, znajo nekateri mladi zaupana gesla zlorabiti zaradi maščevanja. Glede na podatke safe.si mladi, posebej otroci, to, da so žrtev zlorabe na Facebooku, težko zaupajo staršem, prej to naredijo v krogu svojih vrstnikov. SIMONA ŠOLINIČ Facebook je v Sloveniji najbolj priljubljen med mladimi, starimi od 16 do 25 let. V tem starostnem razponu je tudi največ žrtev zlorab, ki se na Facebooku pojavljajo. Izzivalni položaji otrok Raziskava, ki so jo opravili na fakulteti za družbene vede v sodelovanju s projektom safe.si, kaže, da da je 29 odstotkov slovenskih uporabnikov v socialnem omrežju objavilo fotografijo ali videoposnetek sebe ali koga drugega ob pitju alkohola, 13 odstotkov fotografijo v izzivalni pozi, 9 odstotkov pa fotografije razgaljenih oseb. Glede na to, da lahko takšne fotografije izbrska tudi potencialni delodajalec, uporabnikom to zagotovo ni v korist pri iskanju službe. Grozljivo je, da je sodeč po rezultatih raziskave, objava slik v izzivalni pozi najbolj priljubljena med otroki v starostni skupini od 10 do 15 let, pri čemer so dekleta bolj nagnjena k temu kot fantje! Facebookovci, ki so jezni, ker nekdo na svojem profilu objavi njihovo fotografijo brez njihovega dovoljenja, bi lahko to prijavili policiji, saj so takšne objave prepovedane. Podatki, ki jih uporabniki na Facebooku delijo z vsemi, so ime, priimek, spol in prikazna fotografija. To je popolnoma dovolj, da nekdo zlorabi identiteto nekoga. Večno vprašanje je, ali so vsebine, ki jih uporabniki objavljajo na Facebooku, javne ali ne. Ob tem vprašanju ne smemo zanemariti tega, da ima kar 32 odstotkov slovenskih uporabnikov tega omrežja med prijatelji dodane popolne neznance. Kako odreagirati? Ko uporabnik na Facebooku opazi vsebino, ki prikazuje pornografijo, nadlegovanje, goloto oziroma nezaželeni stik, lahko to prijavi s klikom na »report« (prijava), v tem primeru je prijava anonimna. Lahko pa prijavi tudi na elektronski naslov abuse@facebo-ok.com. V obeh primerih Facebook po presoji sporne strani odstrani v roku 24 ur in po potrebi vpletenim prepove dostop do strani, opozarjajo na safe.si. Na podoben način uporabnik lahko prijavi tudi lažni profil oziroma profil ali skupino, ki se mu zdi sporen/ sporna. S klikom na »report this person/group« (prijavi to osebo/skupino). Kadar je uporabnik žrtev nadlegovanja z neprimernimi sporočili ali slikami, ima uporabnik tri možnosti. Osebo blokirati, prijaviti na zgornji elektronski naslov Facebooka ali samodejno določiti, katere osebe ga lahko najdejo na omrežju in s tem hkrati preprečiti tudi prejemanje nezaželenih sporočil. Kadar nekdo na Face-booku objavi sliko uporabnika, za katero ta ne želi, da bi bila objavljena, lahko odstrani svoje ime z določene slike, s čimer fotografija ne bo več vidna na njegovem profilu. Ostane mu še samo možnost, da osebo, ki je sliko naložila na Facebook, prosi, naj jo odstrani. Facebook namreč ne more prisiliti nikogar, da odstrani fotografije, v kolikor ne krši pogojev uporabe. Lahko pa stvar prijavi policiji. DOBRO JE VEDETI... Zloraba monete preko FB V zadnjem času sta bila na Celjskem tudi dva primera zlorabe plačilnega sistema. Uporabnike goljufi kon-taktirajo in si po vzpostavitvi stika skušajo zagotoviti njihovo zaupanje. »Če jim to uspe, jih nepridipravi prosijo, naj sodelujejo v nagradni igri, kjer bodo z uporabno mobilnika glasovali zanje oziroma za njihovo fotografijo. Pri tem morajo uporabiti posebno kodo v obliki *trimestna številka*trimestna številka (npr. *180*280). Z glasovanjem, ki naj bi stalo 9 oziroma 11 centov, naj bi bili uporabniki uvrščeni v žrebanje za potovanje v eksotične kraje,« pojasnjujejo na safe. si. Če torej na družabnem omrežju Facebook zasledite takšno prošnjo, gre skoraj zagotovo za goljufijo. »Če imajo pri plačilnem sistemu Moneta uporabniki PIN kodo, je možnost zlorabe praktično nemogoča. Sistem jim namreč posreduje le niz, ki ne vsebuje PIN kode, zato plačilo ne bo uspešno. Najbolj varni pred tovrstnimi goljufijami pa so tisti, ki svojega mobilnika ne uporabljajo za glasovanje na Facebooku,« še svetujejo pri safe.si Sodelavci v projektu safe.si so pogosto prisotni na različnih srečanjih po Evropi s predstavniki