Št. 57 (14.453) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknlrtt, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD -Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 SOBOTA, 27. FEBRUARJA 1993 BOS NA / OPERACIJA S PADALI BO STEKLA ŽE TA TEDEN MILAN / ZARADI NEPRAVILNOSTI PRI OPERACIJI ENIMONT Ameriška letala na pomoč Bosni Papež: posiljene Bosanke noj ne splovijo Tudi Gardini, Cragnotti in Necci pod preiskavo Nopihovoliso protivrednosti za odkupovanje deležev Včeraj so zaslišali poslanca PSI Giannija De Michelisa Ameriški državni tajnik VVarren Christopher Raul Gardini se je prostovoljno javil pri sodnikih BRUSELJ, FRANKFURT, SARAJEVO, RIM - V ameriškem letalskem oporišču blizu Frankfurta je vse pripravljeno za začetek akcije, ki naj sto-tisoce prebivalcev Bosne resi smrti zaradi lakote in bolezni. Letala tipa Hercules-30, ki bodo v skupinah po tri ali po pet letela prek Avstrije, Madžarske in Slovenije, poletela nad vzhodno Bosno in tam s padali odvrgla hrano, obleko in zdravila za obkoljene in od sveta odrezane kraje, Čakajo samo Se operativno povelje ameriškega poveljstva v Evropi. ZDA so si v petek v Bruslju zagotovile podporo zaveznic iz Atlantske zveze, ki pa ne bodo neposredno sodelovale pri padalski akciji. Pomembno pa je, da bodo ameriškim tovornim letalom pomagala Natova izvidniska letala awacs, ki so Ze doslej iznad Madžarske spremljala spoštovanje prepovedi preletov nad Bosno. Kot je po sestanku Nato pakta povedal britanski minister Hurd, ameriški minister Christopher sploh ni prosil za pomoč pri akciji, ampak le za podporo. Pripravljenost za neposredno sodelovanje je v Bruslju izrekla samo Nizozemska, Ze prej pa je svoje usluge ponudila Se Turčija. Bolj zadržan od ostalih je bil samo francoski minister Dumas, ki je obžaloval, ker VVashington ni pravočasno podprl mirovnega načrta pogajalcev OZN in ES, Vancea in Owna. Medtem iz Bosne po- ročajo, da je na srbski meji obtičal Se en konvoj, ki je skušal v vzhodni del Bosne pripeljati Človekoljubno pomoč, predstavniki OZN pa so v Sarajevu objavili, da so na enem izmed vozil v drugem konvoju, ki so ga spremljali hrvaški vojaki, našli večjo količino streliva in razstreliva. Iz Zagreba o tem ni novic ali odmevov, objavili pa so, da so Hrvatje in Muslimani v BiH končno uredili spore in nesoglasja. K temu je menda največ prispeval turski predsednik Ozal, ki je pred dnevi obiskal Hrvaško. O Bosni je vCeraj ponovno spregovoril papež Janez Pavel II. Posiljene bosanske Zenske je pozval, naj nikar ne splavijo, ampak naj »dejanja nasilja spremenijo v dejanja ljubezni in sprejemanja«. Karol Wojtyla je zaprosil sarajevskega nadškofa Puljiča, naj mobilizira cerkev in posiljenim ženskam pomaga »razlikovati med nasiljem, ki so ga povzročili moški brez uma in vesti, in stvarnostjo novih življenj.« Izhodišče za papeževo pismo je drama množično in načrtno posiljenih bosanskih žensk (Cerkev jih poziva, naj »dejanje nasilja spremenijo v dejanje ljubezni in sprejemanja«), ob koncu pa Karol Wojtyla Siri problematiko v splošnejši poziv vsem in zaključuje z apelom k posinavljanju sirot. S tem je Janez Pavel II. naCel problematiko, ki bo zlasti v Italiji, najbrž pa tudi drugje, vzbudila nov val polemik. MILAN - Milansko sodstvo je v okviru preiskave o domnevnih nepravilnostih pri ustanovitvi družbe Enimont in spremnih operacijah naslovilo jamstveno obvestilo tudi bivšemu predsedniku Montedisona Raulu Gardiniju in nekdanjemu pooblaščenemu upravitelju Enimonta Sergiu Cragnottiju, kakor tudi nekdanjemu predsedniku Enimonta in zdajšnjemu upravniku Državnih železnic Lorenzu Necciju. Vsi trije so osumljeni kršitve Člena 2629 civilnega zakonika, dejansko torej napihovanja finančnih proračunskih zneskov v sklopu spojitvenih postopkov ENI-Montedison oziroma Enichem-Mon-tedison. V bistvu gre za to, da naj bi ustanova ENI izročila Montediso-nu vec denarja, kakor bi ga bila morala, oziroma za protizakonito, umetno višanje vrednosti zgradb in siceršnjih izmenjanih dobrin. Kazen za taksne in podobne prekrške gre od 1 do 5 let zapora in od 400.000 do 4 milijonov lir globe. Raul Gardini, rojen 7. junija 1933 v Ravenni, je bil zadnja leta ena najvidnejših osebnosti na gospodarsko-finanCnem prizorišču. V afero Enimont je vpleten zaradi dejavnosti, ki jo je opravljal na Čelu skupine Ferruzzi-Montedison, ki pa jo je zapustil pred slabimi tremi leti; kot vodja Ferruzzija je leta 1990 bil oster boj z ustanovo ENI za popoln finančni nadzor nad novo kemijsko joint-venture, ki pa se je končal s tem, da je ENI spet odkupil glavnicni delež Montedisona. Gardinija so zaslišali 17. februarja v zvezi z odkupom 40 odstotkov delniškega paketa Enimonta za 2.805 milijard lir, ki ga je opravil ENI. Gardini, ki se je predstavil sodniku prostovoljno, je povedal, da ni bil v Času po vnovični ločitvi Enimonta veC legalno odgovoren za Montedi-son, ker ga je nasledil Giuseppe Garofano, dodal pa je, da je sicer nameraval kupiti tudi preostali delež Enimontovih delnic, vendar za ne več kot 2.000-2.200 milijard lir. Istega dne je bil zaslišan tudi 53-letni menedžer Sergio Cragnotti, ki so ga osumili nepravilnosti pri operaciji Eni-chem-Montedison, prek katere je nastal leta 1989 Enimont. Kot rečeno, je bil Cragnotti tedaj pooblaščeni upravitelj Enimonta, februarja 1990, ko je Lorenzo Necci (njegov položaj je v sodnijskem pogledu enak Cragnot-tijevemu) zapustil predsedniško mesto, pa je postal edini upravnik. Milansko sodstvo bo skušalo dognati tudi morebitne podkupnine, s katerimi naj bi si skuSali akterji operacije Enimont zagotoviti gotove davčne olajšave. V afero Enimont je bil vpleten, kot znano, tudi Se bivši direktor ministrstva za državne udeležbe Sergio Castellari, ki je naredil samomor in so odkrili njegovo truplo predvčerajšnjim pri Sa-crofanu blizu Rima. Dinamika samomora Se ni popolnoma razjasnjena, bo pa po današnji obdukciji na Institutu za sodno medicino Univerze La Sapienza. Castellari si je vzel življenje iz strahu pred aretacijo; na njegovem domu so našli del dokumentacije o spojitvi ustanove ENI z družbo Montedison, ki je izginila iz ministrskih prostorov. V Benetkah pa je včeraj državni tožilec Vita-liano Fortunah začel zasliševati socialističnega poslanca Giannija De Michelisa, ki ga obtožujejo sodelovanja pri korupciji in kršitve zakona o javnem financiranju političnih strank. Po predvčerajšnjem zaslišanju bivše poslančeve sodelavke Nadie Bol-gan so opravili včeraj nekaj hišnih preiskav, tako tudi pri De Micheli-sovi tajnici Diani Rosa Di Giacomo. NEW YORK / MOČAN POK, TRESLJAJI KOT OB POTRESU IN NATO OBLAK GOSTEGA ČRNEGA DIMA Eksplozija v World Trade Centru V nebotičnikih je zaposlenih 60.000 ljudi - Najmanj 3 mrtvi in 300 ranjenih - Vzroki eksplozije še nepoznani Reševalci nudijo ranjencem prvo pomoč (telefoto AR) Ponos ameriškega kapitala NEW YORK - VVorld Trade Center, dva 110-nadstropna nebotičnika - dvojčka - visoka 450 metrov - najvišja na svetu v letu 1970, ko sta bila zgrajena, sta osrčje nevvjorškega gospodarstva in ponos ameriškega kapitala. V njih je sedež številnih trgovskih podjetij inštirih trgovskih borz, s skupno 60.000 zaposlenimi. Terasa v 107. nadstropju nebotičnika 2 je tudi eno najbolj priljubljenih razgledišč na svetu. NEWYORK- Dogodki so se odvijali kot v filmua tragedija je bila tokrat resnična: silovita eksplozija, kot da bi šlo za moCan potresni sunek, nato oblak črnega dima. Ob uri, ko je VVorld trade center, dva za CikaSkim Searsom najvišja nebotičnika na svetu na skrajnem jugu Manhattana, en sam vrvež poslovnežev, ki hitijo, da opravijo Se zadnje posle pred odhodom na vikend, ko najmanj desettisoc uradnikov mrzlično dela, je zavladal kaos. Dim se je bliskovito razlezel po enem od obeh nebotičnikih in naenkrat sta zavladala strah in panika. Poročila o dogajanju so Se nejasna, govor je o najmanj treh smrtnih žrtvah in kakih 300 ranjenih, vendar število narašča iz ure v uro. Tri ure po eksploziji so Se pogrešali nekaj sto ljudi. Do eksplozije je prišlo točno ob 12.18 (ob 18.18 po srednjeevropskem Času), verjetno v podzemnem skladišču v globini kakih 60 metrov, na postaji podzemne železnice Path na progi, ki povezuje južni del Manhattana z New Jerseyem. Baje se je zrušil strop postaje podzemne železnice in je izbruhnil močan požar, ki so ga pogasili Sele po treh urah. Iz postaje podzemne železnice so zaceli tekati ljudje. Prestrašeni, lažje ranjeni, konec koncev zadovoljni, ker so odnesti celo kožo. Novinarji, ki so v nekaj minutah že prispeli na kraj eksplozije in namestiti svoje kamere pred vhodom v podzemno železnico, so jih spraševali, kaj se je zgodilo, vendar zaman. Nic drugega niso vedeti povedati, kot da so slišali izredno močno eksplozijo in so nato zbezati proti izhodu. Medtem so na kraj prispele Številne reševalne ekipe; gasilci, resild, policija. Gost dim jim je otežkočal delo, vendar so potegniti iz postaje veliko Število ranjencev. Pred vhodom v center so namestiti poljsko bolnišnico, v kateri so nuditi prvo pomoč lažjim ranjencem. Ob eksploziji je v nebotičniku številka 2 izpadel električni tok, zablokiralo se je vseh 250 dvigal in nastal je pravi preplah. Reke ljudi so se začele spuščati po stopni- cah 110-nadstropnega nebotičnika. V nadstropjih ni bilo požarov, le gost dim in pomanjkanje električnega toka sta silila ljudi v beg. Nekateri so pritekli iz višjih nadstropij do dvajsetega nadstropja, a so se morati zateci v pisarne, ker je dim preplavil stopnišče. Drugim je vendarle uspelo priti do izhoda. »Po stopnicah iz 105-nadstropja sem tekel skoraj eno uro,« je v kamero povedal mlajši moški. Dragim je očitno slo počasneje, kajti množica je bila res ogromna, saj je bilo ob Času eksplozije bilo v samem nebotičniku 2 v službi kot rečeno najmanj 10 tisoč uradnikov. Nekateri so razbiti šipe in stati ob oknih, ker jih je v notranjosti dim dušil, drugi so nemočni Čakali, ker si niso upati v bežečo reko, ki te potepta, Ce ne zdržiš ritma. Spet dragi so se zatekli na streho, odko- der so jih rešili s helikopterji. Policija je medtem z zvočniki pozivala vse k mirnim živcem in navajala razpoložljive telefonske številke za klice na pomoč ter rotila ljudi, naj bodo mirni: »Vemo, da ste v nebotičniku, rešiti vas bomo, samo mirujte,« je odmeval glas policijskih zvočnikov. Televizijska mreža CNN je medtem prenašala pozive ljudi, ki so biti zablokirani v 51. nadstropju, vendar pa prenosa v New Yorku niso gledali, ker je oddajnik za Manhattan prav na strehi nebotičnika 2. Kameramanu televizije NY1 pa je uspelo priti do notranjega vhoda v postajo Path in pokazati gledalcem poškodovane žele-zobetonske strukture. Dlje pa ni mogel. Vzrokov eksplozije zaenkrat niso ugotovili. Treba bo počakati na izsledke preiskave. Zaenkrat nepotrjene vesti poročajo o okvari na električni napeljavi, slišati pa je celo govorice o atentatu. Menda je neznanec po telefonu napovedal atentat, govorice pa niso potrditi. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Atentat raznesel plinarno v Angliji Od včeraj je v osrednji Angliji v teku širokopotezno iskanje teroristov, ki so v Warringtonu pognali v zrak krajevno plinarno. Strahotna eksplozija je v marsičem spominjala na eksplozijo jedrske taktične bombe. Eksplozivni val se je namreč dvignil navpično in zadobil karakteristično obliko jedrske gobe. .......................stran 2.. Ark Royal v tržaški luki Včeraj je priplula v tržaško luko angleška letalonosilka Ark Royal, ki je angažirana pri vojaških operacijah v podporo silam OZN na Balkanu. To je že tretja letalonosilka, ki je v sadnjem času obiskala Trst. .........................stran 4.... Mučno vzdušje v Rimu V rimskih palačah oblasti vlada po dramatičnih četrtkovih dogodkih mučno ozračje, ki zavira tudi politično razpravo. Obstaja pa tudi prepričanje, da bo Amatova vlada po preslanih viharjih vzdržala do aprila, ko bodo na vrsti referendumi. .........................stran 4.... Lira v vrtincu krize Italijanska valuta se je spet znašla v vrtincu krize. To seveda ni prvič, vendar so vzroki sedanji krize lire nekoliko drugačni in bolj zapleteni. stran 5 Zgodovinarji o vojnih ujetnikih V tržaškem gledališču Miela seje včeraj začel tridnevni mednarodni simpozij zgodovinarjev, ki je posvečen tragediji vojnih ujetnikov. Predvajali so tudi filmske dokumentarce iz ruskih arhivov. stran 5. Ekonomska konferenca za miljsko občino V Miljah se je včeraj pričela dvodnevna konferenca o gospodarskih perspektivah miljske občine. Na posvetu so med drugim predstavili študijo »Un ’ idea per Muggia« («ldeja za Milje«), ki jo je po naročilu občinske uprave izvedla družba Ricerche e progetti iz Turina, sicer pa se je po uvodnih poročilih razvila raz-rava, ki se bo nadaljevala še danes dopoldne. Sklepno besedo bo imel župan Ulcigrai. ....................stran 6.. Gorica: pogajanja za razširitev večine Občinski svet v Gorici se bo sestal v ponedeljek. Gotovo bo govor o aferi Coop, čeprav ne bi smelo priti do novosti glede občinske uprave. O tem potekajo mrzlična pogajanja med strankami, ki preverjajo možnost razširitve večine. DSL, Zeleni smejočega se sonca in nova skupina “Per Gorizia" postavljajo kot pogoj tudi zamenjavo ljudi v upravi. Zupan je medtem podpisal dovoljenje za odprtje blagovnice Coop, ki jo bodo predvidoma odprli sredi prihodnjega tedna. stran 8 DOGODKI 2 Sobota, 27. februarja 1993 NOVICE Podelili so Bettetove nagrade in listine LJUBLJANA - Julij Betteto je umrl pred 30 leti, s podelitvami njegovih nagrad in listin pa je Društvo glasbenih umetnikov Slovenije začelo 1980.leta. Včeraj je komisija v sestavi: Slavko Zimšek - predsednik, Jurij Reja in Alojz Zupan - člana, za nosilca najvišjega priznanja na področju glasbene poustvarjalnosti, dobitnika Bettetove nagrade določila pianista Leona Engelmana in dirigenta Staneta Jur-geca, za sodelovanje z društvom pri širjenju glasbene kulture pa pa sta prejela Bettetovo listino Oddelek za resno glasbo na Radiu Trst A in Založba Edi-tion Bizjak. Nagrada žal ni denarna in kot številne slovenske nagrade ni povezana s snemanji del ah gostovanji nagrajencev. Iz običajnega protokolarnega programa je izpadel slavnostni koncert, sponzor Grand Hotel Union pa je poskrbel za mini gostijo. (M.2., foto: A.S. / TRIO) O slovensko-ameriškem sodelovanju LJUBLJANA - Urad za informiranje slovenske vlade je sporočil, da je premier Janez Drnovšek v petek sprejel.ameriškega odpravnika poslov v Ljubljani Allana VVendta, s katerim se je pogovarjal o trenutnih gospodarskih razmerah v naši državi. Drnovšek je poudaril, da bo vlada nadaljevala s stabilizacijsko politiko in ustvarjanjem realnih možnosti za okrevanje gospodarstva. Sogovornika sta razpravljala tudi o nadaljnjem sodelovanju med ZDA in Slovenijo ter o vključevanju naše države v evropska združenja. Ob ameriškem veleposlaništvu v Zagrebu ustavili avto z razstrelivom ZAGREB - V hrvaški prestolnici so v petek odkrili vozilo z razstrelivom, ki je peljalo mimo veleposlaništva Združenih držav Amerike. Fiat 126, na katerega je bilo razstrelivo pritrjeno z magneti,. morda ni bil namenjen na veleposlaništvo, so hrvaški tiskovni agenciji Hina povedali na zagrebški policiji. Kljub temu so takoj zaprli Hebrangovo ulico, ustavili avtomobil in onesposobili razstrelivo. Ameriško veleposlaništvo v Zagrebu ni ob tem incidentu objavilo nobenega uradnega sporočila. (AFP) Srbska ofenziva v srednji Dalmaciji ŠIBENIK - Najhujši napadi srbske vojske so potekali v zaledju Stradina v okolici Dragišiča, Gradina in Gačeleze, prebivalci Šibenika pa so zaradi napadov v zakloniščih. Tako srbska kot hrvaška vojska sta imeli v spopadih veliko mrtvih, vendar pa hrvaški viri trdijo, da so izgubili le dva moža, sedem pa je bilo ranjenih. Isti viri poročajo, da so poskuse srbske vojske za osvojitev komunikacijskih sistemov v bližini Vodic preprečili. (G. M., AFP) Romunija za posredovanje proti VS BUKAREŠTA - Romunski predstavniki so sporočili, da bodo zaradi blokade srbskih