Dragica FABJAN LATINITAS TOTA NOSTRA EST V šolskem letu 1993/94je v okviru Zavoda Sv. Stanislava pričela delovati Škoftjska klasična gimnazija kot zasebna šola s klasično - humanistično usmeritvijo na temeljih krščanske vzgoje. Program Škoftjske klasične gim- nazije opredeljuje latinski jezik kot obvezni štiriletni predmet, grški jezik pa kot izbirni predmet, za katerega se v zadnjih dveh letih dijaki odločijo že ob vpisu na gimnazijo. Latinščini so po tem programu namenjene tri ure tedensko v prvih treh letih, v četrtem letniku pa dve uri tedensko. Izbirni maturi iz latinskegajezikaje dodanih še 105 ur, kar zagotavlja 490 ur, ki zadostujejo za temeljite priprave na maturo iz latinskega jezika. Kaj vsebinsko pomenijo te številke? Po sedmih letih delovanja Škoftj- ske klasične gimnazije pouk latinščine tu teče po relativno trdnem tiru. Program za vse štiri letnike se giblje v okvirih učnega načrta za latinski jezik, sprejetega s šol.l. 1998/99, ki nam daje jasne smernice in hkrati do- volj svobode, da razširimo in poglabljamo teme, ki so nam bliije ali ljubše. Prvi trije letniki so namenjeni pridobivaaju in utrjevanju jezikovnega znanja. Velika pridobitev sta nova učbenika Veni, vidi, didici 1 in II, ki dajeta možnost, da se jezikovne in kulturno - civilizacijske vsebine preple- tajo in je tako znanje jezika mogoče doseči na nek naraven, neprisiljen način. Ob sprotnem spoznavanju kulture in civilizacije Rima iz konkretne- ga besedila izhaja učenje besed, ki kot mreža povezujejo nove stavčne kon- strukcije. Te dijaki poglabljajo tako, da sami sestavljajo besedila v latinšči­ ni, ki se navezujejo na trenutno obravnavano snov (poglavja iz zgodovine in kulture, mitološke teme ... ). Znanje latinskega jezika pri dijakih zelo hitro napreduje, če se že od vsega začetka, tako rekoč od prvih ur, srečuje­ jo z latinskimi besedili, sprva s prirejenimi, kasneje pa z odlomki v izvirni- ku. Tako najboljše in najimenitnejše dobivajo v majhnih, kasneje pa v vse večjih odmerkih že od vsega začetka in ne omagajo ob zapletenih slovnič­ nih strukturah že po prvih letih učenja, ne da bi sploh kdaj prišli v stik z izvirnim latinskim besedilom. Poznavanje antične civilizacije in kulture poglobijo tudi domača bra- nja, ki so v prvih treh letih slovenski prevodi (l. letnik: mitologija; 2. let- nik: dramatika- Plavt, Terencij; proza - Plinij, Seneka; mitologija: Ovidij; 3. letnik: lirika v izboru, Katul, Ho racij; epika: Vergilij). Branje prevodov Keria III - 1 • 2001, 107-108 108 Keria III - 1 • 2001 dopolnjuje tudi prevajanje krajših odlomkov teh avtorjev iz latinščine v slovenščino. Četrtemu letniku je namenjen pregled celotne rimske knji- ževnosti, kjer posamezne avtorje spoznamo tudi prek krajših izvirnih bese- dil, ki jih prevajamo v šoli ali jih dijaki pripravijo doma. Predavanja iz knji- ževnosti povzemamo iz različnih literarnih zgodovin v tujih jezikih; morda bi kazalo tudi tu kot učbenik prevesti kak pregled latinske književnosti. V tem obsegu se latinščine učijo dijaki v štirih letih, priprave na maturo pa jezikovno znanje razširijo v podrobnostih. Tuje manj časa namenjenega kulturno - civilizacijskim vsebinam, ki jih maturanti skušajo dopolniti sami. Del pouka latinskega jezika na Škofuski klasični gimnaziji so postali tudi latinsko - arheološki tabori (arheološka izkopavanja v Novem mestu, Pompeji, Sicilija, južna Francija - Gallia Narbonensis), ki so pri dijakih priljubljeni in izredno poglobijo njihovo poznavanje antike terjih posred- no navdušijo tudi za učenje jezika. Znanje, pridobljeno pri pouku, dopolnjujejo in širijo tudi literarni večeri (recital rimske lirike; drame: Trahinke, Aulularia). Danes je eden od glavnih ciljev pouka latinskega jezika, kako naj la- tinščina postane jedro ali rdeča nit, s katero se prepletajo vsebine vseh predmetov v gimnaziji, tako družboslovnih kot naravoslovnih. Kaj je vre- snici mogoče tu napraviti in kako? Dejstvo je, da se dijaki velikokrat učijo istih vsebin pri latinščini in drugih predmetih, ne da bi sami našli poveza- vo ali pa so se zmožni celo iste stvari naučiti različno pri različnih predme- tih. Dijake za začetek skušamo spodbuditi, da sami sestavljajo slovarčke strokovnih pojmov pri drugih predmetih in jih pojasnjujejo s pomočjo znanja latinskega in grškega jezika. Najlažje najdejo povezave pri učenju tujih jezikov, zlasti romanskih. Pri naravoslovnih predmetih iščejo dijaki latinske izvore strokovnih terminov. Družboslovje pa zahteva od profesor- ja klasičnih jezikov stalno aktualizacijo dogodkov in pojavov preteklosti. Idealno je, če ima tudi družboslovec osnovno znanje latinščine, saj že pri svojem predmetu opozarja na povezave in laije umesti svojo razlago v kon- tekst znanja, že pridobljenega pri klasičnih jezikih. Vedoželjni dijaki nas dostikrat sami spodbudijo, da iščemo in razjas- njujemo povezave med dogodki preteklosti in sedanjosti. Vsebinska integracija latinščine in drugih predmetov je morda naše skupno vprašanje, ki bi ga kazalo v prihodnje uvrstiti med temeljna. S tem bi hkrati rešili drugo vprašanje: zakaj klasični jeziki? Nanj že predolgo in preskromno odgovarjamo, ne zavedajoč, da nam pripada mesto v središču kroga in ne nekje na mimobežnici. Dragica Fabjan Škofijska klasična gimnazija Štula 23, SI-1000 Ljubijana e-mail: Dragica.Fabjan@guest.arnes.si