spletnih omrežij ravno zaradi večje varnosti. Tudi spletna omrežja so pripravljena sodelovati s takšnimi organizacijami, saj večja varnost zanje pomeni večje število uporabnikov. Strokovna javnost sicer v pozitivne lastnosti socialnih omrežij nikakor ne dvomi, vendar le ob varni in pravilni uporabi. ^_ Ali veste kaj počne vaš otrok na Facebooku? (Foto: GrupA) Tisti, ki na socialnih omrežjih nimajo ustvarjenega osebnega profila, tega ne storijo največkrat zaradi neza-nimanja, strahu za osebne podatke, negativnih vidikov tovrstnih omrežij ali pomanjkanja časa. Na Facebooku je dovoljena uporaba omrežja mladim od 13. leta, pri čemer je mlajšim od 18 let dovoljena registracija le v primeru, da obiskujejo srednjo šolo. V primeru, da se na Facebook prijavi nekdo, ki je mlajši od 13 let, se Facebook zavezuje, da takoj po obvestilu zbriše osebne podatke te osebe. Je pa zanimivo ob tem, da so podobni pogoji tudi za ostala omrežja, a vendar raziskave kažejo, da je med otroki največ uporabnikov med devetim in desetim letom ... - odkrivamo turistične bisere naših občin Dežela Celjska ponuja številne lepote. Tokrat smo se podali v Spodnjo Savinjsko dolino in odkrili nekaj čudovitih kotičkov, kjer lahko uživamo v naravi, odlični kulinariki, praznovanjih in aktivnostih. Konjeniški klub Islander Vransko Islandski konji so najstarejša rodovniško vodena pasma konj na svetu. So zelo ubogljivi, malo manjše rasti in zato še toliko bolj primerni za otroke in nevešče jezdece. Konji so zelo mirni, odzivni in prijazni. V Konjeniškem klubu Islander so za otroke in invalide, ki nimajo ravnotežja, naredili tudi posebno sedlo in prijemalo, da bi tudi specifičnim skupinam konjeništvo še bolj približali. Pri tovrstnem delu imajo dolgoletne izkušnje, saj to dejavnost izvajajo že od leta 1995, znanje pa so pridobivali tudi v tujini. Konjeniški klub Islander v idiličnem okolju Vranskega ponuja šolo jahanja, terensko jahanje, nočno jahanje, tabore in delavnice za otroke, organizirajo otroške rojstne dneve, jahanje za družine, spoznavanje konj in dela s konji, jahanje kot terapijo (hipoterapija) za osebe s posebnimi potrebami in jahanje kot terapijo za invalidne osebe in kot rehabilitacijo za otroke in odrasle. Več informacij lahko dobimo na telefonski številki 031-442-038, sicer pa jih najdemo tudi na spletni strani. Močnikov mlin Mlin pri Močniku je iz leta 1879 in je restavriran, zraven je gostišče, kjer so znani po dobrotah na način stare mame, kar pomeni, da ponudijo tudi jedi, ki so v drugih gostilnah že izginile. Mimo gostišča teče potok, v katerem so postrvi, in tudi to je ena od dobrot, ki si jih gostje zelo želijo poskusiti. Kakšno lahko tudi ulovijo, a je za to potrebna predhodna najava. Kot seveda tudi za poroke, zaključene družbe, silvestrovanje in podobno. Ponujajo štiri apartmaje, štiri sobe, skupaj za 36 ljudi. Gostišče s prenočišči Močnikov mlin najdemo v Jeronimu 49 na Vranskem, več podatkov pa dobimo tudi na www.mlin.si ali na 041-647-832. Center varne vožnje Center varne vožnje, ki je eden sodobnejših v Evropi in se razteza na 15 hektarih, je v Čepljah na Vranskem. V centru je devet vadbenih sklopov, na katerih vozniki trenirajo različne tehnike vožnje in preverjajo, kako se znajdejo v nevarnih situacijah, do katerih lahko pride v vsakdanjem prometu. Ponujajo vse tečaje od začetne stopnje torej za motorna kolesa, tečaje B-kategorije in višjih kategorij ter specialnih vozil, vojaških vozil in podobno. S prilagajanjem zakonodaji EU morajo vozniki začetniki opraviti tečaj varne vožnje, ki ga izvajajo tudi v Centru varne vožnje na Vranskem. Gržina catering Catering je trenutno v modi, sicer pa je to osnovna dejavnost podjetja Gržina catering, ki oskrbuje številne menze in tudi nekatere posameznike. Da ne bi zmanjkalo dela, so se odločili, da v dvesto let starem prenovljenem gospodar- oežeia ceusKa MAVRICA DOŽIVETIJ! skemposlopju v Ojstriški vasi 28 v občini Tabor uredijo tudi apartmaje. Ker je pod apartmaji kuhinja, lahko ponudijo tudi nočitev z zajtrkom, polpenzione in penzione, sčasoma pa upajo, da bodo lahko gostom ponudili tudi kakšne druge dejavnosti. Uredili so šest apartmajev s po štirimi ležišči. Vsak apartma ima