ladij na Donavi za pomoč pri reševanju spora s Srbijo zaprosili varnostni svet OZN. Dvanajst srbskih ladij je Donavo blokiralo kot povračilni ukrep, ker Romunija dosledno spoštuje embargo proti samozvani ZRJ. (Reuter) VValesa svari pred državnim udarom v Rusiji VARŠAVA - Poljski predsednik Lech VValesa je izjavil, da se moranjegova država pripraviti na morebitno komunistično revolucijo v Rusiji in ob tem zahteval, da ustanovijo nacionalno gardo. Med zasedanjem državnega obrambnega komiteja je poudaril, da je Poljska v resni nevarnosti in opozoril na nedavne demonstracije vojnih veteranov in desničarskih nacionalistov v Moskvi. (Reuter) Ameriškorusko vrhunsko srečanje aprila MOSKVA - Ruska agencija Interfax je sporočila, novico pa je potrdil tudi zunanji minister Korizjev, da se bosta predsednika ZDA in Rusije, Clinton in Jelcin, sestala 4. aprila v Kanadi. Medtem pa je Ko-zirjev sporočil, da se bo Jelcin junija najverjetneje sestal z evropskimi voditelji med zasedanjem Evropske skupnosti v Kopenhagnu. »Za Rusijo je ureditev razmer z ES zelo pomembna,« je poudaril Ko-zirjev. (Reuter) Slezevicius litovski premier VILNA - Novi litovski predsednik Algirdas Brazauskas je za predsednika litovske vlade imenoval komunista in poslovneža Adolfosa Slezeviciusa. Brazauskas je svojo odločitev parlamentu pojasnil z besedami, da so ekonomski pogledi Slezeviciusa podobni njegovim. Oba zagovarjata gospodarske reforme in tesno sodelovanje z Rusijo in zahodnoevropskimi državami. Parlament naj bi kandidaturo novega premiera potrdil po 10. marcu, ko bo premier predstavil svoj kabinet in gospodarski program. Ker ima Demokratska delavska stranka predsednika Brazauskasa večino v parlamentu, je precej verjetno, da bodo poslanci glasovali za Slezeviciusa. V času SZ je bil Slezevicius dan Litovske komunistične partije, ki jo je vodil Brazauskas, kasneje pa je postal namestnik kmetijskega ministra. (Reuter) SLOVENIJA / ZUNANJA POLITIKA Na prvem mestu sosedje in Evropska skupnost Kučan 8. marca v Francijo LJUBLJANA - Slovenija v svoji zunanji politiki največ pozornosti posveča odnosom s sosedi in vključevanju v Evropsko skupnost, je novinarjem povedal zunanji minister Lojze Peterle na svoji prvi redni mesečni tiskovni konferenci. Peterle ocenjuje, da je bilo delo njegovega ministrstva že prvi mesec po spremembi vlade zelo uspešno. Slovenski odnosi s sosednimi državami so po ministrovem mnenju dobri. Največ težav povzročajo manjšinska vprašanja, v odnosih z Italijo pa gre tudi za ne čisto razjasnjene razlage preteklosti. Kar zadevo Hrvaško, je zunanji minister optimist, čeravno so pogovori z Zagrebom še počasni. O sodelovanju z Avstrijo se bo Peterle predvidoma dvanajstega marca pogovarjal z avstrijskim zunanjim ministrom M očkom in predstavniki naše manjšine na avstrijskem Koroškem. V prvi polovici marca bo slovenski minister obiskal še vzho-. dno sosedo Madžarsko, že prihodnji ponedeljek, prvega marca, pa bo vodil slovensko delegacijo, v kateri bodo tudi gospodarski predstavniki, na obisku v Iranu. Osmega marca bo spremljal predsednika drža- ve Milana Kučana, ki se bo v Parizu sestal s francoskim predsednikom Mitterandom. Slovenijo je doslej priznalo že 106 držav, diplomatske odnose pa imamo z osemdesetimi. Februarja so začela delovati slovenska veleposlaništva v Avstraliji, na Japonskem in Kitajskem, diplomatske stike pa smo vzpostavili še s Filipini, Gano, Indijo in Venezuelo. Aprila bo svojo misijo v Sloveniji odprla tudi Evropska skupnost. Minister Peterle se je že sestal s prihodnjim predstavnikom Evropske skupnosti v Ljubljani Janssenom. Minister Peterle je še povedal, da je zunanje ministrstvo uspešno razmejilo svoj delokrog z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, da pripravlja osnutek zunanjepolitične strategije države, izpopoljnjuje komuniciranje z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, pripravlja nova ali popolnjuje že odprta predstavništva. Na ministstvu je trenutno zaposlenih 208 ljudi, že prav kmalu pa bodo število povečali na 229. Za svoje kadre pripravljajo sistem stalnega izobraževanja, je povedal minister lojze Peterle. HRVAŠKO-ITAUJANŠKI ODNOSI Predsednik Tudman se jezi na Istrane V Rimu sta se sestali italijanska in hrvaška komisija Goran Moravcek / Vojmir Tavčar ZAGREB - Predstavniki Italijanske unije - Giuseppe Rota, Maurizio Stremul in Fulio Rabin so se včeraj v Zagrebu pogovarjali s hrvaškim predsednikom dr. Franj om Tu-dmanom o položaju Italijanov. Izrazili so svoje nezadovoljstvo z nekaterimi rešitvami manjšinskih vprašanj, zlasti pa s položajem v šolstvu, ter z zakonom o krajevni samoupravi, ki Italijanom ne zagotavlja enakopravnega sodelovanja pri krajevni oblasti. Kot so poudarili živi na Hrvaškem okrog 27.000 Itlaijanov, v Sloveniji pa še okrog 3.000 pripadnikov te nacionalnosti. Giuseppe Rota je izjavil, da je Hrvaška domovina Italijanov, in da priznavajo državne meje, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, vendar pa zaradi specifičnih zgodovinskih razlogov v Istri zahtevajo, naj se nacionalno telo Italijanov v Hrvaški in Sloveniji! ne razdvaja. Zaradi tega Rota meni, da bi morali ohraniti enotno Italijansko unijo in da bi morala biti meja med Hrvaško in Slovenijo - »mehka«. Predstavniki Italijanov so se tudi zavzeli, da bi na temelju Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu, ki ga je podpisala nekdanja Jugo- slavija, razširili področje svobodne trgovine na celotno Istro in Kvarner. Prav tako so predstavniki italijanske manjšine zahtevali, da jim omogočijo pridobivanje dvojnega ali trojnega državljanstva. Dr. Tudman se je strinjal s predlogi Italijanov o tem, da se mora njihov položaj zboljšati, hkrati pa je poudaril, da zaradi vojne in finančnega pomanjkanja države trpijo pripadniki vseh narodov na Hrvaškem. Menil je, da je trojno državljanstvo neznana kategorija, strinjal pa se je, da je potrebno vsa vprašanja o položaju Italijanov reševati vzajemno, kar pomeni, v odvisnosti od položaja Hrvatov v Italiji. Ko je govoril o načrtu Istrskega demokratskega sabora (IDS), ki hoče ustvariti meddržavno regijo Istre, ne glede na meje med Hrvaško, Slovenijo in Italijo, je Tudman zatrdil, da je to formula za razkosanje Hrvaške. Pri tem je poudaril, da si bo prizadeval za odprte meje s Slovenijo, opozoril, da bi Italijani morali razumeti težko finančno stanje v državi, in menil, da bo mogoče po vojni reševati italijansko manjšinsko vprašanje veliko bolj kvalitetno. RIM - Evidentiranje problemov, o katerih se bosta morala pogajati Rim in Zagreb, da bi prilagodili osimske sporazume novi stvarnosti in da bi pospešili odnose med državami. Na to se je omejila mešana italijansko-hr-vaška komisija, ki se je včeraj sestala v vili Madama v Rimu. Italijansko delegacijo je vodil veleposlanik Sergio Berlinguer, hrvaško pa podtajnik za zunanje zadeve Ši-mac. Ob koncu sta delegaciji sklenili, da bosta obvestili svoji vladi in da se bosta v kratkem sestali v Zagrebu. Datum zopetnega srečanja bo določen po diplomatski poti. Med pogovorom so preučili možnost oblikovanja zgodovinske in kulturne komisije, ki naj bi raziskala dogodke preteklosti. Tudi o tem bosta predstavništvi poročali svojim vladam. KANADA / PO ODSTOPU PREMIERA, Obrambna ministrica namesto Mulroneya? Vladajoči stranki ne kaže dobro OTTAVVA - Kanadska obrambna ministrica Kirn Campbell je najresnejša kandidatka za predsednico Konservativne stranke po odstopu dosedanjega voditelja in ministrskega predsednika Briana Mulroneya. Ge bo znana odvetnica iz Vancouvra na junijski konvenciji izvoljena na čelo vladajoče stranke, bo imela samo nekaj mesecev časa za preprečitev političnega zatona konservativcev, saj morajo splošne volitve v državi organizirati do konca leta. Raziskave javnega mnenja kažejo, da jih podpira samo petina Kanadčanov, kar 45 odstotkov pa bi volilo Liberalno stranko. Pod vladavino dosedanjega premiera Briana Mulroneya je namreč Kanada zabredla v najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih petih desetletjih, nezaposlenost pa se je povzpela na dvanajst odstotkov. Se posebej so Kanadčane razjezili davki na blago in storitve, ki jih je Mulroney uvedel leta 1991 in podpis sporazuma o območju svobodne trgovine z Mehiko in Združenimi državami Amerike. Sporazum Nafta, ki ga morajo še odobriti parlamenti treh držav, bi po mnenju strokovnjakov vsem prinesel velike gospodarske in trgovinske ugodnosti, hkrati pa bi predvsem v razvi- Kim Campbell tejših članicah trgovinskega območja dvignil nezaposlenost zaradi cenejše mehiške delovne sile. Kanadskem konservativcem in Brianu Mulroneyu se v osmih letih vladavine tudi ni posrečilo pomiriti vse večjega razkola med angleško in francosko govorečimi državljani. Oktobra lani je propadel referendum, ki naj bi težnje Quebeca po samostojnosti zadovoljil s šibkejšo federacijo. (Reuter) VELIKA BRITANIJA / BREZ HUJSIH POSLEDIC Bombni atentat IRA na plinarno? LONDON - Od včeraj je’ v osrednji Angliji v teku širokopotezno iskanje teroristov, ki so v VVarringtonu pognali v zrak krajevno plinarno. Policija iz Nottinghama je sporočila aretacijo dveh oseb, ki sta osumljeni, da sta podtaknili tri peklenske stroje pri plinarni, četrtega so pirotehniki našli ob skladišču plinskih jeklenk. Ge bi tudi ta eksplodiral, bi bila škoda še večja. Tako so bili ljudje le od daleč priča strahotni eksploziji, ki je v marsičem spominjala na eksplozijo taktične jedrske bombe. Eksplozivni val se je namreč dvignil navpično in zadobil karateristično obliko jedrske gobe. K sreči sta plinarna in skladišče precej oddaljena od prvih hiš, tako da so v popokale le šipe, druge škode pa ni bilo. Gasilci navajajo, da bi bile posledice nedvomno dramatične, če bi bilo vreme vetrovno, saj bi plameni skoraj gotovo zajeli tudi prve stanovanjske četrti. Pred eksplozijo je neki policijski agent ustavil sumljivi kombi, iz katerega so vanj streljali. Kljub težkim ranam, ena krogla ga je zadela v trebušno votlino, je Marku Tokerju uspelo sprožiti alarm. Policija je zajela dva terorista, tretji jim je zbežal. Ko so za bežečim prispeli tudi agenti s policijskimi psi, je prišlo do strahovite eksplozije v plinarni. Na kraj atentata je takoj prispel šef protiterorističnega oddelka Scotland Varda David Stocker, notranji minister Kenneth Clarke pa je napad na policista in atentat ožigosal kot »dejanje blaznega nasilja«. Nottinghamski policijski inšpektor Kevin Thompson je za BBC izjavil, da je lahko v ta dejanja vpletena Irska republikanska armada in da bodo to ugotovili po zaslišanju obeh aretiranih. RUSIJA Zaklad Ivana Groznega sprožil iskalno mizlico • X V ; Roberto Scarfone, Ansa MOSKVA - Odmaknjeno rusko mestece Aleksandrov nima več miru, odkar je Ivan Kolcov, upokojenec s konjičkom za arheologijo in okultizem pred tedni za Pravdo izjavil, da je odkril legendarno knjižnico carja Ivana Groznega v podzemlju samostana, ki je bil ena izmed rezidenc ruskemga despota. Arheologi Ruske akademije zaman trdijo, da gre za novinarsko raco. Demantiji niso ustavili truma iskalcev zaklada. Vsako jutro izstopajo iz vlaka, ki Aleksandrov povezuje s sto kilometri oddaljeno Moskvo, novi in novi »arheologi«, upokojenci z lopatami in krampi, brezposelni in celo poklicni grobni tatovi. »Smo na robu obupa, ljudje prihajajo trumoma in kopljejo kot obsedeni na zgodovinsko pomembnem zemljišču, s tem pa povzročajo neprecenljivo škodo«, je zagrenjeno izjavila funkcionarka pri ministrstvu za kulturo Ania Kolupajeva. S padcem »železne zavese« so miljoni Rusov začeli sanjariti o bogastvu. Ker v Moskvi plačajo za staro knjigo tudi sto ameriških dolarjev, je vest o skriti knjižnici povzročila pravo mrzlico. Kdor bi jo odkril, bi do konca svojih dni živel v »sladkem brezdelju«. Po mnenju zgodovinarjev je knjižnica Ivana Groznega vsebovala latinske in grške rokopise, kitajske tekste iz drugega stoletja in dokumente iz obdobja njegovega življenja (1530-1584). Vsebovala je tudi zbirko spisev o črni magiji, ki je tedanji prevajalci niso hoteli prevesti, ker so se bali, da bi to »znanje« car izkoristil za satanske cilje. Ivan Kolcov trdi, da so knjižnico menihi leta 1917 zazidali, da ne bi padla v roke boljševikom. Dovolj bi bilo torej podreti zid in knjižnica bi prišla na dan. To po mnenju Ivana Kolcova ni uresničljivo, ker knjižnico »varujejo astralne sile«. Nič čudnega torej, da so med navadnimi težaki, ki iščejo zaklad, tudi astrologi, vedeževalci in drugi »izvedenci« za okultizem. Za ljudi, ki so bili skoraj eno stoletje zaprti v kletki »znanstvenega materializma«, je eksplozija okultizma, iracionalnosti in kolektivne histerije neke vrste odrešitev. Geografski odsek Ruske akademije je že sklenil, da se bo celotne zadeve lotil z bolj racionalnimi kriteriji. V polemiki z arheologi iste Akademije, ki odločno zavračajo trditve o carski knjižnici v Aleksandrovu, so sklenili imenovati skupino izvedencev, ki bodo skušali poiskati legendami knjižni zaklad. TURČIJA / NOVA SILA VZHODNO OD EVROPE Turki zbirajo države črnomorskega območja Osnovali so skuščino Črnomorske skupnosti CARIGRAD - Devet držav, članic nove regionalne organizacije za gospodarsko sodelovanje, imenovane tudi Črnomorska skupnost, je v petek v Carigradu podpisalo deklaracijo o ustanovitvi parlamentarne skupščine, kar pomeni, da skuša Turčija svoje bližnje in daljne sosede organizirati tudi politično in jih združiti v pomembno silo območja, ki skupaj šteje več kot 400 milijonov prebivalcev. Deklaracijo o oblikovanju parlamen- tarne, politične zveze so podpisali vodje parlamentov Albanije, Azarbejdžana, Armenije, Gruzije, Mol-dove, Romunije, Rusije, Turčije in Ukrajine, kasneje pa jo bosta podpisala še predsednika parlamentov Bolgarije in Grčije, ki se nista udeležila dvodnevnega srečanja v Carigradu. V črnomorskem parlamentu bo sedemdeset poslancev, ki jih bodo izbrale skupščine enajstih držav članic. Največ poslancev bo prispevala Rusija, največja ob črnomorska država. Parlament se bo prvič sestal letos junija, polovico stroškov za njegovo delovanje pa bo prvi dve leti prispevala Turčija, kjer bo tudi sedež nove ekonomske skupnosti. Združevanje držav z območja Črnega morja je predlagala Turčija takoj po propadu sovjetskega imperija, gospodarsko skupnost pod izjemno močnim turškim vplivom pa so uradno osnovali lani junija. (AFP) NAGRADE LIKOVNIKOM Prvo dejanje Fundacije Rembrandt LJUBLJANA - Sinoči so na slovesnosti v Cekino-vem gradu podelili nove nagrade na področju slovenskega likovnega ustvarjanja - Rembrandtove cekine. Nagrado podeljuje fondacija Rembrandt, ki jo je ustanovilo podjetje Kompas Design d.o.o.. Deluje tako, da zbira sredstva v neprofitni denarni sklad Rembrandtovi cekini, hkrati pa oblikuje zbirko likovnih del fondacije. Slavnostni govornik na včerajšnji podelitvi je bil podpredsednik SAZU Ciril Zlobec, ki je med drugim dejal, da si je Fondacija Rembrandt zadala ambi- ciozno nalogo, da bi kritiški in amaterski slovenski javnosti vcepila v glavo zavest, da je umetnost lahko tržno blago, ne da bi nujno izgubila svojo umetniško vrednost. Dobitniki prvih treh cekinov, vsak izmed njih znaša 14.000 nemških mark, so akademski slikarji Marjan Gumilar, Sandi Cervek in Zmago Jeraj. Prva dva avtorja pripadata mlajši, Jeraj pa srednji generaciji slovenskih likovnih ustvarjalcev. Slednji se je za nagrado zahvalil z besedami: »Nazajšnja priznanja pomirjajo, vnaprejšnja pa vznemirjajo.