kopalnico in kuhinjo, prostor za skupno bivanje, dva apartmaja pa imata tudi velike terase. Ponujajo tudi izposojo koles. Prava atrakcija je vožnja z lesenim avtomobilom. Gre za generalsko vozilo vranskih pustnih generalov, ki so ga odkupili. Kot vsi pravi turistični delavci pa razmišljajo tudi o tem, da bi čim več ponudili gostom, zato organizirajo vodenje v bližnje hribe in ogled številnih zanimivosti v bližini. Verjamejo, da je Tabor treba postaviti na turistični zemljevid, saj je to tudi kraj, v katerem živi legenda o Veroniki Deseniški, ki jo poznajo od blizu in daleč. SIMONA BRGLEZ, foto: GrupA Jezdenje na islandskih konjih je pravi užitek, ker so mirni in nižje rasti. Center varne vožnje Vransko (Foto: SHERPA) Vožnja z lesenim avtomobilom je prava atrakcija v Taboru. _____«s----------«3ÏZS.»**— ZAVOD CELEIA CELJE \Nabžba v vašo prihodnost CnEW.:i?o iüEiNO jiHM^-iwEviiorsiovuwi|A f&Späftfllni Vk-g>UOt.n«t barraml: Milibikrtiijskr. SifliMitflift, an!l grafili. splet http:^ww.tfFajeplj:tilu.si jimiCWl il45JlFgMn:05160Î579 M: 03J57 711«, fdoilll/57 ? 14» e-mail: ta^j.hmi&n&net BHGmteiM m 1/se za streho J Proizvodnji in rarraia krovsko-kJeparskih iideftov Iti sBEŠne kritine; Praärnla ras 57 3130 ÎIDfiE www.streha-metalko.si ZA IZMEftO IN (2ÜE1AV0 PftEURACUNA NA KLJUĆ POKLIČITE NAGEGA STROKOVNJAKA ZA STSEHE NA GSM- [)4 i f>ll 385 m INŠTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm: 041 452 889 wdffcwnjt ogrevilniluiitiiiiDv, «rwilmuiqrevanft. ulMrçrcunje, »wiovcid.'.jiijiijjcij. unjiifj topabtlt. ititnjsw radijäterje» nmnaiiinjçm Suho 12a, 3224 Dobje Dri Planini, E-miill: vrecaibrariioiffigmaikon = = enostojni S trostojni ^ s^l ******* PROIZVODNJA S SANACIJE! MONTAŽA INFORMACIJE 23 Privoščite si sanjske stopnice našem podjetju vedno skrbno načrtovali. En kvadratni meter prostora v stanovanjski hiši ne pomeni veliko, je pa lahko odločilno pomemben pri stopnicah, zato nikar ne varčujmo s prostorom na račun stopnišča. Estetski učinki Stopnišče je vidno vsakemu obiskovalcu hiše, zato je lahko, če je lepo izvedeno, v ponos več generacijam. Površno zasnovane in izdelane stopnice pa lahko skvarijo Še tako vrhunsko opremljeno hišo. V mizarstvu ASP ARA razumemo, da ima vsako vzpenjanje v življenju svoj namen. Pot do cilja pa naj bi bila, udobna, varna in lepa. To naj velja tudi za vsake stopnice. Višinske nivoje, ki jih pre-moščanto s stopnicami skoraj v vsaki zgradbi, moramo speljati tako, da bodo udobne za hojo, varne tudi za starejše in otroke ter estetsko tako dodelane, da bodo prijetne za oko. Pogled na stopnice lahko tako daje občutek lepote, zadovoljstva in kreativnosti. Vsem tistim, ki so v začetnih fazah gradnje» v mizarstvu ASP AR A priporočamo, da stopnicam namenijo veliko pozornost, kajti najpogosteje se prav v zgodnjih fazah gradnje naredi največ takšnih napak, ki jih kasneje m več mogoče popraviti. Da bi bile stopnice udobne, potrebujejo PROSTOR in PRAVILNO RAZDELITEV STOPNIC, kar smo v Les prevladuje Za izdelavo stopnic je še vedno prevladujoč les, predvsem v zaključni fazi, zaradi svoje naravne topline, lepote in pestrosti barv ter odtenkov, ki jih različne vrste lesa ponujajo, Zato imamo v mizarstvu ASPARA vedno na voljo več domačih vrst lesa, po želji pa je možna izvedba tudi z uporabo eksotičnih vrst. Detajli Stopnice z domiselno oblikovanimi detajli so lahko resnični okras prostora. Da pa bi lahko takšne stopnice izdelali, je potrebno veliko izkušenj in ljubezni do lesa, Nosilna konstrukcija Nosilna konstrukcija je lahko lesena, kovinska ali betonska, kar je odvisno predvsem od stila notranje opremljenosti stanovanja, Pri ograjah je izbira mnogo širša, Les, kovina, kovani elementi, kamen în steklo, aii pa predvsem kombinacija teh materialov in domišljija načrtovalcev ter izvajalcev dajo stopnicam moderno estetsko dovršeno obliko. So kot začimbe pri jedeh, saj z njimi lahko poudarimo izvorno lepoto lesa, Zato v mizarstvu ASPARA skušamo slediti novim modnim trendom in skupaj s stranko izbrati takšne stopnice, ki bodo v ponos nam in investitorju. Ni nujno, da lesene stopnice škripajo Les ima v sorazmerju s svojo toplino, lepoto in večnim Sarmom tudi svoje zakonitosti. Te zakonitosti pa v mizarstvu ASPARA dobro poznamo in se jim kot dolgoletni mojstri, ki živimo in delamo z lesom, lahko prilagajamo. Tako lahko z izkušnjami in s pomočjo pomožnih materialov spretno obvladujemo in omejimo negativne vplive {suh zrak, temperaturne razlike, prekomerna vlaga ...) na les kot »živ« material, ki nikoli ne miruje. i STOPNICE ASPARA - Zadovoljstvo našinSstrank je naša najboljša réklama. CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hriberniki.p. Poslovne enote; Kalobje-Šentjur-Ceije Kontakt : 031 -363-506 i n 031 -302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com «Il www- naJdUOvmifaui/to mpany/fi rstpigt,jiplcom pinyid=5+ E-mail: infoia>aspara.si; Internet: www.aspara.si ŽtATAZSTVO ÏAJfiSex lamana Td/rtšek - Am«* M.™-Hg /7 AXWOiK (JJ m 17 13 Ott iH 3*4 feltna<, sosedova koruza, nasip zemlje ter kamnov, drevesa), ki bodo vašega sina naučile spretnega manevriranja s kosilnico. Delo se opravlja s 6 let staro kosilnico, ki je ravno toliko zanesljiva kot kitajska ura, ki jo kupite na >bolšjaku<. Pred prvo košnjo vam v power pointu predvajam posnetek Trava se ne bo pokosila sama. Cena najema poligona je 60 minut na uro, bencin ter osvežilo pijačo priskrbim jaz. Če vam uspe pokositi cel poligon v enem >šusu<, vam naročim še pico iz naše lokalne picerije ...« Težave zlate ribice V potoku plavajo zlate ribice. Ena izmed njih je zelo, zelo debela. Ostale jo sprašujejo, zakaj je tako debela. Ribica reče: »Mujo me je ulovil, rekla sem mu, da mu izpolnim tri želje, če me izpusti. On pa me je vrgel nazaj v potok in rekel: >Ne seri! <« Kako brez težav začeti prepir ... Ženi sem v trgovini predlagal, da kupiva zaboj piva za 15 evrov. Rekla je, da ne pride v poštev in potem je brez besed kupila kremo za obraz za 65 evrov. Rekel sam ji, da bi se mi ob zaboju piva zdela lepša kot s kremo . In tako se je začel prepir . Ženo sem vprašal, kam bi rada šla za obletnico poroke. Rekla je: »Nekam, kjer že dolgo nisem bila.« Predlagal sam ji kuhinjo . In tako se je začel prepir . Ko sem gledal nogometno tekmo, je žena sedla k meni in me vprašala: »Kaj pa je na TV?« »Prah!« In tako se je začel prepir . Žena se je pogledala v ogledalo in ni bila zadovoljna s tistim, kar je videla: »Počutim se grozno, imam preveč kilogramov in temne podočnjake. Prosim te, takoj mi povej nekaj lepega in pozitivnega!« Rekel sam ji, da ji vid še odlično deluje . In tako se je začel prepir . Vprašali smo vas: »V čem je posebnost eko kmetije iz Solčave, ki smo jo predstavili v rubriki Najboljše z naših kmetij?« Pravilen odgovor se glasi: poseben eko jedilnik. Nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, bo za pravilen odgovor prejela Branka Komerički, Vrunčeva 11b, Celje. NAGRADNO VPRA7ANJE Kaj Urška Žolnir rada počne v prostem času? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 10. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe. Filozof Immanuel Kant je bil zelo raztresen. Nekoč je obiskal knjigarno in ko ga je knjigarnar vprašal, kaj želi, mu je odgovoril: »Pri najboljši volji se ne morem spomniti, kaj sem nameraval kupiti. No, pa saj je vseeno! Dajte nekaj podobnega.« Vir: Amalietti Peter: A nekdo te vselej prekaša. Amalietti&Amalietti, Ljubljana, 2008. Čisto pri miru Dokaz, da se v naši redakciji v resnici trudimo pri zbiranju informacij: Ivana Stamejčič sogovorniku po telefonu: »Bom na tejle številki čisto pri miru sedela še naslednje četrt ure.« Kaj je Ivani obljubil sogovornik, na srečo ne vemo, vemo pa, da je telefon zazvonil čez dve minuti. Ivana: »Lep pozdrav. Tole je bilo pa hitro.« O tem, s katerim sogovornikom in o čem se je pogovarjala Ivana, ste brali v torkovi številki NT. Župan Bojan Šrot ob slavnostnem odprtju prenovljenega dela Knežjega dvorca v Celju: »Obnova je stala 2,149.394,24. Ne sprašujte, kje smo dobili 24 centov. Od tega zneska sta evropski sklad za regionalni razvoj in ministrstvo prispevala kar 1,664.322,70 evrov. Evropa 1,414.382,80 in ministrstvo 249.694,91 evra. Preostanek, v znesku 385.061,54 evra je prispevala Mestna občina Celje. Ker ste dobri matematiki, ste vse te številke sešteli in ugotovili, da je investitor za 10 centov preplačal investicijo. Kdo se je na ta račun okoristil, naj ostane uganka za prihodnje rodove, raziskovalne novinarje in vse institucije v tej državi, ki se ukvarjajo s takšnimi ali drugačnimi nečednostmi.