« S slovesne podelitve cekinov (Foto: A.P. / TRIO) KULTURA Sobota, 27. februarja 1993 Intervju s slikarjem Ismarjem Muje-zinovičem-zadnjim iz niza intervjujev z ustvarjalci, ki so se zatekli v Slovenijo V Ljubljano je Ismar Mujezinovič s svojo družino prišel na dan osamosvojitve Slovenije. Od takrat sta minili že dve leti v Čakanju, da se bodo stvari v Bosni nekako uredile. Prvič sva se srečala sredi otroškega živžava v gneči Vodnikovega hrama v Šiški, kjer je bila ravno nekakšna interna promocija novega begunskega časopisa. Ob sobotah pa sicer tam poteka glasbeni pouk za male Pregnance. Ismar je prišel pogledat, Ce bi kdo želel ure risanja in slikanja. Likovno akademijo in postdiplomski študij je Ismar Mujezinovič končal pri Krsti HegedušiCu v Zagrebu. Potem se je povezal z nekaterimi kolegi, ki so prišli v Sarajevo, da bi tam ustanovili likovno akademijo. Iz Ljubljane so prišli Mer-sad Berber, Dževad Hoz in Alija KuCukalič, ki je pred kratkim padel v Sarajevu. Leta '71 je delo na akademiji steklo in Ismar je bil šest let zaposlen kot predstojnik katedre za slikarstvo. Sedaj je že dobri dve desetletji svobodni umetnik. Nazadnje je razstavljal v San Diegu pred letom dni. Te slike so še vedno v tujini, ker zaenkrat še ne ve, kako bi jih pripeljal v Slovenijo, ker ni slovenski državljan. To- da to je že druga zgodba. Poleg slikarstva ste se v življenju ukvarjali tudi z drugimi umetnostmi... Veliko sem delal za film, kot scenograf in kostumograf. Sodeloval sem na primer pri Bitki na Neretvi, kot asistent scenografa, ne kot partizan, da ne bo pomote. Tudi svojo ženo, Spelo Rozin, sem spoznal pri snemanju filma. Se še spominjate za kateri film je šlo? [Smeh.) Devetnajst deklet in mornar', to je zdaj že star film. Igrali so Jane Birkin, Serge Gainsbourg in Spela. Kako dolgo ste živeli v Bosni? Rojen sem v Osijeku, vendar sem večji del življenja preživel v Bosni. Bosno imam rad, ker sprejema vse in nikogar. V Bosni si lahko genialen umetnik, pa te zato nihče posebej ne spoštuje. Lahko pa si »niko i nista« pa te bodo Bosanci vseeno radi sprejeli. Vse je odvisno od človeka samega. Kljub temu, da se je Bosna marsikdaj mačehovsko obnašala do umetnikov, jo je veliko umetnikov izbralo za svojo domovino. Morda zaradi njene multikulturalno-sti in prisotnosti različnih religij. V Bosni so v najbolj ustvarjalnem obdobju svojega življenja živeli Tin UjeviC, Vladimir Be-ciC, Branislav Nušič... Bosna nosi v sebi neizčrpno bogatstvo medsebojnih stikov, tam imate možnost, da izberete model identifikacije, lahko pa celo življenje le opazujete in vsem tem modelom nasprotujete. Skratka, obstaja možnost izbire. Dve leti ste že v Sloveniji, verjetno ste spoznali veliko ljudi. V čem se slovenski naCin življenja razlikuje od bosanskega? Slovenci se družite v zelo zaprtih krogih. Družabno življnje v Sarajevu poteka veliko bolj preprosto kot na primer v Sloveniji ali na Hrvaškem. Pri nas gojimo nekakšno tradicijo kavarniške- ______FILM / RECENZIJA_ Domoljubne igrice Igor Kernel V naslovu: Ismar Mujezinovič (Foto: Aleš Pavletič/TRIO), Zgoraj desno: Prizor iz filma Patriotske igre (Foto:arhiv), Spodaj desno: Tomaž Gubenšek (Foto: Diego A. Gomez) ga druženja. 2e oCe mi je kot otroku govoril, da si je človek za druženje izmislil kavarno. Ce sem v Sarajevu želel videti prijatelja, sem točno vedel kje galahko najdem. Tukaj pa si najprej telefonirate, se dogovorite in se vidite Cez par dni. Med tem pa se lahko že vse spremeni. Morda se takrat sploh noCete veC srečati. Seveda karikiram, vendar resnica ni prav daleč. Omenili ste, da odkar traja vojna, niste zaceli nobenega večjega projekta. Zakaj ne? Velik del umetiškega dela je koncentracija. Da bi se lahko izrazil, moraš biti sposoben zbrati svoje misli. To je v takšnih okoliščinah zelo težko. Lahko bi delal »prehrambeno umetnost«, kot imenujem stvari, ki jih delam zase, da lažje preživim. Lahko delam at hoc stvari kot so na primer plakati, skratka izdelke, za katere je potrebna trenutna inspiracija in ne daljši proces koncentracije. Vsakemu človeku, umetniki nismo nobene izjeme, se dogaja, da zaradi različnih življenjskih okoliščin zapade v svojo neproduktivno fazo. Pri meni je to obdobje notranjega dialoga, pogovor s samim seboj, čas eksperimentov, ko samega sebe postavljam pred vprašaj. Patriotske igre (Patriot Games). Proizvodnja: ZDA, 1992. Paramount. Režija: Phillip Noyce, Scenarij: W. Peter Iliff, Donald Stevvart, Števen Zaillian, po romanu Toma Clancyja. Fotografija: Donald McAlpine, Ste-phen Smith, James Devis. Glasba: James Horner. Glavne vloge: Harrison Ford, Anne Archer, Patrick Bergin, Sean Bean, Thora Birch, James Fox, James Earl Jones. »Amoralen, skrajno nasilen, fašističen, neprikrito protiirski film, ki mu bo naklonjenost občinstva do Harrisona Forda sicer zagotovila začetni uspeh, dokler se od ust do ust ne bodo razširile negativne ocene«. S temi besedami so Patriotske igre označili v Varietyju, angleški kritiki pa filmu seveda tudi niso bili kaj dosti bolj naklonjeni - za slednje je to pac razumljivo, saj jim verjetno ne gre v račun, Ce terorizem Ire Američani (režiser P. Noyce je sicer avstralskega rodu) prostodušno obravnavajo kot spektakel. V ZDA se ne obotavljajo na podoben način medijsko izrabiti svojih lastnih travm, pa najsi gre pri tem za atentat na predsednika Kennedyja ali za vietnamsko vojno. Po ogledu Patriotskih iger se zdijo očitki o šovinisite-ni, protiirski naravnanosti filma še manj uteme: ljeni. Patriotske igre prav gotovo niso naperjene proti Ircem kot takim, celo proti Iri ne: slednja ho-Ce celo ukrepati proti Kevinu 0‘Donnellu (P. Bergin) in ga likvidirati, ker je s poskusom atentata na elana kraljeve družine prekršil nenapisano pravilo njihove organizacije; tarča so torej skrajneži, ki za takšne veljajo tudi med teroristi. Noyce je grožnjo terorizma znal prikazati kot nekaj srhljivo stvarnega in otipljive-■ ga. In kar je Se bolj zani- mivo: najveeje tesnobe (in obenem fascinacije) pri gledalcu ne izzivajo napete, izvrstno režirane sekvence, ko strah zbujajoči teroristi skušajo pokončati Ryanovo družino, pač pa prizori do skrajnosti odtujene, »razčlovečene« likvidacije prebivalcev gverilskega taborišča v Severni Afriki, ki jo brezhibno opravi ekipa ameriških specialcev, v glavnem štabu Cie pa ves potek »operacije« s pomočjo satelitskega prenosa neprizadeto opazujejo na velikem ekranu kot računalniško videoigro. Patriotske igre so druga ekranizacija dogodivščin Jacka Ryana, sodelavca Cie. Prvo so posneli že 1990, njen naslov je bil Lov na RdeCi oktober, v glavnih vlogah sta nastopila A. Baldvvin in S. Connery. Bil je seveda uspešnica, glede nadaljevanja pa se tudi niso uresničile pesimistične napovedi Varietyja: Patriotske igre so v ZDA in Kanadi zbrale 83 milijonov (deseti najuspešnejši film v ZDA v letu 1992, 85 milijonov pa še drugod po svetu. Čigava nostalgija Slavenka Drakulič Predstavljajte si, da živite v Munchnu in da se nekega dne prebudite na trgu, ki je še včeraj nosil ime VVillija Brandta, Cez noc pa se je preimenoval v Trg Adolfa Hitlerja. Kako bi se počutili? Ali mislite, da bi se danes v Evropi to sploh lahko zgodilo? Ali, Ce vam je tako ljubše, predstavljajte si, da študirate na Svobodni univerzi v Berlinu in da se je mestna vlada odločila poimenovati ulico, kjer stoji univerza, v Ulico Josepha Gobbelsa. Mi, ki živimo v Zagrebu, nimamo priložnosti, da bi si to predstavljali ali da bi o tem razmišljali. Nam se to v teh dneh preprosto dogaja. Ko je pred dvema letoma mestna oblast objavila svoj namen, da zagrebški Trg žrtev fašizma preimenuje v Trg hrvaških velikanov, je ta odločitev izzvala veliko vznemirjenje javnosti. Sledile so javne polemike, podpisovanje peticij in protestni mitingi državljanov, o tem dogodku pa je pisal tudi tuji tisk. Seveda vse to ni omajalo odločitve demokratične oblasti, in ime trga se je spremenilo. Samo še neke noči je nekdo na tablo z novim imenom obesil papir s starim imenom, tako da se je to edino noc trg imenoval: Trg žrtev fašizma hrvaških velikanov. Od takrat so preimenovali številne ulice, v središču mesta skoraj vse, podobno kot tudi v drugih postkomunističnih državah, v katerih se nova oblast skuša znebiti vseh oblik ko- munistične dediščine. MogoCe to samo po sebi še ne bi bilo problematično, Ce ne bi šlo za imena. Tako so pred kratkim svetniki Mestne skupščine Zagreba preimenovali 67 ulic, med drugim naj bi tudi ulica, v kateri so štiri visokošolske ustanove - filozofska, strojna, ladjedel-niška fakulteta in odprta (prej narodna) univerza - dobila ime Mileta Budaka. Za tiste, ki ne vedo, za koga gre: Mile Budak je bil književnik, a tudi minister v fašistični vladi Anteja Paveliča v Neodvisni državi Hrvaški, vladi, ki je izvajala politiko rasne čistosti (oziroma etničnega CišCenja, kot temu pravijo danes) in preganjala Žide, Srbe, Cigane in komuniste. Mile Budak je na primer skupaj s Paveličem 4. 6. 1941 podpisal zakonski odlok o zaščiti narodne in arijske kulture hrvaškega naroda, ki se glasi: »Židje po rasi ne smejo z nobenim sodelovanjem vplivati na izgradnjo narodne arijske kulture, zato jim je prepovedano sleherno sodelovanje pri delu, organizacijah in ustanovah družbenega, mladinskega, športnega in kulturnega življenja hrvaškega naroda, zlasti pa v književnosti, novinarstvu, likovni in glasbeni umetnosti, urbanizmu, pri gledališču in filmu«. Mileta Budaka so ustrelili leta 1945 kot vojnega zločinca, njegova književnost pa je bila pregnana s predavanj, iz leksikonov, enciklopedij in zgodovine hrvaške književnosti. Čeprav ni nobenega dvoma, da se mora tja vrniti, in Čeprav bi bil Mile Budak najpomembnejši hrvaški pisatelj - kar ni -, ostaja podatek, da njegovo politično delovanje med leti 1941-1945 presega pomen Budaka kot pisatelja. Po protestih ljudi, ki še niso izgubili smisla za stvarnost, so predlog za preimenovanje vendarle umaknili. Tako (književnik) Mile Budak ni dobil svoje ulice, v novi Neodvisni in demokratični državi Hrvaški pa v Zagrebu samo ena šola nosi njegovo ime - in menda tudi neka krajevna skupnost. Pravijo, da so v drugih mestih ulice poimenovali po njem. Tudi trge. Brez hrupa. Brez protestov. Zanimivo je, da je Komisija za imenovanje ulic najnovejša preimenovanja utemeljila s potrebo, da se umakne »-vse, kar bi škodovalo narodovi biti, narodovi identiteti in bogati hrvaški dediščini«. Kaj bi pomenilo takšno preimenovanje v primeru Mileta Budaka? Ce so imena vseh komunističnih, pa tudi antifašističnih herojev izbrisana, ali nas to ne napeljuje na misel, da komunizem tako kot fašizem »škoduje narodovi biti« Hrvatov? In kaj potem sploh ostane? Ali je mogoče, da se celoten hrvaški narod legitimira na tak način prek svoje fašistične manjšine 50 let po porazu fašizma v Evropi? Čigava nostalgija je to? Na srečo še niso vsi Hrvatje zgubili smisla za humor. Satirična priloga Slobodne Dalmacije »Feral Tribune« je reagirala s predlogom, naj se ena od splitskih ulic imenuje po »slavnem avstrijskem slikarju Adolfu Hitlerju«. Preberimo si, kako v parodic-nem enciklopedičnem članku o Hitlerju z naslovom »Hitler - življenje in delo« avtorji pišejo o njegovi politični vlogi: »Poleg umetnosti se je Adolf Hitler uspešno ukvarjal z družbenopolitičnim delom. Opravljal je visoke in odgovorne dolžnosti v samostojni in suvereni državi Nemčiji«. In ko se smejemo genialnim fantom iz Ferala, ne smemo pozabiti, da bi moral zagrebški Trg maršala Tita dobiti ime - Trg poglav-nika dr. Anteja Paveliča. Kdo bo odgovoren, Ce se bodo otroci, ki danes vstopajo v šolo, zares zaceli učiti, da je bil Hitler samo slikar, Budak samo književnik in Pavelič samo predsednik Neodvisne države Hrvaške - še takrat, ko je bila ta zares neodvisna? Kot danes ne more nihče veC reci »nisem vedel« tako so odgovorni vsi tisti, ki vidijo in molčijo in s svojim molkom podpirajo novo identiteto »narodove biti« Hrvaške. Prav tako pa tudi vsi tisti, ki to opazujejo le od daleC in si pri tem mislijo, da se kaj takega pri njih pac ne more zgoditi. ZGODOVINA / KNJIGA Najprej zemsko, potem večno življenje Marko Jensterle Andrej Prebil, Arav-kanija, Goriška Mohorjeva družba in Katoliško tiskovno društvo, 1992, broširana vezava, 1400 sit Predvsem lansko »Kolumbovo leto« je bila enkratna priložnost za ugotavljanje, koliko smo tudi Slovenci povezani z Ameriko. Naša navzočnost v tem delu sveta ni zanemarljiva, še posebej, Ce se iz ameriškega sveta preselimo na jug. V prvi vrsti je tu treba omeniti moCno skupnost slovenskega izseljenstva, vendar hkrati ne smemo pozabiti tudi številnih posameznikov, ki delujejo na področju Južne Amerike. Eden med njimi je Andrej Prebil, pisatelj in misijonar, ki že leta živi med Indijanci plemena MapuCe na jugu Čila in je v založbi Goriške Mohorjeve družbe in Katoliškega tiskovnega društva izdal knjigo Aravka-nija, v kateri popisuje svoje delo in življenje. Po izidu izbranih spisov antropologa Janeza Be-nigarja (leta 1988 jih je uredila dr. Irene Mislej) je to druga pomembna knjiga v slovenščini, prek katere je bralcem mogoče vsaj malo pogledati v cudovtiti indijanski svet plemena MapuCe, kjer umrli poglavarji in ustanovitelji kakšnega rodu ob ognjenikih vladajo kot nevidni duhovi. Ob primerjanju Beni-garjeve in Prebilove knjige je jasno, da je druga namenjena manj zahtevnemu bralstvu, saj je pi- satelj velik del vsebine posvetil tudi svoji lastni zgodovini, ki ga je v Čile vodila Cez Kitajsko, Kanado in Argentino, ko se je na koncu vendarle ustalil v indijanski deželi Aravkaniji, ki danes šteje okoli 190 tisoC ljudi. To pleme je kljubovalo (in še vedno kljubuje) raznim evropskim zavojevalcem, od Spancev, Holandcev, Angležev do Čudaškega in pohlepnega Francoza Orllia Antonia de Tounensa, ki se je razglasil za aravkanskega kralja. Prebilovo misijonarstvo se neprestano sooCa z indijansko problematiko, kjer skupnost navkljub dolgoletnemu vztrajanju danes načenjata alkohol in revščina. Popolnoma jasno mu je tudi, da v Latinski Ameriki revščine ni mogoče odpraviti s koščkom kruha, Čeprav sam pravi, da je župnikova dolžnost, da rešuje najprej zemsko in šele potem večno življenje. Ljudje v Latinski Ameriki so namreC izredno praktični kristjani, zaradi Cesar tudi znana teologija osvoboditve, ki je gradila »cerkev od spodaj«, zelo resno upošteva človeka v konkretnem okolju. Andrej Prebil sicer ne sodi med pripadnike omenjene teologije, ki jo je miselno oblikoval predvsem Leonardo Boff, njegova knjiga pa je pomembna, saj je to eno redkih del v slovenščini, ki nam odkriva svet, v katerem evropski vrednostni obrazci odpovejo. KRANJSKI KOMEDIJANTI Tomaž Gubenšek Nocoj se na Dnevih komedije predstavlja celjsko gledališče z Molierovo komedijo Namišljeni bolnik režiserke Katje Pegan, v kateri vlogo Tomaža Diafoirusa igra Tomaž Gubenšek, ki je igralec najmlajše gledališke generacije. Vrata v svet komedije so mu odprta, saj je že kot študent prejel Severjevo nagrado za vlogo v Jovanovičevi komediji Življenje plejbojev in Pirandellovi Kaj je resnica, komedijske like pa je oblikoval tudi v predstavah Victor ali otroci na oblasti in Testament blagega psa. O komediji, festivalu in smehu igralec Tomaž Gubenšek razmišlja takole: Ze ko smo zaceli z vajami za Namišljenega bolnika, sem vedel, da je vloga Diafoirusa pisana za tip igralca, kot sem jaz. Postavljal sem jo z velikim veseljem, saj mi je Katja Pegan pustila dovolj, Ce se lahko tako izrazim, manevrirnega prostora za kreacijo te vloge. Danes jo igram z velikim veseljem in entuziazmom, saj v njej preprosto - uživam. Rad imam ta stil, barok in rokoko, saj se mi zdi, da gre za način razmišljanja in obnašanja, ki je blizu današnemu Času in mišljenju. Komedija je zelo žlahten gledališki žanr, zato rad gledam dobre komedije. V gledalcih odpirajo emocije, jih očistijo, kajti v današnjem svetu je prav smeh tisti, ki je katarzičen. Te dni pripravljamo Corneillevo Odrsko utvaro - premiera bo takoj po Dnevih komedije - za katero lahko rečem, da mi je blizu, saj gre za stilno, melodramatično komedijo na večno temo donjuanstva. Nisem za to, da se na Dnevih komedije podeljujejo nagrade. Festival se mi zdi pomembnejši z vidika občinstva, ki se v mestu z enim samim gledališčem ne more seznaniti z vsemi slovenskimi igralci in predstavami. Prav prek tega festivala pa imajo možnost primerjave lastne gledališke hiše z ostalimi slovenskimi gledališči. (M. T.) Naslednji petek: Anton Petje Sobota, 27. februarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST / PO ODLOŽITVI POKRAJINSKIH VOLITEV Večina političnih sil za nov volilni sistem Odložitvi pa ostro nasprotujeta SSk in SKP _____RIM / PO ČETRTKOVIH DOGODKIH_ Mučno ozračje v palačah oblasti Po zaupnici Amatu se bolj malo govori o novi vladi, ki bo najbrž ostala do referendumov RIM / RAZISKAVA IH V Italiji manj zanimanja za zdravo okolje Prvi problem je kriminal TRST - Odložitev pokrajinskih volitev, ki so bile že razpisane za 28. marec, je v Trstu razdelila mnenja, čeprav je večina političnih strank prepričana, da je odločitev rimske vlade pravilna, ker bo tako najbrž mogoče voliti po novem sistemu. Slovenska skupnost ocenjuje odložitev kot »znak hude neresnosti, ki vlada v italijanskem političnem življenju, saj do nje prihaja v času, ko so že stekli volilni mehanizmi in so zato prizadete občine in pokrajine že imele znatne stroške s pripravami«. Odložitev bo po sodbi slovenske stranke Se dodatno povečala že sicer močno nezaupanje državljanov v javne institucije. V demokraciji mora biti obdobje komisarske uprave čim krajše - ugotavlja SSk - zato se ustvarja sum, da so že razpisane volitve hotele odložiti predvsem tiste stranke, ki se zaradi škandalov bojijo soočanja z volilci. Po mnenju SSk je tudi skrajni čas, da se na Tržaškem na novo razmejijo volilna okrožja za pokrajinske volitve, v skladu z zakonskimi določili, ki veljajo za druge pokrajine v državi. To pa pomeni, da nobena občina ne sme izvoliti več kot polovico pokrajinskih svetovalcev, medtem ko jih sedaj tržaška izvoli 21, vse ostale občine pa Vlasta Bernard komaj tri. SSk se je glasovanja 18. aprila in vsekakor odločila, da se premikom upravnih voli-bo s tem problemom obr- tev na junij. Po referendu- nila na Deželno upravno sodišče. Demokratična stranka levice oziroma njena pokrajinska tajnica Perla Luša nam je posredovala naslednjo izjavo: »Prepričana sem, da bi bilo prav, ko bi prebivalci Trsta in Tinina volili po novih volilnih predpisih. Odločitev vlade o preložitvi volitev na junij to sedaj omogoča, saj obstaja izrecna zveza med sklicom referendumskega mih bo namreč parlament imel do junijskega volilnega roka dovolj časa, da upošteva voljo državljanov in da torej sprejme nov volilni zakon. Ob tem pa mi je žal, da so nekatere politične sile (med njimi tudi Komunistična prenova) prisilile k posegu vlado, saj so tako preprečile, da bi o tem vprašanju razpravljal in odločal parlament. To pa je po mojem mnenju tisto, kar dr- Polemika Staffieri - Todero Tudi tržaški župan Giulio Staffieri je odložitev , volitev sprejel z zadovoljstvom, priložnost pa je izrabil za polemičen odgovor na tiskovno noto koordinatorja PSI Todera, v kateri je le-ta označil namen liste za Trst, da anticipira konec mandata na Občini, kot oddaljitev od upravne večine in njenega programa. Tržaško gospodarstvo in mednarodna dogajanja po Toderovem mnenju namreč ne dovoljujejo odlašanja, zato je v primeru, če se je upravna večina zrahljala, nujno soočanje v občinskem svetu. Ekonomska konferenca z vlado in pogajanja za obnovo Osima zahtevajo od Trsta sposobnost avtonomnih izbir - zaključuje Todero - zato bo PSI, če bo postavljena pred izvršena dejstva, morala pretehtati svojo udeležbo v občinskem odboru, čeprav si bo hkrati prizadevala, da zagotovi upravljivost v tej zahtevni fazi politične prenove. Staffieri pa v odgovoru na to staliSče ocenjuje, da je Todero resolucijo Liste za Trst (namerno) napačno interpretiral, ker da je »najbrž napisal komunike Se preden je izvedel za odložitev pokrajinskih volitev, kar pomeni, da jo gre arhivirati med strogo volilne nastope.« žavljani hočejo.« Stranka komunistične prenove je prepričana, da je odložitev upravnih volitev izključno rezultat hotenja KD in PSI, da odložita tudi svoj dokončni polom, do katerega bi po njenem mnenju prišlo tudi v Trstu. Odložitev volitev -ki jih gre po mnenju SKP najbrž pripisati tudi turin-skim zvezam predsednika vlade, glede na to, da bi bile volitve tudi tam -vsekakor problema ne rešuje, pač pa je za neoko-muniste vse bolj očitna delegitimiranost vlade, ki da z zakonskimi odloki deluje na meji ustavnosti. Potreba, da se beseda preda ljudstvu z razpisom takojšnjih političnih volitev - zaključuje tiskovna nota SKP - postaja zato vse bolj nujna za zaščito same demokracije. Socialistična stranka v celoti podpira odložitev volitev, saj so tržaški socialisti po besedah pokrajinskega koordinatorja Franca Todera sami posegli pri svojem načelniku poslanske skupine, da bi posredoval za združitev pokrajinskih volitev z deželnimi. »Premik za dva meseca nikakor ne pomeni bega pred odgovorom volilcev,« dodaja Todero, »saj so skoraj vse tržaške politične sile prepričane, da ne bi bilo primemo klicati ljudi na volišča kar trikrat v samih štirih mesecih.« RIM - Rimske palače oblasti so še vedno pod mučnim vtisom četrtkovega dogajanja, ki je doseglo višek z jamstvenim obvestilom tajniku PRI Giorgiu La Malfi in z njegovim odstopom. Posledice podkupninske afere in rafala jamstvenih obvestil milanskih javnih tožilcev so v središču vseh pogovorov in razmišljanj z vzporednim ugotavljanjem, da je nujna politična rešitev tega vprašanja, sicer se praznina oblasti lahko stopnjuje do nevarne meje. Z običajno vehemenco in dramatičnostjo se je tega problema lotil nekdanji Craxijev glasnik Ugo Intini. »V italiji se demokracija ruši. Zato pozivamo DSL in PRI, naj prispevata k rešitvi demokracije: mi socialisti smo pripravjeni na vsako žrtev, le da se oblikujejo pogoji, da bi ti dve stranki lahko naredili svojo dolžnost do demokracije,« je poudaril socialistični poslanec, ki je ocenil, da se »poskus golpeja močnih oblasti (zlasti ekonomskih) spreminja v revolucijo«. Cilj pa je »izkoristiti sodnij ske preiskave za dele-gitimiranje strank, doseči razpust parlamenta in tako volilno reformo, Vojmir Tavčar ki bi zbirala stranke«. Dramatičnim Intinije-vim pozivom se ni odzval nihče, zavest, da je položaj izredno zaskrbljujoč pa je prisotna v vseh. In če je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro iz Pavie, kjer je bil na obisku, branil pa-ralment in njegovo legitimnost ter obtožil razdi-raštva tiste, ki poudarjajo delegitimiranost zbornic, mu je predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano pritegnil s pozivom, naj »k vodenju dramatične fase prehoda, ki jo doživlja Italija, vsi prispevajo z večjo konstruktivnostjo in odgovornostjo«. Kot ena močnih rešitev se nakazuje ravno širša vladna koalicija, o kateri se govori že nekaj tednov in ki je bila ena od glavnih tem razprave o zaupnici Amatovi vladi. Prvi korak k zbli-žanju in tvomejšemu odnosu treh levih strank socialistične internacionale je bil narejen pred-sinočnjim, ki so se na pobudo socialdemokrata Ferrija sestali predsedniki poslanskih skupin DSL, PSI in PSDI Massi-mo D’Alema, Giusi La Ganga in Mauro Ferri, ki so sklenili, da bodo pripravili skupni predlog o nadziranju javne admi- nistracije in poiskali skupen jezik o reformi zdravstva. K perspektivi nove vlade se je povrnil v Bariju tudi tajnik DSL Achille Occhetto, ki je dejal, da sta pred nekaj dnevi tajnik KD Mino Martinazzoli in predsednik vlade Giuliano Ama-to priznala, da njegov predlog ni bil maksima-lističen. Potem pa sta se umaknila in se opredelila za vladno preosnovo, ker so se »nazadnjaške komponente KD prestrašile predlaganega programa«. DSL zato po Occhettu ni odgovoren, če je dogovor spodletel. Toda tudi v demokratični levici vsi ne soglašajo s to tezo. Senator Gerardo Chiaromonte, po katerem »DSL stalno ponavlja, da je pripravljena vladati, vendar ne uresniči nobene konkretne pobude, da bi dosegla ta cilj«. Glavno krivdo Ghiaromonte sicer pripisuje vladni koaliciji, a tudi »DSL in PRI imata pri tem svoje odgovornosti«. Ce ne bo presenečenj, se najbrž do referendumov ne bo v Italiji spremenilo nič, po njih pa bi se politična scena lahko dvolj spremenila in omogočila drugačne rešitve. RIM - Skrb za okolje ni več med glavnimi problemi, ki tarejo Italijane. Zaradi dramatičnega razpleta dogodkov zadnjih let povzročajo veliko več preokupacij gospodarska kriza in ofenziva kriminala. Samo 29 odstotkov Italijanov meni, da je skrb za okolje glavna prioriteta, medtem ko je 67,7 odst zaskrbljen zaradi ofenzive organiziranega kriminala, 49,4 zaradi brezposelnosti in 47,3 odst zaradi narkomanije. Tako izhaja iz raziskave, ki jo je za Italijanski zavod za okolje pripravil raziskovalni inštitut Censis in ki je bila predstavljena včeraj na sedežu Sveta za delo v Rimu. Na osnovi odgovorov 2.000 italijanstih družin, ki živijo v 54 različnih mestih, so raziskovalci prišli do zaključka, da je problem okolja postal v zavesti italijanskega prebivalstva eno od tolikih vprašanj, M čaka na rešitev. Vendar to ni povsem negativno. Ker je faza emocij mimo, je ravnanje bolj v skladu z načeli varstva okolja To je razvidno predvsem iz dejstva, da so anketirani pripravljeni, da se odpovedo sprejem, da uporabljajo ekološke detergente, da upoštevajo diferencirano zbiranje od- manjkljive storitve občin včasih povzročajo velike težave. V zavesti Italijanov je največji ekološki problem mestni promet in z njim povezana onesnaženost zraka. A tudi s tega vidika so Italijani bolj zaskrbljeni zaradi posledic na zdravje ljudi kot pa za nevarnost, ki ga onesnaženje predstavlja za ves planet Toda raziskava ne razkriva samo doslednega ravnanja, ampak tudi protislovja. Najbolj kričeče zadeva avtomobil. Ce 64 odstotkov anketiranih meni, da onesnaženje škodi pljučem, se dobrih 60 odstotkov anketiranih ne namerava odpovedati avtomobilu, skoraj polovica pa se vozi v službo z avtom. In, spet protislovje, zaradi kakovosti zraka pa se približno milijon Italijanov vsako leto izseli iz mest in si poišče dom na podeželju. Kdor si takega stika z naravo ne more privoščiti, ga nadomesti s tem, da goji cvetje in rastline doma. Po oceni raziskovalcev iz zbranih podatkov izhaja predvsem nevarnost, da bi problemov okolja ne doživljali kot realen problem, ker bi ga z domišljijo dovolj olepšali. To je izziv, ki mu morajo biti Italijani padkov, čeprav jim po- NOVICE RAI mora poskrbeti za dobro vidljivost svojih programov RIM - Italijanska javna radiotelevizijska hiša Rai mora poskrbeti za dobro vidljivost svojih programov povsod, tudi v tržaški četrti Rocol in v Terskih dolinah. Tako trdi socialdemokratski poslanec Paolo De Paoli, ki je bil izvoljen v videmskem okrožju, po rodu pa je iz Feltreja. De Paoli je naslovil poslansko vprašanje ministru za pošto in telekomunikacije z zahtevo, naj poseže, ker imajo vsi italijanski državljani pravico do optimalne vidljivosti signala javne televizijske hiše. Ferri (PSDI): Italija naj izsiljuje Slovenijo in Hrvaško RIM - Italija naj pogojuje svoj pristanek na vstop Slovenije in Hrvaške v Evropski svet z rešitvijo problemov italijanske manjšine ter s priznanjem pravice istrskih in dalmatinskim beguncem, da se vrnejo na svoje domove. Tako meni načelnik socialdemokratske poslanske skupine Mauro Ferri, ki je predlagal parlamentu, naj sprejme resolucijo v tem smislu. Ferri zahteva tudi, naj na pogajanjih sodelujejo predstavniki FJK, ezulskih organizacij in italijanske manjšine, zavzema pa se tudi zato, da bi morebitni popravki mej na morju ne otežkočili vhoda v tržaško pristanišče. Potrjena obsodba morilcev generala Giorgierija RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj zavrnilo priziv bivših brigadistov Paola Cassette, Geraldine Collotti, Fabrizia Melora in Danieleja Mennelle, ki jih je rimsko sodišče decembra 1989 obsodilo na zaporne kazni od 27 do 11 let zaradi umora generala Licia Giorgierija. Giorieri, po rodu Tržačan, je bil ubit pred svojim rimskim stanovanjem 20. marca 1987. Novi predsednik konzorcija ljudskih bank FJK CODROIPO - Dr. Angelo Scotti, predsednik ljudske banke Friul-Adria v Pordenonu, je od četrtka predsednik deželnega konzorcija ljudskih bank Furlanije-Julijske krajine. Izvolili so ga zastopniki šestih ljudskih bank včlanjenih v konzorcij, ki ima svoj sedež v Codroipu. Članice so Kmečka banka v Gorici ter ljudske banke v Pordenonu, Vidmu, Latisani, Huminu in Čedadu, Scotti sledi dosedanjemu predsedniku Nellu Frattolinu. Na podpredsedniško mesto je bil izvoljen Ksaverij Leban, predsednik Kmečke banke v Gorici, ki je pred leti že bil na čelu konzorcija. Predsedniško mesto v konzorciju se namreč podeljuje rotacijsko. Cez dve leti bo torej zastopnik Kmečke banke spet prišel na to mesto. Sest ljudskih bank, ki v deželi imajo 126 poslovalnic, bo tudi vnaprej sodelovalo v okviru konzorcija. Klientom bodo ponujali nove usluge. Dobili so tudi podporo Evropskega socialnega fonda. Poglobili bodo stike z deželno upravo, z ESA, s CONGAFI, FINRECO in Friulio. (M.W.) _______TRST / ANGLEŠKA LETALONOSILKA_________ Alk Royal: skrb za angleške vojake na Balkanu in čakanje na odločitve ZN TRST - Najprej ameriška Kennedy, nato francoska Clemenceau, včeraj pa še angleška Ark Royal: v mesecu dni so se v tržaški luki zasidrale kar tri letalonosilke. Letalonosilka Ark Royal (na sliki D. KrižmančiCa) je manjša od ameriških, vendar sodobno opremljena Na krovu ima letala sea hairier z navpičnim vzletanjem in pristajanjem in helikopterje, opremljene za boj proti podmornicam. Med 1.200-član-sko posadko je skoraj sto žensk. Poveljuje ji kapitan Blackham, ki je včeraj novinarjem svoje poslanstvo obrazložil predvsem kot čakanje na morebitne sklepe OZN in pripravljenost za pomoč 2.500 angleškim vojakom v Bosni. V akcijo pošiljanja pomoči s padati pa njegova posadka ni bila vključena PISMO DEŽELNIH SINDIKALNIH VODITELJEV Sindikat naj se bolj odločno kot doslej angažira za vzpostavitev miru v Bosni TRST - Deželna tajnika sindikata CGIL iz Furlanije - Julijske krajine Graziano Pasqual in iz Veneta Luciano De Gasperi sta odposlala vsedržavnim voditeljem sindikata Brunu Trenti-nu, Ottavianu Del Turcu in Antoniu Lettieriju, pisma s pozivom, da bi se sindikat bolj kot doslej angažiral za konec tragedije na ozemlju bivše Jugoslavije. Spričo stalnega in postopnega zaostrovanja vojne v Bosni - sta izjavila De Gasperi in Pa-qual- smo izrazili veliko zaskrbljenost, da bi se vojna še razširila. Akcija italijanske vlade je po njunem mnenju premalo učinkovita, prav tako neučinkovita je bila Evropska gospodarska skupnost, ki ni bila sposobna izvajati pritisk na vse akterje, ki so odgovorni za vojno stanje. Po mnenju obeh deželnih tajnikov se mora tudi evropski sindikat močneje uveljaviti; kar pa se tiče italijanskega sindikata je treba pozitivno oceniti velik napor, ki ga je vložila CGIL, ki je doslej odposlala na vojna področja preko sedem milijard lir za razne humanitarne potrebe. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da bi se ta pomoč razvila na učinkovitejši način. Sindikalna voditelja sta v pismu Trentinu, Del Turcu in Lettieriju predlagala, da bi na bližnjem zasedanju vodstva CGIL razpravljali o možnosti širše povezave z mednarodnimi departmaji CISL in UIL, tako da bi se celoten italijanski sindikat postavil v obrambo miru v Bosni, za spoštovanje človekovih pravic in za mirno sožitje med narodi in narodnostmi. KOMENTAR »Teh Slovencev si ni izmislila vlada, to niso včerajšnji priseljenci, ampak državljani, ki bivajo tu najmanj že enajst stoletij, ki nikakor niso barbari in ki, nasprotno, dokazujejo v marsičem več omike kot Italijani sami.