« Ker je vse številke povedal brez »plonk« listka, je dobil aplavz. Če so tudi pravilne, pa »naj ostane uganka za prihodnje rodove, raziskovalne novinarje in vse institucije v tej državi...« 1 2 6 9 7 3 9 4 1 7 3 2 5 6 3 9 6 5 8 3 6 2 9 7 8 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Želite shujšati? Pravi recept je obisk Kitajske. Potovati je enkratno. Veliko novih doživetij, kopica novih poznanstev, širjenje obzorij. Že kar malo zlajnana spoznanja, ampak držijo kot pribito. Še ena dimenzija potovanj - nekaterim manj, drugim bolj pomembna - je kulina-rika. Pokušanje novih, nam eksotičnih jedi in čisto nepoznanih okusov je zanimivo in prijetno doživetje. Vse dokler ne obiščeš Kitajske. Pa ne zaradi čudnih jedi, ki so na tamkajšnjih jedilnikih, to človek še prenese, pač pa zaradi načina prehranjevanja, bolje rečeno goltanja hrane tamkajšnjih poševnookcev. Priznam, pri hrani sem ena bolj izbirčnih in po grlu mi vsaka stvar pač ne zdrsne enostavno. Na ocvrtega psa, kačo na gong-bao način ali podgano po sečuansko med pohajkovanjem po Kitajskem nisem naletela. Podučili so me, da jih prodajajo le na izbranih tržnicah in v redkih restavracijah (restavracija na Kitajskem je leta 2004 pomenila na pol podrto kočuro z nekaj plastičnimi mizicami), ki pa smo se jim - ob sebi sem imela dve zapriseženi vegetarijanki - na veliko izogibale. Pa bi jih poskusila, če bi imela priložnost. Zagotovo! Vsaj danes tako trdim, ker takšne priložnosti pač nimaš vsak dan. No, kužka res ne bi zmogla dati med zobe, kakšno dobro zapečeno kačico pa. Sem pa drugi dan obiska, ko se je glava še privajala na kulturni šok, umazanijo, »ču- čalice« in žvižge Kitajčkov na vsakem koraku, vegetarijanki pustila pred vrati kletne tržnice in pogumno vstopila v notranjost. Smrad po mesu je puhnil v moji nosnici in da bi čimprej našla izhod, sem kar poletela med mizami, napolnjenimi s prašičjimi glavami, razmr-cvarjenimi jeguljami, napol živimi zajci in kokodakastimi kokošmi. Da ne omenjam tal, po katerih seje prelivala rdeča tekočina, pomešana z vodo, in klavcev z velikimi krvavimi noži v rokah in predpasniki, katerih originalne barve ni bilo mogoče opredeliti. Prise-žem, če bi morala v tej klavnici ostati tri sekunde več, bi me izdal želodec. Tako mi ni bilo za zameriti, da tudi na naslednji, zelo lično urejeni in čisti tržnici na prostem, nisem niti razmišljala, da bi v usta tlačila kakšno pečeno kobilico, ličinko, komaj izvaljenega ptička ali škorpijona. Naj so, nanizani na palčke, za domačine predstavljali najboljšo možno poslastico, je moj želodec govoril: »Pobegni«. Da ne boste mislili, da na Kitajskem za nas izbirčneže ni kaj za pod zob. Ko je lakota že zelo pritiskala, smo našle podrtijo, ki je obljubljala riž, rezance in zelenjavo. Ne delajte si utvar, da so imeli angleški meni! Vse potovanje po tej azijski deželi nas je, da nismo jedle psov in mačk, reševalo to, da je prijateljica, študentka kitajščine, razvozlavala njihove pismenke. Skratka, sline so se nam pošteno cedile, ko so našo mizo obložili z melancanami, tremi vrstami nekakšne zelene zelenjave, tofujem, gobicami, kupom riža in kupčkom špagetov. Mmmmmm, njami. Počasi in kar se da kulturno - prvo spopadanje s palčkami pač ni tako enostavno - smo se zakopale v hrano, ko so se od sosednje mize zaslišali čudni in zelo moteči glasovi. Mla-skanje, srkanje, cmokanje. Ojoj. Še hujši pa pogled. Prvi Kitajček, po obleki sodeč uglajen gospod, se je ubadal z juho z rezanci. Ni uporabljal žlice, prav tako juhe ni pil, pač pa je skodelico postavil v bližino ust in rezance vanje metal s palč-kama, tekočino pa napol polival po mizi, napol pa jo srkal v usta. Njegov prijatelj, morda je bil celo poslovni partner, se je medtem ubadal z rižem in piščancem. S krožnikom prav tako nekaj centimetrov od ust in s hrano, ki je le po pomoti pristala v ustni votlini. Večina je je zgrešila cilj in pristala na mizi. Potem, ko je hrano dodobra in zeeeeelo naglas prežvečil, je piščančje koščičke izpljunil. In to kar na tla! Samo zamislite si lahko naše poglede ob tem prizoru. Ko nam je pobralo že skoraj ves apetit, pa še pika na i. Gospoda sta se dodobra odka-šljala in pljunila na tla sredi gostilne. Bojda je to priznanje kuharju. Od tistega trenutka naši želodci resnično niso zmogli več sprejemati hrane. In takšnim prehranjevalnim navadam smo bile priča še ves mesec, zato ni čudno, da smo se v Slovenijo vrnile nekoliko shujšane. Ko po potovanju že komaj čakaš prvo mamino kosilo, ki je seveda sestavljeno iz tebi najljubših jedi, k mizi resnično sedeš z velikim užitkom. Na žlico naložiš gobovo juho in jo poneseš proti ustom. S sosednjega stola pa zaslišiš: »Sssssssssssrk«. IZBIRČNICA NOVI TEDNIK RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka Križam Ke & ugamKe KUHINJSKA ZAČIMBA EN0L0N- Povsod ČNICAIZ ZAPLETEN z vami JEŠPRE- POLOŽAJ NOVE KAŠE URABNIK VITA MAVRIČ RAZMETANE STVARI (EKSPR.) NEKDANJA 5 JAPONSKA UMETNOSTNA DRSALKA ČETRTA DIMENZIJA PROPAGANDA EDVARD ŠEVARD-NADZE IGRALKA NATAŠA Tlč... RUS. PISEC GORKI ZGORNJI DEL GLAVE m ALMA UŽITNI DEL KARUN RASTUNE ZELfNICAV PUŠČAVI SADJE, ZELENJAVA, NAMENJENA PORABI ČEZ ZIMO DELO SMIUANA ROZMANA 11 SLOVENSKI BALEINIK (MQJMIR) AVSTRALSKI PEVEC (NICK) VUOLIČAST NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA GRŠKO-RIMSKO OBDOBJE EVROPSKA REKA 18 KRAJ PRI LJUBLJANI ELEKTRIČNO NABITI DELCI GORSKA GMOTA ATLEITNJA (SONJA) FLOSAR (KNJIŽ.) OČETOVA SESTRA NEKD.JUG. LETALSKA DRUŽBA NOSILEC (PUBL) OKUSNE TEKMO-MORSKE VALJU RIBE SKUPINA 1GX NEPRIJETEN UGLEDEN VONJ, ISLAMSKI ZADAH TEOLOG KANADSKI 1 PEVEC (BRYAN) ORGANSKO GNOJILO AVLA (REDKO) NEKDANJA "g™ 3 UPRAVNA TKANINA ENOTA SUROVEŽ (EKSPR.) VELIKA SPOLNA ŽELJA UMETNIŠKO IME IDE KRAVANJE PRIOČESNA LEČA PLAHA ŽIVAL POPOLNO UJEMANJE ČUFAR.TONE BODEČ PLEVEL ZBOR VODILNIH USLUŽBENCEV 10 KARTAŠ ŠAUIVCEM GOROVJE PROSTORI VSAUDOVI VSTANO-ARABIJI VANJU MANEKEN KOBIUCA IVERNA PLOŠČA (POG.) GRŠKA BOGINJA ZEMLJE RUSKA REKA FONTANAV RIMU VOJAŠKI ČIN SVEČAN ..„....„ uiununn SOKRAJAN, rs ENOT ^ SLOVENSKA ILUSTRATORI» VOVK ŽUŽELKE, KI DAJEJO MED SEDI-MENTNA KAMNINA SLOVENSKI PSIHOLOG VINKO NEKDANJA ODDAJANA POP TV KISLO VINO (SLABS.) Nagradni razpis 1. nagrada: darilni paket kozmetike 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Laurent Ga-ude Eldorado 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Luko Palje-tak Grenlandski metulj Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 11. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 77 Vodoravno: OKNO, ISLAM, BREZUMNICA, LABORE, MER, IKONA, ŠATO, GO, NSU, IG, LOVKA, OMELA, IE, OHLADITEV, SLIVNA, AIDA, UNO, TACEN, DINER, KIKS, AK, ZAMAZ, NENA, AT, TOK, BETON, SOBA, UTI, IDILA, AMULET, TABOR, VATA, ELENA, UNA, NOLIN, JAR, PVC, LIFT, FT, KAJA, LI, IKRE, CAIRO, SS, ANITA, BLAŽ, TROT, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Ona: Partner bo spet našel nešteto izgovorov, vi pa mu kot ponavadi ne boste popolnoma verjeli. Toda vseeno boste našli srednjo pot, ki bo zadovoljila oba. V prihodnje se potrudite, da ne bo prihajalo do takšnih zapletov. On: Na poslovnem področju bo precej napeto, saj se boste spustili v argumentiranje z osebo, ki jo sicer spoštujete, vendar boste tokrat prepričani v svoj prav. To se bo na koncu tudi izkazalo. Ona: Čaka vas nekaj presenetljivih spoznanj o osebi, za katero ste mislili, da jo poznate do podrobnosti, a se bodo zdaj pokazale povsem nove lastnosti. Vsekakor boste nadvse prijetno presenečeni. On: Ne smete se vedno primerjati s tistimi, ki so rojeni pod srečno zvezdo. Pa saj ste tudi vi precej uspešni, težava je le v tem, da ste vse preveč skromni. Nekdo bi vas rad spoznal, zato se mu nikar ne izmikajte. TEHTNICA fl Ona: Vaša kritika bo prišla na prava ušesa in dosegli boste svoj namen na poslovnem področju. Dela bo več kot preveč, vendar ga boste opravili povsem z lahkoto, predvsem pa izjemno uspešno. On: Našli boste to, kar že zelo dolgo iščete, vendarpričakova-nega zadovoljstva ne boste občutili. Preveč ste razvajeni, da bi vas razveselile tako enostavne stvari. Boste videli: nekoč vam bo še presneto žal. msm Ona: Pravzaprav je zadnji čas, da zakrpate luknje v poslovnih zadevah, saj se vam lahko v nasprotnem primeru vse skupaj kaj hitro poruši. Partner vam bo sicer pomagal, vendar se boste morali potruditi tudi sami. On: Za ureditev vajinih ljubezenskih težav se bo partnerka vendarle prilagodila vašim željam, zato bo težav kar naenkrat konec. Toda nikar tega preveč ne izkoriščajte, ampak se poskusite malo bolj prilagoditi tudi sami. DVOJČKA ■ STRELEC <£ Ona: Kaj kmalu se bo nekaj premaknilo, pa naj to zadeva vaše ljubezensko življenje ali poslovnost. Vsekakor bodo spremembe vplivale predvsem na vaš odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen. On: Uspeli boste uresničiti že dolgo načrtovan cilj, ki vam bo prinesel obilico veselja in tudi materialne koristi. Srečo delite s partnerko, ki vas že dolgo pogreša. Tako boste ubili dve muhi na en mah. Ona: Prisiljeni boste uporabiti ves svoj šarm in zapeljivost, da boste uspeli osvojiti srce neznanca, ki vam bo v trenutku zmešal glavo. Konec tedna bo vsekakor najprijetnejši del tega tedna. On: Pozabili boste na neko staro zmešnjavo, ki vam je še donedavna kazila srečno življenje. Pri tem vam bo pomagala predvsem nova prijateljica, ki bo pokazala veliko več, kot boste pričakovali. Ne bo vam dolgčas. COLA, ORISA, LIKER, ETIL, BUTARA, DORA, BORISLAV, KAVOVEC, OČI, FARA, ISKRICA. Geslo: Mali oglasi so zanimivi. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni paket kozmetike, prejme: Marija Kolar, Rifnik 13, Šentjur. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Laurent Ga-ude Eldorado, prejme: Marjan Tržan, Prožinska vas 38, Štore. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Luko Pa-ljetak Grenlandski metulj, prejme: Danijel Mlinarič, Ljubljanska 18, Celje. Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC (čaka vas mesec dni), tretjo bomo poslali po pošti. Ona: Neki novici sicer sprva ne boste verjeli, nato pa jo boste z navdušenjem sporočili dalje. Vendar se lahko kaj hitro zgodi, da vam bo nekdo zaradi tega postal nekoliko nevoščljiv in vam bo poskušal nagajati. On: Prijateljski nasvet vas bo rešil pred pravo katastrofo. Imate pa res noro srečo, ki jo kar preveč izkoriščate. Pazite, da se ne bo obrnila proti vam, saj bi lahko bilo zelo boleče. In ne poigravajte se z usodo - lahko se vam maščuje! DEVICA Ona: Precej boste premišljevali o obdobju, ki je za vami, vendar zaradi tega ne boste zanemarili zabave, ki je tik pred vami. Imeli se boste dobro kot že dolgo ne in še spoznali boste nekoga. On: Nikar se ne ustrašite poslovnih obveznosti, saj ste trenutno v več kot ugodnem obdobju za reševanje takšnih problemov. Nekdo vam bo ponudil pomoč, vi pa jo boste več kot veseli tudi sprejeli. Ona: Nekdo vas bo hotel na silo izriniti s sedanjega položaja, vi pa se mu boste na vso moč upirali. Vrnite mu milo za drago, saj je to edini jezik, ki ga razumejo osebe njegovega kova. Na koncu se boste tej dogodivščini samo smejali. On: Izkoristite dragoceno informacijo in znesek na vašem bančnem računu se bo močno povečal. Saj veste, denarja ni nikoli preveč, še posebej ob vaših izdatkih, ki so včasih prav presenetljivo visoki. KOZOROG ^ Ona: Zgodilo se vam bo tisto, za kar ste še nedavno tega zatrjevali, da se vam enostavno ne more zgoditi. Toda stvar bo prav prijetna, še posebej če jo boste znali do podrobnosti izkoristiti. In za kaj takega ste pravi mojster. On: Sprejeli boste povabilo in ne bo vam žal. Vrnitev v stare čase ima v sebi nekaj romantičnega in to vam je všeč. In še preden se boste zavedli svoje sreče, bo vse natanko tako, kot ste si lahko samo želeli. Ona: Opravili boste tisto, kar ste že dolgo odlašali in ponovno boste lahko zadihali s polnimi pljuči. Še vedno pa vam ne bo uspelo urediti ljubezenskega življenja, saj se obnašate, kot da ne veste, kaj hočete. Potrudite se in ne bo vam žal. On: Ob misli na partnerko se vam bodo porajala vprašanja, ali so vajina čustva še vedno tako močna, kot so bila na začetku. Poskusite se o tem odkrito pogovoriti, predvsem pa ne delajte nepremišljenih korakov. Ona: S partnerjem ste bili vse preveč odkriti, zato si zdaj misli, da lahko počne z vami, karkoli hoče. Čimprej se mu postavite po robu, drugače bo prepozno. In nikar ne dovolite, da kdorkoli pometa z vami! On: Ko se boste odločali med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo vaša odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imate radi predvsem finančno stabilnost, za ostalo pa boste poskrbeli kdaj kasneje. 4 19 2 6 8 9 12 7 Nista se menila na roke Sploh ne bomo izdali, kaj se nam je utrnilo, ko smo takole s pestjo ujeli umetnostnega zgodovinarja Aleša Stoparja v družbi z umetnikom, pisateljem in enologom Dragom Medvedom. Slednji je svoj čas veliko sodeloval z Aleševim očetom, najbolj znanim slovenskim strokovnjakom za gradove Ivanom Stoparjem. Prepričani smo, da sta se pred razstavo o Slomšku v Šentjurju, kjer je razstavljal tudi Drago, menila vse prej kot na roke. OS, foto: GrupA À m Nominiranci padali kot hruške Vsaj nekaj takega še za Šentjur »Vsaj nekaj takega bi napisali še o Mestnem trgu z okolico,« je šentjurski župan Marko Diaci čisto na uho prišepnil pisatelju Lojzetu Seliču. Ta je pred dnevi ob Slivniškem jezeru pokazal svojo novo knjigo, v kateri je na 450 straneh predstavil svoj rodni kraj Slivnico od Habsburžanov do partizanov. Glede na to, da se s tako obsežno monografijo še knežje Celje komaj pohvali, je za opisovanje krajevne zgodovine postavil čisto nove standarde. Na Šentjurskem pa mu tematike gotovo še dolgo ne bi zmanjkalo ... OS, foto: SHERPA Izgledalo je, da v Judo klubu Sankaku vlada zatišje, a to pravzaprav ni možno. Po mladinskem evropskem prvenstvu se vrstijo tekme evropskega in svetovnega pokala, začela se je 1. sloven- ska liga za moške (državni prvaki so lani senzacionalno postali prav Celjani), obisk pri olimpijski zmagovalki pa so napovedali nominiranci Vikendovih gongov popularnosti. In res, na Lopati so kimone oblekli štirje radijski kandidati. Urška Žol-nir je izjemnega imitatorja Denisa Avdiča (v zraku), ki je ju-jitsu vadil v srednji policijski šoli v Tacnu, pa tudi Saša Pappa, Jureta Sevška in Mojco Delač, ki stojijo zadaj, takole seznanjala z lepotami juda. Avdič je kot Zoran J. in Janez J. povedal nekaj besed o Urški, kar lahko slišite v jutrišnjem Osirju na Radiu Celje. DŠ, foto: SHERPA Nikolaja in Suzana V Žalcu so na obrambnem stolpu pri cerkvi potrgali 56 grozdov Nikolaje, potomke mariborske najstarejše trte na svetu. Prvi grozd je utrgala vinska kraljica Suzana Čakš, župan Janko Kos pa je pazil, da ji ni zdrsnilo na lestvi . TT Proti antijunaku iz Jamesa Bonda Nekoč novinar našega časopisa, zdaj dopisnik Dela iz Beograda Vili Einspieler si je v srbski prestolnici našel primerno družbo za »basket«. Poznavajoč celjske košarkarske veterane, ki jih neformalno vodi Aleksander Milanez, je organiziral prvi dvoboj v Beogradu. Sledili so še trije, po zadnjem v dvorani Gimnazije Celje - Center je izid v zmagah neodločen. Pikapolonica Celje (Mitja Nerat 19 točk, Abdulah Kahvedžič 13, Željko Lamut 5, Bojan Borštner 4, Robert Žolek, Srečko Krivec in D. Šuster 2, Bojan Krivec, Rajko Florjan, Aleksander Milanez) je proti ekipi Pravda za Ulriha slavila s 47:31. Pri gostih je izstopal - bil je drugi najboljši strelec svoje ekipe, dosegel je 007 točk - tako po stasu kot glasu Kravato zamenjal za nogometni dres Milorad Kapor (stoji četrti z desne), član Srbskega narodnega gledališča, ki se je izkazal že tudi kot filmski igralec. Višek mu je uspel pred nekaj meseci, ko je zaigral v najnovejšem filmu o Jamesu Bondu. Premiera filma Skyfall bo ta mesec v Londonu. Ker je Kapor v filmu antijunak, predvidevamo, da ga proti Bondu čaka celjska usoda . DŠ, foto: SHERPA V Rogatcu so pred kratkim namenu slovesno predali novo veliko nogometno igrišče z umetno travo. Le kdaj bi lahko bil primernejši trenutek, da župan Martin Mi-količ obuje kopačke in obleče nogometni dres? S sodelavci iz občinske uprave in z ostalimi zaposlenimi v javnem sektorju se je pomeril proti rogaškim gospodarstvenikom. In rezultat? 3:2 za gospodarstvenike. So pa bili sodniki malo zmedeni, saj je župan nosil hlačke s številko 3, majico pa s številko 18. Tako statistika tekme ni čisto natančna. A iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da županu gola ni uspelo zabiti. Je pa postregel z lepim padcem, ki pa ga fotografski objektivi niso zabeležili. Na srečo se je tekma končala brez poškodb. AD, foto: EGON HORVAT