« To je zatrdil v enem svojih političnih spisov že leta 1925 tržaški italijanski književnik Scipio Slataper in priznal, da Italijani izkoriščajo slovenski živelj. Mussolinijevi črnosrajčniki, katerih histerični epigoni se zadnja leta spet vreščeče zaganjajo v slovensko narodnostno skupnost na italijanskih tleh, pa v Slovenijo in Hrvaško, ki da sta jim dolžni odstopiti Istro in Dalmacijo, so se takrat nadejali, da nas bodo zlahka iztrebili in z nami naš jezik, kulturo. Mučili so nas in morili, naši narodni bitnosti pa le niso mogli do živega. No, kar ni bilo mogoče med vojno, pa bomo postorili po vojni, so si dejati, tem manjšincem bomo dobesedno tla pod nogami spodkopali - zemljo jim bomo p obredi. In res, fašisti, ki se niso združili samo v misovskem gibanju, ampak so se po natanko določeni strategiji vključili v skoraj vse demokratične stranke, in siceršnji nacionalisti ter prostislovenci, prav tako navzoči praktično v vseh političnih silah, so se tega pridno lotili. Na zemljevidu tržaške pokrajine so vsa območja, ki so jih naseljevali Slovenci - torej v bistvu ves breški in kraški okoliš - zaznamovali s sivo barvo. Po sledeh fašistične »nacionalne bonifikacije« in pod taktirko vodilnih političnih in gospodarskih krogov se je začelo vsevprek nasilno razlaščanje slovenske obdelane zemlje, povezano z gradbenimi špekulacijami, in to pod pretvezo »javnokoristnih pobud«. Na tak način so nam Razlaščanje: sicer ne gre več za etnično čiščenje, toda... Drago Gašperlin samo do leta 1982 odtujili že polnih 10 odstotkov zemlje, ravno tedaj pa so prihajale na vrsto še hitre ceste, znanstveno-razi-skovalni center med Bani in Pa-dričami ter sinhrotron pri Bazovici. Omenili smo nacionalno bonifikacijo. Le v čem je na primer razlika med politiko stanovanjskih gradenj na slovenski predmestni zemlji in tezami, ki sta jih leta 1930 iznašala uradno glasilo tržaškega fašizma »II Po-polo di Trieste« in Alessijev dnevnik »II Piccolo« (danes sicer drugače usmerjen) ter naravnost tekmovala pri vodenju raznarodovalne politike? »II Popo-lo di Trieste« je takrat takole pisal: »Za sedaj sklenjene gradnje občina nadaljuje s staro metodično politiko mestnega (beri: italijanskega) širjenja v predmestje. V seznamu del, ki se zdaj začenjajo v Trstu po sklepu po-destata, so tudi nekatera, ki ustrezajo neodložljivim potrebam, ki pa morajo služiti delu narodnostnega čiščenja (bonifi-ca). Treba je zgostiti večje število mestnega elementa v predmestja, okrog preostalih skupin drugorodcev (alloglotti - Slovenci); te skupine niso močno številne in jih je lahko poistovetiti brez težav, nahajajo se v Barkovljah, v Lonjerju, na Kati-nari, pri Magdalenah, na Greti, okrog rojanske doline, v Skednju... Praktično uresničenje predmestne čistke se lahko doseže poleg s priseljenci iz drugih italijanskih dežel s po-rušenjem starega mesta (to je s premestitvijo ondotnega italijanskega življa v predmestje, op. ur.). Mogli bi zahtevati (od Mussolinija, op. ur.) etnično čistko take vrste, kakršno je izvršil Kemal paša v Mali Aziji, in to bi bila naša pri-rodna pravica.« Kemal Ataturk je po turških pogromih okoli Iz-mira dal nasilno izseliti več sto tisoč Grkov v Grčijo. In še: »Pač pa zahtevamo, da se v Trst doseli nadaljnjih 50.000 bratov iz starih pokrajin, da z dobrim italijanskim elementom poselimo območja naših predmestij, ki so okužena z drugorodno kugo, Kar zadeva bonifikacijo kraške planote, soglašamo, da se ta da izvesti le na agrarnih temeljih, toda potrebne bodo jasne metode, trda roka, precejšnji kapital, razen seveda, če nam ne priskoči na pomoč zakon o razlaščevanju, ki bi nam olajšal odvzem zemlje in to v velikem obsegu...« Kaj vse se je potem v resnici zgodilo, koliko rodovitne slovenske zemlje je bilo treba v zadnjih desetletjih žrtvovati »interesom skupnosti«, je znano, znano pa je tudi, kako smo bili Slovenci pri vsem tem opeharjeni. Toda čemu vse te besede? Zaradi tega, ker se govori zdaj o premestitvi pomorskega petrolejskega prometa iz Benetk v Trst, kar pa predpostavlja nov naftovod in torej novo razlaščanje naše zemlje. Bog ne daj, nikakor ne maramo spet govoriti o kaki etnični čistki, dejstvo pa je, da se bomo slej ko prej z likvidacijo vsega našega zemljiškega bogastva dobesedno potopili v italijanskem kotlu. Tudi to naj pride do izraza na slovensko-italijanskih pogajanjih okrog Osimskih sporazumov in sicer skupaj s širšim problemom velikanske gmotne škode, ki nam jo je prizadejal fašizem v teh krajih, ne pa samo vprašanje povrnitve škode istrskim beguncem in zadeva okoli fojb, ob kateri se pozablja, da so zanje navsezadnje krivi sami fašistični hlapci nacističnega okupatorja. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 27. februarja 1993 KOMENTAR Kako dolgo še bo morala naša uboga lira poplesavati v vrtincih? E'/ ‘ Elio Fornazarič Lira je torej ponovno v vrtincu. V Se hujšem vrtincu, v kakršnem se je znašla v začetku januarja, ko so jo svetovno nezaupanje, mednarodna in notranja špekulacija potisnile na raven 1501 lire za dolar in 932 lir za nemško marko. Ob včerajšnjem zaključku poslovanja na valutnih tržiščih so v prvem dnevniku TG2 sporočili, da je dolar notiral 1583-84, nemška marka pa 964 lir. Ko je milanska borza zjutraj odprla vrata, so bile kotacije vodilnih tujih valut še višje, vendar so pozneje nekoliko popustile pod vplivom dveh vesti: da je vodstvo EGS zagotovilo, da bo Italiji kljub vsem sedanjim težavam podelila obljubljeni kredit, in da je Bundesbank sklenila priskočiti na pomoC Italiji z znatnimi nakupi lir. Sicer bi se borzni teden lahko zaključil še znatno slabše za italijansko valuto. Ta najnovejša kriza lire pa je nekoliko drugačna od dosedanjih. Različni so njeni izvori, razlike pa so zaznavne tudi kar zadeva odnos s posameznimi drugimi valutami. Poleg strogo ekonomskih je namreč krizo sprožil tudi politični moment: z odstopom nekaterih ministrov tudi z gospodarsko ključnih resorjev, se je Amatova vlada znašla v hudih škripcih in njihova improvizirana zamenjava čez zadnji konec tedna očitno ni dosegla zaželjenega uspeha, da bi mednarodno javnost prepričala o domnevni kontinuiteti, Ce že ne o "trdnosti” rimske vlade. Sicer pa na kakšno mednarodno zaupanje naj računa vlada, ki se kar naprej izogiba resnim demokratičnim konfrontacijam v parlamentu s stalnim zatekanjem k "zaupnicam”? Mednarodna špekula- cija, ki je vedno na preži, je tokrat poleg italijanske lire potisnila navzdol tudi špansko pezeto in švedsko krono, medtem ko je francoskemu franku v glavnem prizanesla. Ameriški dolar pa se s svoje strani v tem trenutku sooCa z drugačnimi težavami: na skorajšnjem vrhu sedmih najveCjih v Londonu namerava predsednik Clinton odločno nastopiti proti Japonski, da bi zavrl njeno gospodarsko prodiranje na tržišča ZDA. Jen je namreč že moCno potisnil navzdol vrednost zelenega bankovca, ki je zato v tem trenutku nekako v ozadju tudi v odnosu z italijansko liro. Zato je primerjava lire z dolarjem danes manj zgovorna kot pa primerjava z nemško marko, ki je merodaj-nejša in ki vzbuja skrb, da bo v kratkem dosežena nevarna psihološka meja 1000 lir za DM. Kako naprej? Trenutek je verjetno resnejši kot si mislijo naši državniki v Rimu. Navaden smrtnik ima vtis, da Čeprav so začasno opustili uradni optimizem, Ceš da bo lira v kratkem ponovno stopila v Mednarodni denarni sistem, pa vendarle nekako tiho računa na prislovično italijansko iz- najdljivost in na dobrohotnost "stellona”. Vse to pa bo tokrat najbrž le malo zaleglo. Davčni vijak v državi je že tako privit, da utegne vsak poskus novega privijanja sprožiti soglasen protest državljanov, brezposelnost se širi iz dneva v dan, notranja zadolžitev je dosegla razsežnosti prave grmade in nic ne kaže, da bi se kdo v Rimu nameraval resno in z vso odločnostjo spoprijeti s tem hudim gospodarsko in morda še bolj politično nehvaležnim problemom. Brez temeljitega posega na to področje pa bo lira tudi v prihodnje nujno prehajala v nove in nove vrtince in njena pot navzdol se bo po sili razmer vztrajno nadaljevala. Drug problem, ki ga mora Rim rešitri, je odprava korupcije. Ta hiba, ki sicer pesti občasno tudi druge države, a ki jo znajo drugod najpogosteje zatreti v kali, je v naši državi zadobila konotacije pogubnega raka, ki se nezadržno širi in poglablja v državno politično in gospodarsko tkivo. Nekdo si je pred dnevi vzel C as, da je izračunal, koliko denarja so skupno v zadnjih 15 letih samo iz tega naslova in na Črno požrli politične stranke in njihovi voditelji. Prišel je do presenetljive vsote 100.000 milijard lir! In vse kaže, da preiskovalci še daleč niso prišli zadevi do dna. No, dokler ne bo odpravljena ta strahovita korupcijska praksa, v katero so vpleteni tudi naj-veCji industrijski koncerni javne in zasebne narave, vodilne politične stranke in sam državniški vrh, si je zaman pričakovati, da bo italijansko gospodarstvo in z njim lira deležno trdnega zaupanja v zunanjem svetu. Kako dolgo se bo morala naša uboga valuta poplesavati v vrtincih? ______ZGODOVINA / ZANIMIV SIMPOZIJ V TRSTU_ Trpljenje ujetnikov v filmih in v besedah Posebna monografska številka revije "Qualestoria" Udeleženci včerajšnjega posveta o tragičnem umiku na reki Don (foto Sergio Ferrari) TRST - Trpljenje italijanskih vojakov na ruski fronti je odmevalo na včerajšnji otvoritvi zgodovinskega simpozija z naslovom "Z očmi drugih", ki ga v gledališču Miela skupno prirejajo Deželni inštitut za zgodovino odporništva, Cappella Underground in tridentinski zgodovinski muzej. Gre za zanimivo in kvalitetno pobudo, ki ima namen razsvetliti razne še nerazčiščene aspekte vojnega ujetništva v prvi in v drugi svetovni vojni. Prireditelji so med drugim povabili v Trst dva znana zgodovinarja, izvedenca v memoaristiki Nuta Re-vellija (Turin) in Karla Stuhlpfarrerja (Dunaj), pravo poslastico pa predstavljajo nekateri filmski dokumentarci iz ruskih državnih arhivov. Gre predvsem za pretresljiv prikaz tragičnega umika italijanskih alpin-cev z območja reke Don in za pričevanja vojakov carske Rusije na frontah prve svetovne vojne. Filmi prihajajo predvsem iz ruskega mesta Krasno-gorsk. Tridnevni simpozij sta včeraj popoldne odprla tajnik Inštituta za odporništvo prof. Galliano Fogar in prof. Marina Rossi, ki že dolgo Časa raziskuje življenje italijanskih vojakov v sovjetskem ujetništvu in ki je v bist- vu "prinesla" v Trst ruske dokumentarce. O 50-letnici odločilne bitke na Donu je spregovoril zgodovinar Nuto Revelli, ki se je kot italijanski oficir bojeval v Rusiji, po kapitulaciji Italije pa je pristopil k partizanom. Revelli, ki je o teh vprašanjih napisal veC knjig, velja za enega najboljših in najbolj objektivnih zbirateljev spominov vojnih ujetnikov. Po razpravi so si udeleženci seminarja ogledali ruske dokumentarce, zveCer pa so predvajali film režiserja Giuseppeja De San-tisa "Italiani brava gen- te“, ki govori prav o vojni na tleh Sovjetske zveze. Danes ob 16. uri bo v Mieli spregovoril ravnatelj tridentinskega zgodovinskega muzeja Vincen-zo Gali, ob 18.30 pa bodo predstavili monografsko številko revije ”Qualesto-ria“, ki je posvečena pričevanju vojnih ujetnikov različnih narodnosti. Revija, ki nosi naslov "Daleč od domovine, na robu sveta", objavlja prispevke mnogih sodelavcev Inšituta za odporništvo. Pričevanja slovenskih ujetnikov v Rusiji med prvo svetovno vojno je zbrala prof. Marta Verginella. Po predstavitvi revije ”Qualestoria“ bodo predvajali še druge dokumentarce iz Krasno-gorska. Posvet se bo zaključil jutri popoldne. Prof. Karel Stuhlpfarrer z dunajske univerze bo ob 16. uri govoril o znani av-stro-ogrski ofenzivi v Kobaridu in o gledanjih avstrijskih zgodovinarjev na prvo svetovno vojno. Uro kasneje bodo znova predvajali dokumentarce iz ujetništva in s fronte, ob 19. uri pa nemški film VVestfront 1918 režiserja VVilhelma Pabsta. _______RAZISKAVA / PO RAZSODBI VRHOVNEGA KASACIJSKEGA SODIŠČA OB PROCESU ZOPER SAMA PAHORJA_ Protislovenski izpadi na Tfiaškem Tržaška občina prednjačila v nasprotovanju vsakršni obliki rabe slovenskega jezika v javnosti Javne uprave oporekale pravici do rabe slovenščine Marec 90: Tržaška občina noCe postaviti dvojezične table KGS. April 90: organizirani nemiri (LpT in MSI) na seji rajonskega sveta pri Sv. Ivanu proti uporabi slovenščine; zahteva po odstranitvi prisotne prevajalke; slovenski predsednik sveta onemogočen v izvajanju funkcije; predstavniki šovinističnih stališč z odhodom s seje povzročiti nesklepčnost. Ljudski referendum pri Ferlugih; kljub zahtevam Tržaška občina ni natisnila dvojezičnih votilnic. Tržaški občinski svet z županom Richettijem proti dvojezičnim osebnim izkaznicam v okoliških občinah (Devin-Nabrežina, Zgonik, Repen); možnost uporabe slovenskega jezika naj bi se omejila le na omenjene občine, ne pa za tržaško in miljsko! Avgust 90: Tržaška občina nadaljuje z ne-sprejemanjem prošenj v slovenščini. Pokrajinski nadzorni svet prepreči sklep Občine Dolina glede dvojezične doklade uslužbencem. Tržaška občina noCe izdati dovoljenja za javno razstavo dokumentov ob priliki shoda, ki ga prireja Samo Pahor. Občinska uprava v Miljah noCe upoštevati izvirnih toponimov. September 90: Goriški župan Scarano preprečil občinskemu svetovale Bratini poseg v slovenskem jeziku. Oktober 90: tako za tržaškega župana Richet-tija, kakor za predsednika Pokrajine Crozzolija je osnovni problem, da se pravno toCno definira dolžnost Slovencev in s tem omeji njihove pravice. November 90: tržaški župan Richetti in celotni odbor zavrnila predlog za izdajo dvojezičnih osebnih izkaznic. Januar 91: goriški župan Scarano je v Rimu zagovarjal negativna stališča do slovenske manjšine brez soglasja (in informiranja) goriškega odbora, kateremu predseduje. Junij 91: občine v Benečiji: izvoljeni predstavniki KD v Sovodenjski občini odločilno nasprotovati prisotnosti Slovencev. Julij 91: tržaški občinski odbor proti vključitvi prisotnosti Slovencev v statut. September 91: v rajonskem svetu v Skednju preprečili poseg izvoljenega svetovalca v slovenščini. Predsedujoči odvzel besedo izvoljenemu svetovalcu. Goriška občina noCe vključiti Slovencev v statut. Januar 92: občinska služba za javne prevoze v Trstu nasprotuje posegom v slovenščini. Zaradi odsotnosti uradne prevajalke na občnih zborih zahtevajo razveljavitev zborovanj. Obračun javne službe objavljen le v italijanščini. Tudi v okoliških občinah so izginiti slovenski napisi o progah javnih prevozov. Sporočila o spremembah umikov in cen so ponovno samo v italijanščini. Julij 92: tržaški Cupan Richetti prekinil pozdrav slovenskega izvoljenega predstavnika v slovenščini in zagrozil s prekinitvijo seje. Prepovedal prepis posega v zapisnik. Dovolil kričanje misovcev in motenje posega. Tržaški občinski svet noCe obsoditi fizičnega napada na svetovalca Pahorja in razgrajanja fašistov v občinskem svetu proti govora svetovalca. Avgust 92: tržaški župan Staffieri ni sprejel vloge v slovenščini. Samo Pahor prijavil župana sodstvu. September 92: tržaški Zupan Staffieri noCe poslati slovenskega obrazca za izjavo o premoženjskem stanju. Oktober 92: tržaški župan Staffieri zavrnil vlogo občanov glede načrtovanega območja znanstvenih raziskav, ker je bila napisana v slovenščini (SKGZ prijavila sodnikom). Tržaški pokrajinski svet: na pritisk MSI je predsedujoči označil pozdravne posege slovenskih svetovalcev kot posege v »tujem jeziku«. November 92: tržaški Zupan Staffieri označil svetovalce, ki vztrajajo pri zahtevi o posegih v slovenščini kot provokatorje. December 92: tržaški župan Staffieri odvzel besedo izvoljenemu občinskemu svetovalcu, ker je spregovoril v slovenskem jeziku. SLOVE F# MREŽ* DIMICA Dl S.GIACOMH Pl« le SCirotE EtEN6HTARI CON IIHGUA DINSEGNAMENTO SlGVENA caNKAR Pomazani slovenski napisi šentjakobske šole (f. Križmančič) ______MNENJA / DON MARIO VATTA_ Spoznati moč dialoga Don Mario Vatta, vodja skupnosti San Martino al Čampo: Menim, da Zeli le majhen, nerelevanten del tega mesta poglobiti protislovensko klimo, da bi tako zadostil lastnim interesom. Preprosti ljudje takih interesov nimajo. Mislim, da je v Trstu vedno obstajalo sožitje med tukajšnjo italijansko kulturo in slovensko kulturo. Ne verjamem, da bi vejala na Tržaškem protislovenska klima, kot tudi protiitalijanska ne. Predno začnemo govoriti v negativu, predno začnemo izpostavljati »anti-« ali » proti-« se moramo spomniti na zgodbo sožitja pri nas, ki jo sicer občasno spravljajo v krizo zgodovinski in politični dogodki. Tak je sedaj primer posodobitve Osimskega sporazuma: zdaj spet tvegamo, da zopet povlečemo na dan zelo žalostne stvari. Ob tem menim, da ne gre za zavračanje preteklosti, sploh ne. Opozarjam le, da z nenehnim obračanjem v preteklost tvegamo, da izgubimo korak z zgodovino:.z obračanjem nazaj onemogočamo samim sebi, da stopimo korak naprej. Ko govorim o sožitju, ne mislim na tisto idilično, ki bi mu nekako rekli »imejmo se radi«. Mislim na realno sožitje, ki naj omogoči mladini določeno odprtje, da spozna moC dialoga. Prav zato se moramo zoperstaviti tistim, ki imajo protislovenske interese, kar pomeni zoperstaviti se laži in ponovnem pojavljanju starih predsodkov. Don Mario Vatta MNENJA / ALOJZ REBULA Trsi tišči glavo v pesku Prof. Alojz Rebula Alojz Rebula, pisatelj: Protislovenska klima na Tržaškem? Seveda obstaja, kot je obstajala pred sto leti in bo še Cez sto let. Vtis imam vsekakor, da se je tržaška vrhnja kultura te klime malce rešila, a meščanski element je ostal tam, kjer je bil. Tak je moj vtis. Do premikov je prišlo tudi na cerkveni strani. Ob pogledu nazaj opažam, da se protislovenski izpadi vec ali manj ciklično ponavljajo od srede prejšnjega stoletja, tja od leta 48 sem. Vrhnja kultura ima sicer možnost, da vpliva na tržaški meščan- ski razred, a ta možnost je omejena in bo prišla do izraza šele v daljšem roku. Profesorja Rebulo smo ob tem spomnili, da so tržaška italijanska sredstva javnega obveščanja posvetila veliko pozornost prevodu njegovega romana V Sibilinem vetru v italijanščino. Takole je o tem menil: To je seveda zelo pozitivno. Dejal bi še vec: Piccolo je poveril predstavitev prevoda Ca-snikarju-profesorju, za katerega imam vtis, da se je resnično poglobil v roman: postavil mi je vprašanja, ki jih ni zastavil noben slovenski Časnikar. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je že za Časa fašizma Umberto Urbani objavljal v Piccolu stvari iz zamejskega sveta. Dejstvo, da vsaj kulturni Trst jemlje na znanje naš obstoj, je vsekakor pozitivno. Na to bi se morati privaditi tudi drugi tržaški sloji. A zanikan Trst se noCe in noCe vdati v naš obstoj. Kaže, kot da je alergičen na nas; njegov kompleks je še hujši od našega. Naš kompleks je samoobrambni, njegov je nojevski: glavo tiči v pesku, da le nas ne bi videl. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax- 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061 -322468 Celovec, Wulfengas.se 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. majit 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska, 75 Sežana, tel. 067 - 73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Sobota, 27. februarja 1993 TRST NOVICE POSVET / DVODNEVNA EKONOMSKA KONFERENCA V MILJAH POLITIKA / OKOLIŠKE OBČINE Evropski juristi na zasedanju v Trstu Evropski juristi, ki so doktorirali iz prava in bioe-tike bodo v Trstu, 7. in 8. marca razpravljali o tajnosti podatkov glede kompozicije človekovih osnovnih hromosomov. Studijska dneva je priredil mednarodni študijski institut o človekovih pravicah iz Trsta; sodelovali bodo tudi sodniki s stra-sbourškega sodišča, kot sta posl. Russo in prof. Pe-titti. DSL se sprašuje: Kakšna stranka danes? V ponedeljek, 1. marca, ob 17.30, bo v dvorani Vul-cania na Pomorski postaji srečanje vodilnih organov DSL z voditelji organizacij in demokratičnih gibanj tržaške pokrajine in z novinarji na temo; “Kakšna naj bo stranka danes - predlogi DSL“. Uvodno poročilo bo imel Claudio Tonel, predsednik federalnega odbora DSL. Zasedanje želi prispevati k reformi politike in strank. SKP o zdravstveni politiki Amatove vlade Stranka komunistične prenove bo v torek, 2. marca, ob 17. uri, na sedežu INCA-CGEL, v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares priredila javno zasedanje na temo: “Zakonski odlok Amata in De Lorenza o zdravstvu: koliko bodo novi predpisi obremenili delavce, upokojence in revnejše sloje«. Govoril bo prof. Sergio Minutillo, primarij v glavni tržaški bolnišnici. Sporočilo TZ o carinskih predpisih Ravnateljstvo hrvaških carin je vsem carinskim uradom zaukazalo, da morajo sprejeti takoimeno-vane Camets TIR, ki jih predložijo avtoprevozniška podjetja iz tržaške pokrajine. Na ta način bodo odpravljene nekatere težave krajevnih avtoprevoznikov, v korist katerih je predsednik TZ Tombesi takoj posegel pri hrvaških oblasteh. Lucarini predsednik Finezit Mnenje PSI Vodstvo socialistične stranke v Trstu je vCeraj objavilo tiskovno sporočilo, v katerem jemlje na znanje dejstvo, da je bil bivši deželni funkcionar in sedanji predsednik Tržaške hranilnice Piergiorgio Lucarini imenovan tudi za predsednika Finezit. To imenovanje, pravi PSI, potrjuje načelo samoohranjevanja stranke (KD op. ur.), ki se ne zaveda svojega bližajočega se izginotja. Lucariniju PSI izraža Čestitke, hkrati pa pripominja, »da je še nezasedeno predsedniško mesto pristaniške ustanove, ki so ga v preteklosti zasedah sposobni ljudje«. Kakšna bodočnost za miljsko občino? Predstavili raziskavo studia Ricerche e progetti Nabrežina: nova uprava še daleč Svetovalci podprli ustanovitev novih jasli za italijanske in slovenske otroke Martin Breceu »Kakšna bodočnost za Milje?« Pod tem naslovom se je včeraj pričel v gledališču Giuseppe Verdi v Miljah dvodnevni posvet o gospodarskih in širših razvojnih problemih tega najjužnejšega predela tržaške pokrajine. Gre za zanimiv poskus, da bi na odprti javni razpravi ob sodelovanju izvedencev izluščili programske smernice, ki naj bi v bodoče vodile občinsko upravo, pa tudi druge javne in zasebne dejavnike, ki sooblikujejo miljsko stvarnost. Posvet sta včeraj dopoldne uvedla župan Ferdinande Ulcigrai in podžupan Claudio Mut-ton. Povedala sta, da se je miljska občinska u-prava odločila za prireditev ekonomske konference, da bi bi programskim predlogom, ki se pojavljajo v občinskem svetu, dali neko trdnejšo osnovo. Mutton je tudi podčrtal, da bi konferenca morala predstavljati prispevek k reševanju konkretnih razvojnih problemov tržaške pokrajine, v kateri sicer posebno v zadnjih Časih marsikdo raje zganja poceni demagogijo z brenkanjem po nacionalističnih strunah. Pravi uvodni poročili pa sta imeli dr. Liliana Treves iz Turina ter funkcionarka tržaške pokrajine arh. Marina Cassin. Prva je predstavila raziskavo »Un idea per Muggia« (»Ideja za Milje«), ki jo je miljska občina dala izvesti turinskemu studiu Ricerche e progetti, druga pa se je osredotočila na urbanistični problematiki. Resnici na ljubo moramo povedati, da tako v uvodnih poročilih kot v splošni razpravi, ki se je pričela v dopoldanskih in nadaljevala v popoldanskih urah, ni prišlo do kakih revolucionarnih idej. Trevesova je večkrat poudarila, da je v Miljah, kot sicer tudi drugod po Tržaškem, predvsem Čutiti pomanjkanje podjetnosti. Seveda pa to ni problem, ki bi ga lahko rešili zgolj s sestavo novega upravnega programa. Trevesova je tudi večkrat govorila o primerjalni prednosti, ki naj bi Miljam dajala obmejna lega, in jim v tem smislu postavljala za zgled mesto Aosto, ki v dobršni meri živi prav od prometa s Švico in Francijo. V ostalem so govorniki z različnih vidikov osvetlili že znane temeljne možnosti, ki se nudijo miljski občini, med temi predvem možnosti rasti industrijskih dejavnosti, trgovine in turiz- ma. Kot je poudaril poslanec VViller Bordon, pa gre za to, da te temeljne možnosti postopoma postajajo stvarnost z realizacijo raznih projektov, kot so naCrti za boljšo ureditev industrijske cone, trgovski center, marina itd. Precej prahu je v razpravi dvignil deželni poslanec Adalberto Do-naggio (KD), ki se je izrekel proti trgovinskemu središču v miljski občini, Ceš da bi oškodoval mrežo trgovin v mestu. Razprava se bo nadaljevala danes, a ne veC v gledališču G. Verdi, temveč v palači G. Millo. Sklepno besedo bo imel župan Ulcigrai predvidoma ob 13. uri. Občina Devin-Nabrežina vsaj v bližnji bodočnosti ne bo še dobila nove uprave. PredsinoCnja seja občinskega sveta je sicer pokazala, da si v bistvu vse stranke želijo učinkovitejšo in trdnejšo upravo, političnih rešitev pa še ni za vogalom, tako da bo treba za (morebitne) spremembe najbrž počakati. Novost predstavlja vsekakor dejstvo, da se o političnih in o upravnih vprašanjih razpravlja v občinski skupščini in ne - kot je bilo doslej v navadi - v tajništvih strank ali celo njihovih struj. Na Četrtkovi seji so podpisniki obrazložili tri politične dokumente, o katerih bo tekla beseda v sredo, nakar bodo svetovalske komisije skušale povzeti programska izhodišča nove uprave. Bojan Brezigar je predstavil dokument SSk, Giorgio Depangher skupno platformo DSL-Komunistie-ne skupine in Zelene liste, načelnik PSI Claudio Di Giorgio pa upravna izhodišča svoje stranke in Krščanske demokracije. Debato o usodi uprave je svojCas sprožila SSk, ki se je jasno zavzela za vstop v odbor Depan-gherja in somišljenikov ter za nekatere važne prioritetne točke, ki naj bi jih odbor izvedel do naravnega izteka zakonodajne dobe. Zelo malo navdušenja za ta predlog sta doslej pokazali PSI in KD, ki očitno nameravata še naprej vztrajati na neke vrste privilegirani politični osi, morda tudi v vidiku napovedane volilne reforme. Del devinsko-nabrežinske KD vsekakor že razmišlja o oblikovanju italijanske volilne liste, v katero bi seveda pritegnili tudi neofaši-ste ter ostale nacionaliste. Zupan Vittorino Caldi je v zvezi s polemikami o jamstvenem obvestilu, ki ga je prejel za obrtniško cono, rekel, da se ničesar ne sramuje in da je opravljal župansko funkcijo pošteno in v skladu z zakoni. Zupan ni direktno komentiral zahteve po odstopu, ki jo je vložila DSL-KS. Glede tega je samo poudaril, da je pripravljen v vsakem trenutku odstopiti, »a ne da bi ga kdo spodil«. Občinski svet je odobril sklep o ustanovitvi otroških jasli v Devinu in to za slovenske in za italijanske otroke. Načrt je bil predmet političnih sporov v upravi, Občina bo na podlagi Četrtkove odločitve zaprosila Deželo za 350 milijonov lir prispevka. Jasli naj bi uredili v prostorih, kjer sta trenutno italijanski in slovenski vrtec. 200 milijonov lir naj bi uprava potrosila za ustrezno gradbeno preureditev prostorov, preostali del deželnega prispevka pa za delovanje jasli in za stroške za osebje. Svetovalci so na predlog odbornika Martina Breclja odobrili dvojezični statut za Kmetijske dneve, ki bodo, Ce ne bo prišlo do težav, letošnjega septembra v dolinski občini. V pripravljalnem odboru sedijo med drugim zastopniki tržaških uprav, kmečkih organizacij, KGS in Trgovinske zbornice. Na seji so tudi odobrili pravilnik za uporabo devinske Bridarjeve hiše. Občina Devin-Nabrežina bo skupno z zgonisko in z repentabrsko upravo ter z zahodnokraškim rajonskim svetom znova zahtevala od Krajevne zdravstvene enote celovito obratovanje načrtovanega zdravstvenega okraja, ki ima sedež prav v Nabrežini. Glede davka ICI se je uprava odločila za pristojbino v višini šest promil, medtem ko je v začetku star-tala na pet promil. Sklep pa je morala spremeniti na pritisk pokrajinskega nadzornega odbora. Občinski svet se bo, kot rečeno, znova sestal v sredo. DRUŽBENA VPRAŠANJA / PREDSTAVITEV MESEČNIKA NARCOMAFIE Don Ciotti in njegov boj proti mafiji in mamilom Ciottijev mesečnik ponuja roko vsem emarginiranim POMORSTVO / DO KONCA APRILA IZGOTOVITEV CELOVITEGA PROGRAMA Finmare se pripravlja na preustroj Tržaškemu Lloydu le obrobna vloga Družba Tirrenia bo usklajevala ves notranji potniški in tovorni promet Narcomafie - zgovoren naslov novega mesečnika, ki je prejšnji teden izšel v Turinu in bo obravnaval žgoče poglavje sodobne družbe, kot je tesno prepletanje med mafijskimi organizacijami in prekupčevanjem z mamili. Novi mesečnik skupine Abele (ki med drugim izdaja revije, kot je Animazio-ne Sociale) so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu Skupnosti San Martino al Čampo, ob prisotnosti odgovornega urednika don Luigija Ciottija, ki je skupino Abele ustanovil v Turinu leta 1966 in jo kot velik animator uveljavil v eno najucinkovi- Damiana Ota tejših »odgovorov»so-dobni emarginaciji in podrejenosti mamilom predvsem mladih. Ciottija je uvodoma predstavil don Mario Vatta (oba sta sinoči spregovorila na javni razpravi krožka Che Guevara), ki se je ob priložnosti zahvalil Časnikarjem za pozornost do sorodnih problemov. Jasneje pa je na aktualen krajevni problem namignil sam Ciotti, saj je z zaskrbljenostjo opozoril na ovire glede načrta o terapevtski skupnosti na Dolgi kroni. Narcomafie se pojavlja na italijanskem tr- žišču kot prvi mesečnik, ki skuša združiti različne poglede in pristope do tovrstne problematike. Rojeva pa se kot sredstvo za informacijo, razmišljanje in dokumentacijo, ki so ga na pobudo omenjene Ciot-tijeve skupine Abele ustvarili nekateri novinarji velikih italijanskih dnevnikov, tiskarji in grafični oblikovalci v svojem prostem Času. Narcomafie namenoma ne sega po sponzorju in s tem izraža izbiro o brezpogojni svobodi izražanja. Zato pa mora računati na prostovoljno sodelovanje -Don Ciotti (levo) in don Vatta med včerajšnjo tiskovno konferenco (f. Ferrari) novinarjev in strokovnjakov, ne nazadnje bralcev, in sicer poleg prodaje v trafiki še v obliki navadne in podporne naročnine. Plemenita, predvsem pa drzna zamisel novega mesečnika o mafiji in prekupčevanju z mamili je priklicala k sodelovanju tudi številne italijankse in mednarodne ustanove oziroma organizacije, ki se strokovno in študijsko posvečajo raziskavi tega problema. V bistvu gre za sredstvo, ki ga Ciotti in njegovi sodelavci ponujajo v roke vsem, ki se želijo »vključiti»v igro», kot pravi don Luigi s svojo značilno skromnostjo, a nesluteno globino. Na mednarodno tržišče mamil, ki s svojo pretkano mrežo prekriva malodane ves svet, je neposredno vezanih veC pojavov sodobne družbe: kopičenje »skritih»kapi-talov, pranje umazanega denarja, trgovanje z o-rožjem, ne nazadnje se vse to sprevrže v nelagodje in emarginacijo mlajših rodov. Ni naključje torej, da se je ta pobuda uresničila v krogu ljudi, ki se že dolgo let vztrajno borijo z birokracijo in človeško ozkosrčnostjo, da bi ponudili pomoč tudi mladim ljudem, ki na svoji poti zaidejo na stranpoti. Kot don Vatta v Trstu, tako je nekaj let prej don Luigi Ciotti v Turinu začel odpirati prostore po meri človeka, to je vseh, ki bi se radi rešili iz zasvojenosti, ki bi radi zaživeli v bolj človeškem družbenem tkivu. Na področju mednarodnega linijskega tovornega prometa, ki sistematično zagotavlja povezavo med italijanskimi pristanišči in prekomorskimi lukami, a še ni doseglo vse potrebne ravni ekonomičnosti, bo poskrbljeno za to, da se v kratkem času Lloyd Triestino (Tržaški Lloyd) in Italia vključita v družbo Finmare in v njenem sklopu postaneta oddelek za linijske službe. Tako piše v tiskovnem sporočilu upravnega sveta družbe Finmare, ki se je sestal včeraj popoldne v Genovi. Takšna reorganizacija - se nadaljuje sporočilo - bo pomenila predpogoj za upravno resanacijo in šele po resanaciji (ali pozneje) se bodo poiska- le vse možne oblike za privatiziranje dejavnosti, ki jih bo opravljal oddelek Tržaški Lloyd-Italia; med takšnimi oblikami bi utegnile biti tudi joint-ventures za posamezne plovne zveze. Ni pa jasno, ali naj bi bil Tržaški Lloyd v bodoCe operativni del delniške družbe Finmare ali pa holdinga Finmare. Upravni svet Finma-reja je osvojil na včerajšnjem zasedanju vodilne smernice, ki jih je začrtal Zavod za industrijsko obnovo - IRI glede naCrta za preustroj in resanacijo oziroma za natančno opredelitev vloge, ki naj bi jo igrala celotna grupa na vsakem posameznem dejavnost-nem področju. Podroben ustrezni program bo mo- ral Finmare sestaviti najpozneje do konca aprila, tako da bi ga lahko zaceli izvajati v teku kvečjemu osemnajstih mesecev. Temelji programa naj bi bili naslednji: množični prevozi, mednarodne tovorne linijske zveze in mreža notranjih potniških in tovornih prevozov. Množične prevoze, ki zagotavljajo oskrbo bazičnih industrijskih objektov in preskrbo z energetskimi viri in za katere skrbijo podjetja, ki so že uglašena s standardi zadevnih mednarodnih tržišč, bodo upravljali v sodelovanju s privatniki ali pa jih zasebnim podjetnikom celo oddali; kakor koli že -meni upravni svet Fin-mareja - treba bo na vsak način privilegirati vzdrževanje strateško najpomembnejših poslov in maksimilizirati prihodke, da se na ta naCin zmanjša zadolžitev grupe Finmare. Notranje potniške in tovorne zveze bodo vz- drževale družbe Tirrenia, Caremar, Saremar, Siremar, Toremar, Adriatica in Viamare, ki bodo ohranile juridicno avtonomijo, a bo njih dejavnosti usklajevala Tirrenia. Slednjo naj bi slej ko prej privatizirali. Umrla mati škofa Bellomija V Veroni, kjer je živela, je včeraj umrla mati tržaškega škofa Lorenza Bellomija. Gospa Maria Caliari vd. Bellomi je bila stara 89 let. Pokojnica je bila preprosta zenska in je celo življenje posvetila družini. ZapuSča tri otroke, dva od njiju sta izbrala duhovniško oziroma redovniško pot. Bello-mijeva sestra Lucia je namreč redovnica. Pogreb pokojnice bo v ponedeljek dopoldne v cerkvi svete Lucije v Veroni. Škof Bellomi je včeraj prejel številne sožalne brzojavke s strani javnih osebnosti, a tudi s strani navadnih vernikov in občanov, ki vidijo v njem poštenega dušnega pastirja in zagovornika miroljubnega sožitja. Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. HlZBARUA/ 171 TONRAZSTRELIVAh Hrvaška ladja s frotilom bo priplula danes v Trst Hrvaška tovorna ladja »Vela luka«, ki prevaža v kontejnerjih 171 ton tratila, očitno namenjenega enemu od spornih taborov v BiH, bo priplula danes okoli desetih zjutraj v Trst in se zasidrala pred lesnim skladiščem. Tako vsaj so nam povedali vCeraj na Luški kapitaniji. Ladjo pod poveljstvom 60-letnega Franja Barcota je pred tremi tedni prestregla nedaleč od DraCa belgijska vojna ladja »VVestdiep«, ki križari po Jadranu v okviru akcije za preprečitev dobav orožja nekdanjim republikam razpadle Jugoslavije, nakar so jo blokirali pred luko v Bariju in jo strogo zastražili. Kam je bila »Vela luka« pravzaprav namenjena, se ne ve, nekateri pa pravijo, da v Koper ali na Reko; drugi spet menijo, da je trotil naslovljen tržaškemu podjetju hitra Miner Engineering, ki pa ga v mestu ni bilo mogoče zaslediti, količina razstreliva na hrvaški ladji, ki je last dubrovniške družbe Libertas Development, zadostuje za uničenje treh mest, kot je Trst. MEJA / UKRADENI AVTOMOBILI IN PONAREJEN DENAR Vrsta uspešnih operacij tržaške policije proti organiziranim zločinskim skupinam Tržaška obmejna policija je izpeljala več akcij proti nezakonitemu prekupčevanju z avtomobili in ponarejanju denarja ter ilegalnim prehodom meje. Aretirali so npr. bosanskega državljana T. B. s ponaredki tujih bankovcev: sto bankoncev za 200 nemških mark in dva 100-dolarska bankovca. Marke so izvrstno ponarejene in zlahka vnovcljive na Črni borzi. Agenti skušajo ob sodelovanju Criminalpola ter Interpola dognati izvor denarja, o katerem menijo, da so ga natiskali v trikotu Milan-Brescia- Bergamo. Hkrati se nadaljuje pregon trgovcev z ukradenimi avtomobili, ki so prav tako z o-menjenega območja. Zadnji Cas so prestregli in zaplenili kar šest mercedesov in beemvvejev velike vrednosti in stopili na prste sedmim mešetarjem. Nadalje so agenti obmejne policije zaplenili sedem ponarejenih potnih listov, med katerimi so nekateri mojstrsko izdelani, drugi pa grobo. Zasegli so jih skupini oseb iz držav zunaj Evropske skupnosti, ki so jih obtožili posesti pona- rejenih dokumentov, tri pa tudi nezakonitega nakupa, saj so potne liste nabavili v Italiji. Se zmeraj se nadaljujejo tudi ilegalni prehodi cez mejo na italijansko o-zemlje. V zadnjih dveh tednih so policijske patrulje prestregle 28 oseb, pretežno romunskih, bolgarskih in poljskih državljanov. Na mejnih prehodih s Slovenijo so poostrili nadzor in zavrnili številne tujce, ki so se izdajali za turiste, a so v resnici hoteli poiskati delo v Italiji ali kateri drugi zahodni državi. TRST Sobota, 27. februarja 1993 7 OPČINE / DESET LET IZHAJANJA GLASILA TABOR Opensko kulturno glasilo v elegantnejši preobleki Odslej se bo imenovalo Glasnik - Vsebina zadnje številke Neva Lukes Glasilo SKD Tabor in knjižnice Finko Tomažič in tovariši vestno in verno prinaša že deset let vse, kar se na Opčinah dogaja na kulturnem, politično upravnem, gospodarskem in družbenem področju. Pred nedavnim je izšla nova številka, ki ima drugačno grafično obliko in tudi nov naziv. Tokratna številka, za katero že od začetka odgovarja in skrbi uredniški odbor, v katerem so Stanka Hrovatin, Nori Jeric, Magda Tavčar, Majda Danev in Henrik Gruden, prinaša v uvodniku razmišljanje odbora ob 25-letnici delovanja društva. Posebej je poudarjena pobuda izdaje kasete z avtorsko glasbo, napisano nalašč za mladinske predstave, kar predstavlja ovrednotenje društvenega dela z mladino za mladino, ki simbolično predstavlja bodočnost kulturnega življenja na Opčinah. Uvodniku sledijo prav prispevki mladih, ki opisujejo izlet v Maribor, pod skupnim naslovom »Zmajčkov rojstni dan v Mariboru«. V glasilu je tehten prispevek Stojana Spetiča z naslovom »Odkod dežujejo milijarde«. Ker govori pisec o številnih problemih, ki nas od blizu zadevajo in nas spomnijo "UlT!T t Kamnita kipa pred opensko cerkvijo, ki ju je društvo Tabor vzelo za svoj simbol (f. KriZmančič) tudi na tisto, kar smo morda že pozabili, a bi bilo treba vedeti, Ce želimo graditi svet brez meja in sovraštva, se nam zdi prav, da je našel prostor prav v tej številki. Na kratko je v glasilu zapisano, da je prejel prof. Sveto Grgič, dolgoletni kulturni delavec na glasbenem in pevskem področju, Gallusovo listino, ki jo podeljujeta ZKOS in Slovenska pevska zveza. Nato pa sledi zapis Igorja Dolenca, posvečen 90-letnici open- skega tramvaja, ki je tesno povezan prav z O-penci, njihovim življenjem in delovanjem. Veronika Martelanc piše o petstoletnici odkritja Amerike in jo povezuje z bojem domorodcev na tem kontinentu za svoje pravice ter s citiranjem tega, kar zahteva ustanova Amnesty International od vlad ameriških držav za zaščito pravic domorodcev. V spomin na to obletnico je društvo Tabor pripravilo tudi lepo razstavo z na- slovom »Ze 500 let«. Na razstavi je spregovorila prof. Marta IvašiC. In prav njen govor je v celoti objavljen v tej številki. Sledi pregled društvene dejavnosti od lanskega tabora v avgustu do odprtja dokumentarne razstave Arhiva Slovenije v novembru, pa še opis srečanja s pesnikom A-leksijem Pregarcem, ki ga je občinstvu predstavila Jolka Milic, sodelovali pa so na njem domači recitatorji in gojenci komorne igre GM. Tokratno številko glasila zaključuje zapis ob srečanju s pisateljem Sergijem Verčem ob izidu njegove knjige »Rolandov steber«, na katerem je spregovoril dr. Matjaž Kmecel, knjigo pa je predstavil urednik ZTT Marko Kravos. 36. številka »Glasnika« bo prav gotovo naletela na dober odmev med domačini, pa tudi med tistimi, ki z ljubeznijo spremljajo vse pobude na področju kulturne dejavnosti. OB 1 0-LETNICI SMRTI Še živi spomin na učiteljico Matildo Kermac Letos poteka 10 let, odkar je v Trstu umrla zaslužna učiteljica in narodna delavka Matilda Kermac. O njej lahko po pravici trdimo, da je vse svoje življenje posvetila našemu narodu, in to v temnih časih fašistične vladavine, pa tudi v svetlejših, a prav tako zahtevnih Časih, ko je bilo treba ponovno graditi to, kar je fašistično nasilje porušilo. Matilda Kermac je bila rojena v Trstu 15. decembra 1908. Oce je bil Istran iz Gažona nad Koprom, zaposlen pa je bil pri policiji v Trstu. Ko je leta 1918 ob koncu 1. svetovne vojne Italija zasedla naše kraje, so italijanske oblasti pošiljale oCeta, naj gre v Jugoslavijo. Toda on je trmasto vztrajal, da se iz svoje zemlje ne izseli. Tako je Matilda lahko obiskovala osnovno šolo in učiteljišče v Trstu - seveda italijansko, saj je fašizem ukinil slovenske šole - in postala italijanska učiteljica. Po končani maturi je službovala v Istri, in sicer v Borštu pri Kopru, Padni, Zametu pri Pazinu in v Črnotičah. Pri pouku si je rada pomagala z istrskih dialektom, da so jo uCenci lažje razumeli. Za to je izvedel krajevni fašistični tajnik in jo zatožil šolski oblasti. Kar ob koncu šolskega leta 1933-34, in sicer v maju, je bila nenadoma premeščena v kraj Numana pri Anconi, nato pa Se v Sartinano Mercantino, zadnja leta pred koncem druge svetovne vojne pa v Fossalto pri Portogrua-ru. Matilda Kermac se je ob osvoboditvi vrnila v Trst in se takoj prijavila takratnemu šolskemu nadzorniku Dragu Pahorju za poučevanje na slovenski šoli. Bila je nastavljena na Opčinah, nato premeščena k Sv. Ivanu, pozneje k Sv. Ani in končno je prišla na tajništvo k šolskemu nadzorniku pri Sv. Jakobu. V začetku ji je poučevanje na slovenski šoli povzročalo velike tež-koce, toda Čutila se je Slovenko in vztrajala. Priskrbela si je inštruktorja in se z izredno vztrajnostjo in vestnostjo izpopolnjevala v slovenskem jeziku. Kako zavedna Slovenka je bila, kljub italijanski vzgoji, je dokazala tudi s tem, da si je takoj po osvoboditvi brez vsake propagande menjala priimek iz »Germa« v Kermac. Ko jo je neka kolegica vprašala, zakaj je to storila, je odgovorila: »Čutim se Slovenko in to je moja dolžnost.« Matilda Kermac je umrla 7. januarja 1983. Deset let po njeni smrti jo mnogi hranijo živo in hvaležno v svojem spominu, v prvi vrsti njeni nekdanji delovni kolegi in še zlasti uCenci, za katere je toliko žrtvovala. Njen lik pa bi moral biti prav gotovo tudi danes še marsikomu za zgled. Potovanje v svet igre za svetoivanske otroke Kulturno društvo Slavko Škamperle od Sv. Ivana je organiziralo animacijsko dejavnost, ki se bo odvijala ob sredah od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca in 1., 2. razred osnovne Sole. Od 17. do 18. ure pa za otroke, ki obiskujejo 3., 4. in 5. razred osnovne Sole. Animatorka bo otrokom pripravila delno strukturirane dejavnosti pri katerih bodo otroci razpolagali oziroma manipulirali raznovrstni material (blago, obroče, kije, lepenko...). Tak vzgojno-didaktični pristop naj bi otrokom omogočal, da bi preko vseh komponent, ki jih vsebuje igra (Čustveno, kognitivno, socialno, moralno...) ustvarjali in osvajali različne tehnike celostnega umetnostnega izražanja. Poglavitni cilj animacije pa je vsekakor vzpostavljanje interakcijskih odnosov s sovrstniki in seveda tako tudi obvladanje različnih dinamik skupinskega dela. Hvalevredna pobuda Delavskih zadrug Multipla skleroza, bolezen centralnega živčevja, zaradi katere telo postopoma ohromi, se loteva predvsem mlajših ljudi (nekako do 25. leta starosti) in je praktično neozdravljiva. Zakaj? Ker ni znano, kaj jo povzroča, in je zaradi tega ni mogoče zdraviti. Raziskave v tej smeri vodi združenje AISM (Trg Giovine Italia 7, 00195 Rim - postni tekoči račun 44194009), ki ga gre zato podpirati. Za hvalevredno pobudo v tem pogledu so poskrbele zdaj Delavske zadruge: če v eni od njenih prodajnih enot kupiš vsaj pet izdelkov znamke Coop, prej-meS oštevilčeni odrezek, ki je dokaz, da bo zadruga od vnovčenega zneska odmaknila združenju AISM 1.000 lir. Predavanja o Krasu Več kot 1200 dijakov s Tržaškega (med njimi tudi dijaki slovenskih Sol) se je udeležilo predavanj o kraskih zanimivostih ter o raznih aspektih zaščite krnskega teritorija, ki so potekala v februarju v prostorih Tržaškega velesejma v okviru natečaja fulius Kugy. Glavna tema je bilo prav vprašanje ustanovitve Kraškega parka. Predavanja so se zaključila s predvajanjem filma II Carso triestino. ____PISMO UREDNIŠTVU_ Pustni pogreb Te dni sem bil priča pustnemu sprevodu in res lepo je bilo gledati, kako znajo naši ljudje spodbuditi svojo fantazijo in izvirnost, bodisi pri maskah kot pri vozovih. Gotovo, da tak pust ni norenje, ampak vsebuje tudi neko sporočilo gledalcem. Pri tem pa bi imel tudi katero pripombo: ponekod je stopil Dan slovenske kulture v ozadje, ali pa ga sploh ni bilo, ker se je bilo pac treba umakniti pustu. Drugo pripombo pa imam glede pustnih pogrebov. Pred leti se mi je pripetilo, da so godci spremljali pogreb edinega sina obupane matere z isto skladbo, ki so jo mesec prej svitali pri pustnem pogrebu. V sredo 24. februarja pa vidim v Primorskem dnevniku sliko nekega pustnega bon-sinjorja, ki je oblečen v liturgična oblačila. Ali naj odslej duhovniki spremljamo kristjane na pokopališče v srajci in kravati, da ne bomo mešali norčije in pa žalosti svojcev. Poleg tega je na omenjeni sliki dobro viden križ. Zanima me, kaj bi nekateri rekli, Ce bi pri pustnem pogrebu nosili prapor z rdečo zvezdo. Ce imamo kaj kulture, znajmo spoštovati ljudi in njihove simbole. Ne mešajmo pogrebne žalosti in pustnih norčij. Kaj ne bi fantazija lahko tudi tu delovala in iznašla kaj novega, namesto, da bi oskrunila to, kar je ljudem sveto? Mislim, da moramo ljudi in nekatere svete stvari vedno spoštovati, tudi ob pustu. Gotovo bi bil dolžan tu omeniti tudi, da je pepelnica začetek spokornega Časa, ki mu pravimo post, toda vem, da tega niti vsi kristjani ne bi mogli razumeti. Upam pa, da se bo našlo vec spoštovanja do družinskih tragedij in pa do nekaterih simbolov. Franc Vončina SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Thornton VVilder NAŠE MESTO Režija: ADRIJAN RUSTJA DANES, 27. februarja ob 20.30 ABONMA RED F JUTRI, 28. februarja ob 16.00 ABONMA RED G VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 27. februarja 1993 GABRIJEL Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 17.48 - Dolžina dneva 11.01 - Luna vzide ob 8.53 in zatone ob 24.00. Jutri, NEDELJA, 28. februarja 1993 ROMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1016,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Aliče Bursich, Sharon Lenassi, Maya Buiatti, Jessica Ria-viz, Fiorenza Torricella, Nikola Lazič, Ivan Forlani. UMRLI SO: 66-letni Michele D’Orta, 82-letni Giacomo Sicchi, 69-letna Maria Lazar, 80-letni Angelo Canciani, 67-letni Bruno De Meda, 79-letni Alfredo Peschier, 90-letni Nicolb Bonifacio, 84-letna Linda Leoni, 82-letni Eu-genio Petronio, 78-letni Oscar Starec, 83-letna Car-mela Petronio in 59-letni Libero Vascotto. OKLICI: uradnik VValter Hengel in uradnica Daniela Brandolisio, uradnik Paolo Gallo in zobozdrav-niska asistentka Cinzia Marini, komercialist Gior-gio Allegretto in gospodinja Cristiana Bussani, delavec Mauro Drioli in uradnica Tatiana Bolci, inštalater Angelo Campa-gnolo in Čistilka Manuela Rampazzo, tehnični operater Mauro Malattia in zo-botehnicna asistentka Mirsada SamardžiC, stražar Roberto Zabai in gospodinja Maria Cristina Guz-man, trg. pomočnik Fabio Famiani in trg. pomočnica Sonia Bognolo, finančni stražnik Attilio Bandiera in farmacistka Carmelina Mobilio, uradnik Andrea Dimauro in uradnica Eli-sabetta Marassi, državni uradnik Luciano Pavisi in študentka Sonia Alessio, uradnik Carlo Pillinini in odvetnik Patrizia Vanino, uradnik Fabrizio Pichierri in babica Lorella Tormena, delavec Roberto Bassi in trg. pomočnica Maria Con-cetta Carelli, pleskar Paolo Cerkvenic in učiteljica Te-resa Maria Aguiar Rodri-gues, gradbeni obrtnik Francesco Giaramita in diplomirana bolničarka Sara Cesaria. \ l LEKARNE Od ponedeljka, 22. do nedelje, 28. februarja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Kolonkovec - Er-ta S. Anna 10 (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Kolonkovec - Erta S. Anna 10, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). . Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 »Gli spletati«, vvestern, i. Clint Eastvvood. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20. 22.00 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera, di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE I - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I nuo-vi eroi«, i. Jean Claude Van-Damme. NAZIONALE 11-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giochi da adulti«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Trappola in alto mare«, r. Števen Seagal. NAZIONALE IV - 15.45, 17.50, 20.10, 22.15 »Guardia del corpo», i. Kevin Kostner, Whitney Houston. GRATTACIELO - 17.30 ,19.45, 22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, i. W. Goldberg. EDEN - 15.30, 22.10 »Sottomissione anal sex«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.45, 22.00 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson. LUMIERE - 16.00, 17.30, 20.15, 22.15 »La bella e la bestia«, Walt Disney. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II danno», r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Bi-■ noche. RADIO - 15.30, 21.30 »II portiere di notte in un collegio femminile«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU (Ul. Donizetti 3) bo danes, 27. t.m., gost večera prof. Samo PAHOR, ki nam bo pojasnil KAJ JE OSIMO. Začetek ob 18.30. Vabljeni! DEKLIŠKI ZBOR DEVIN, FANTJE IZPOD GRMADE IN OTROŠKI ZBOR LADJICA vabijo jutri, 28. t.m., ob 17. uri na sedežu devinskih zborov na ogled prireditve OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE in na otvoritev RAZSTAVE zgodovinskih fotografij ob sedanjih posnetkih Janka Kovačiča. PD MACKOLJE vabi jutri, 28. februarja na ogled igre Antona Medveda »RENDEX VOUS», ki jo bo uprizoril Mladinski odsek dramske skupine iz Stan-dreža. Pričetek ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah. DOM JAKOB UKMAR, PD Kolonkovec in KD I. Grbec priredijo DAN SLOVENSKE KULTURE jutri, 28. t.m., ob 16.30 v domu J. Ukmarja. Vabljeni. OB PREŠERNOVEM DNEVU, prazniku slovenske kulture, prirejata župnija sv. Jerneja in MePZ sv. Jernej z OpCin VEČER SLOVENSKE PESMI, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah jutri, 28. t. m., ob 17. uri. Sodelujejo: CPZ Videm-Dobrepolje (Dolenjsko slo), Zagoriški fantje in skupina, ki ohranja ljudsko petje ter običaje iz Dobrepolja in okolice rojstnega kraja Primoža Trubarja - vodi župnik Franc Škulj, igralska skupina Tamara Petaros s predstavitvijo knjige »Leto odmrznitve« pesnika Vinka Be- Siscom PRODAJA IN SERVIS TV ANTENE TV - SAT ELEKTROMATERIAL SVETLOBNI NAPISI VAB I na otvoritev trgovine, ki bo danes, 27. februarja, ob 17. uri OPČINE - Narodna ul. 48 licica - pripravila prof. Lučka Susic. Priložnostna misel prof. Marija CeSCut. Prisrčno vabljeni! V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 1. marca govoril dr. Branko Marušič. Obravnaval bo problem PRIMORSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA, ki izhaja pri Goriški Mohorjevi družbi, za slovensko krajevno zgodovino in kulturo. Začetek ob 20.30. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. marca, ob 20. uri v restavraciji »Al Carso« v Mavhinjah PRAZNOVANJE DNEVA ZENA z večerjo in glasbo. Zabava zagotovljena. Vabljene vse družabne ženske. Rezervacije tel. 299798 in 299335 od 20. do 21. ure. V LJUDSKEM DOMU V TREBČAH bo jutri, 28. t.m., ob 17. uri nastopil MePZ Primorec-Tabor. Vljudno vabljeni!. H3 OBVESTILA SKUPINA SONČNI ZAREK pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja PLESNI TEČAJ v prostorih KD Barkovlje - Ul. Cer-reto 12. Informacije na sedežu Zadružnega centra -Ul. Cicerone 8 - tel. 360324 v uradnih urah. SK BRDINA vabi vse Člane, da se udeležijo 26. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER, ki bodo v nedeljo, 7.marca v Trbižu. Informacije in vpisovanje na tel. 212859. TPK SIRENA obvešča elane, da bo 16. REDNI OBČNI ZBOR danes, 27. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu v Viale Mira-mare 32. Dnevni red: 1. nova gradba, 2. poročila, 3. volitve in 4. razno. JADRALNI KLUB CU-PA vabi elane na 21. REDNI OBČNI ZBOR društva, ki bo v petek, 12. marca ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-rekreacijskem centru v Vižovljah (cesta za Cerovlje). Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. poročila predsednika in odbornikov, 3. pozdravi gostov, 4. razprava, 5. razrešnica odboru, 6. izvolitev novega odbora, 7. razno. BJ____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja ob priliki 8. marca izlet 10. marca v Kropo, Škofjo loko in Dražgoše. Vpisovanje v sredo, 3. marca, od 9. do 10. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. Vabljeni! KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU in KMEČKA ZVEZA vabita vse svoje elane in prijatelje na obisk Kmetijskega sejma v Veroni, ki bo v soboto, 13.3.1993. Za informacije in vpisovanje telefonirati ob delavnikih na št. 382555 in 362941 ali direktno v uradih Kmetijske zadruge - Ul. Travnik 10 -Industrijska cona ali pri KmeCki zvezi - Ul. Cicerone 8/B. Valentini in Mauru čestitamo ob rojstvu prvorojenke VERONIKE kolegi in vodstvo SDGZ - Servis Člani, trener in spremljevalci moške odbojkarske ekipe ter odborniki SZ SLOGA čestitajo kapetanu ekipe Mauru in ženi Valentini ob rojstvu prvorojenke VERONIKE nove bodoče odbojkarice E3 ČESTITKE Danes se sreča z Abrahamom ALBINO CESAR. Zdravja, sreCe in vsega, kar si sam največ želi, mu iz srca želijo žena Vojka, hčerki Martina in Betti z Andrejem, mama Tončka in oce Anton. V družini Mauele in Marka RiHterja so dobili škorenjčke. Obul jih je MARTIN, ki je prišel delat družbo sestrici Marti. Novorojenčku želijo eno veliko ”rihto” sreCe, zdravja in vsega najlepšega, staršem pa iskrene Čestitke prijatelji iz zadruge Dolga krona. MALI OGLASI V RICMANJIH je odprl osmico Jadran. OSMICA v Koludrovci je odprta do 28. februarja. PEDIKERKA - MA-NIKERKA nudi usluge na domu. Tel. 229347. PRODAJAMO A 112 v odličnem stanju, komaj opravljena revizija. Cena po dogovoru. Tel. 213889 od 18.30 do 20.00. PRODAM fiat 127 v dobrem stanju za 1.000.000 lir. Tel. 225973. PRODAM giulia GT v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 225973. POŠTENO IN MARLJIVO 22-LETNO DEKLE išCe delo pri družini v okolici Trsta: varstvo otrok, go-spodinsjka dela ter razna vrtnarska dela. Sprejme pa tudi kakršnokoli delo. Tel. 003867/31270. IŠČEMO INŠTRUKTORJA za višjo srednjo šolo iz trgovskega računstva in knjigovodstva. Tel. 003865/31754 v popoldanskih in večernih urah. IŠČEMO POSAMEZ-NIKA(CO) ali mlajši par z manjšim kapitalom za vključitev v trgovsko dejavnost (tab. XII - XIII) v prodajnih prostorih pred skorajšnjim odprtjem. Zagotovljen zaslužek. Tel. 0481/82770. PRODAM ape car za nadomestne dele. Motor v dobrem stanju, prevoženih 14.000 km. Tel. 229349. AVTOMOBIL NIVA 4x4 bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 super kolek prodam. Tel. št. (040) 228932 - Draga 31. SONČNO visokopritlie-no 3-sobno manjše stanovanje pri sv. Jakobu potrebno obnovitve prodajajo dediči najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati na Publiest - Ul Montecchi 6 -Trst pod šifro »Sončno stanovanje* IŠČEMO najemnika z vpisom v REG za sezonski bar v turihticni coni. Tel. Št. (040) 327055. PRISPEVKI Ob 7. obletnici smrti Barbare Opeka daruje teta Marta 25.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Mariota Križmancica in gospe Julije Miklavec daruje Marija KrižmanCiC vd. Coretti 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Josip Grgič in Lojze Žagar darujeta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Padricah. Namesto cvetja na grob Rudija Blažiča darujeta Jakob in Lina Renko 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na drago Nevo BrišCik-Serasini darujeta družini Pertot in Zorn 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 25.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Rudija Ivančiča daruje družina 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na oCeta Alfreda Albija daruje sin Marino z družino 40.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Nineta Milica darujejo svojci 100.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. V spomin na Nineta Milica daruje Renato Doljak 30.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. V počastitev spomina Tommyja Grilanca in Nineta Milica darujeta Zora in Milena Kocman 25.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Zgonika in 25.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. V spomin na pok. strica Bruna SardoCa darujeta Neva in Boris 100.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. Ob plaCanju Članarine daruje Ana Jeric 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Ivanko VVilhelm Hrovatin darujeta Sonja in Ivo 100.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Rudolfa Škabarja daruje družina Škrk 20.000 lir za Skupnost Družina OpCine. Za Skupnost Družina OpCine darujejo družina Kalc 40.000 lir ter družini Petaros in Višini 100.000 lir. V spomin na pok. Kar-lota Rustja darujejo Luciano, Lidia in Miloš 25.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na svoje drage daruje družina Sancin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Za Skupnost Družina OpCine daruje družina Škabar 50.000 lir. V spomin na Pino Magajna daruje družina Cat-tonar 40.000 lir za SD Vesna. 8 Sobota, 27. februarja 1993 GORICA NOVICE OBČINA / POSKUS IZHODA IZ KRIZE GORICA / SKLEP OBČINSKE UPRAVE V ponedeljek tudi seja pokrajinskega sveta V ponedeljek, 1. marca, je poleg pričakovane seje občinskega sveta napovedana tudi seja goriskega pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu zasedanja je sprejem odstopa in zamenjava predstavnika zelenih Luciana Giorgia, ki je na zadnji seji podal ostavko, pa tudi sprejem odstopa in zamenjava Maura Pignatara kot elana upravne komisije APT. Seja je napovedana ob 16.30. Študija o razvoju pristanišča v Tržiču V Tržiču bodo v ponedeljek predstavili Studijo o bodočem razvoju pristanišča Portorosega. Gre za programski instrument, ki predvideva razvoj pristanišča v prihodnjih desetih letih in seznam posegov, s ciljem omogočanja večje konkurenčnosti in uspešnosti v gospodarjenju. Pristaniška dejavnost v Tržiču ima v gospodarski strukturi goriške pokrajine vse večjo vlogo. Nocoj v Rupi prireditev ob dnevu slovenske kulture V Rupi bo drevi ob 20.30 prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Intervju Prešernu. Prireja jo pevski zbor Rupa - PeC. Na sporedu bodo recitacije in pevske točke. Priložnostni nagovor bo imal Jan Bednarik. Prireditev bo v društvenih prostorih pri cerkvi. Težave v centru Tržiča zaradi odstranjevanja bomb V Tržiču bodo danes odstranili eksplozivni naboj, ki so ga našli med kopanjem temeljev za novo zgradbo v mestnem središCu. Gre za nevarno zapuščino iz prve svetovne vojne. Od 8. do 16. ure bodo zaprti za promet utici 9. junija in Ponchielli ter izvedli druge varnostne ukrepe na širšem območju okrog kraja najdbe. Z odstranjevanjem nevarnega materiala bodo nadaljevati tudi jutri, če posega ne bodo dokončali danes. V Podgori veselo pustovali V Podgori sta ob koncu tedna biti kar dve pustovanji na pobudo PD Podgora. V soboto popoldne so se v župnijski dvomai zbrati otroci. Nastopiti so mladi pevci otroških zborov iz Podgore in Ste-verjana, ki so poleg pesmi prikazati nekaj šaljivih prizorov. Sledile so igre in rajanje z izbiro najlepših mask. V nedeljo pa so imeti v gosteh elane štandreške dramske skupine z veseloigro Dolžnost je dolžnost. Standreški igralci so na duhovit naCin predstaviti probleme trgovca in financarja, ki prespite noč v isti hotelski sobi. Igralca Marko Brajnik in Božo Tabaj sta svoji vlogi odlično podala. Oba dneva so biti na voljo domači krofi, sladkarije in v nedeljo tudi tradicionalna repa s klobaso. Pričakovanje za sejo občinskega sveta Umaknjeni točki odvzema odborniških mandatov Vlado Klemse Goriški občinski svet se bo sestal v ponedeljek 1. marca, ne bo pa razpravljal o odvzemu mandatov odbornikoma Del Benu in BrešCaku. Na seji bo župan Tuzzi sicer poročal o krizi v katero je zašla občinska uprava in večina ter o poskusih, da se poišCe izhod iz slepe ulice. Zatem naj bi občinski svet nadaljeval z delom ter se lotil vprašanj, ki so bila vpisana v dnevnem redu seje, napovedane za 19. februar, ki je bila potem odgodena. Številni sestanki in srečanja predstavnikov strank večine in tudi nekaterih opozicijskih strank in pobuda župana Tuzzija, ki se je v Četrtek, pred odhodom v Osijek, pogovarjal z načelniki vseh svetovalskih skupin, so le obrodili prvi uspeh, Čeprav je do dokončne razrešitve globoke krize še daleč. Občinski svet bo po skoraj treh mesecih vendarle začel ponovno delati, Čeprav se bo v tej fazi ukvarjal le z manj pomembnimi vprašanji. V prihodnjih nekaj tednih naj bi predstavniki političnih strank preverili, Ce je sploh uresničljiva možnost, da bi za upravljanje občine sestaviti nekakšno "tehnično” večino. Taka uprava bi trajala nekaj mesecev, tacaš pa naj bi v parlamentu že izglasovali zakon o volilni reformi. Naslednja faza bi bile predčasne volitve. Možnost uresničitve predloga odvisi v precejšnji meri od pripravljenosti strank dosedanje koalicije (ki pa je v bistvu ni več), da opustijo dosedanjo prakso. Nujne so tudi zamenjave ljudi, ugotavlja Demokratična stranka levice. Podobnega mnenja so tudi predstavniki nove skupine ”Per Gorizia”, ki jo vodi Nicold Fornasir, ki so ob predstavitvi skupine že tudi nakazali nekaj osnovnih točk kratkoročnega in srednjeročnega programa. Nova večina naj bi se oblikovala prav na osnovi minimalnega skupnega programa in ne na podlagi ideoloških ali drugačnih opredelitev. V tako večino bi vstopili tudi predstavniki DSL in verjetno tudi zeleni smejočega se sonca. Pobudo imajo zdaj stranke dosedanje koalicije, v prvi vrsti krščanska demokracija. SinoCi je bil napovedan sestanek občinskega vodstva, kjer naj bi opredelili stališče do nakazane rešitve. Pomembno bo tudi stališče sociali- stične stranke, medtem ko s strani manjših partnerjev, posebej v začetni fazi pogovorov, ne bi smelo biti težav, Čeravno so na nekaterih srečanjih bili odsotni. Težave bodo predvidoma nastopile, ko bo govor o sestavi odbora. SinoCi je bilo napovedano tudi zasedanje pokrajinskega vodstva socialistične stranke, na dnevnem redu pa je bila poglobljena razprava o "goriški problematiki”. Razplet krize je pričakovati v dveh, največ treh tednih,, v nasprotnem primeru pa ostaja le še rešitev v obliki predčasnih volitev. Morda prihodnji četrtek odprtje blagovnice Coop Po številnih zapletih in sodni aferi je zadruga Coop Consumatori na tem, da odpre blagovnico v Ul. Lun-go Isonzo. Po vsej verjetnosti jo bodo odprli sredi prihodnjega tedna, morda v Četrtek, kot nam je povedal predsednik Coop Tolloi, saj morajo prinesti v skladišče nove zaloge, potem ko so prejšnje odstranili pred nekaj tedni. Zadevno dovoljenje je župan Tuzzi že podpisal in s tem odstranil zadnjo oviro za odprtje. Tuzzi bi bil moral dovoljenje podpisati že pred nekaj tedni, a ga je zadnji hip ustavil izbruh sodne afere. Zaradi tega je župan hotel poglobiti zadevo in si kriti hrbet z mnenji uglednih strokovnjakov. Te dni je dobil odgovore, ki potrjujejo legitimnost podpisa dovoljenja. V bistvu bo Coop prenesla v nove prostore trgovino, ki jo je že imela v Stražicah na prodajni površini 400 kv. metrov. Poleg tega bo v novi hali, čeprav formalno ločeno, lahko razpolagala še s prodajno površino, do katere ima pravico po odkupu licenc treh manjših trgovin. Davek ICI določili na šest promilov Občina bo iztržila 3 milijarde - V Foljanu je _ skupina občanov postavila svojevrsten pogoj Marko Marinčič Goriška občina bo novi občinski davek ICI na nepremičnine zaračunala kar v najvišji možni meri, to je s količnikom 6 promilov. Tako je predsinoCi sklenil občinski odbor, ki je privil navzgor prvotni predlog odbornika za finance Alberti. Slednji je predlagal količnika količnik blizu 5 odstotkov, s Čemer bi izbrali neko vmesno pot med najvišjo in najnižjo mero, ki ju določa zakon (občine lahko izbirajo med 4 in 6 odstotki). Drugačno mnenje pa je prevladalo v občinskem odboru, kjer je bila vsekakor odločitev soglasno sprejeta. Prevladala je pač pozornost potrebam občinskega proračuna, ki je letos je zaradi manjših državnih dotacij dokaj siromašen in je, Čeprav smo šele na začetku leta, že sedaj jasno, da z dosedanjimi sredstvi občina ne bi bila v stanju ohraniti niti sedanje ravni storitev. Odtod izbira najvišjega količnika. Ker so pri finančnem odborništvu v prejšnjih dneh predvideli razne možnosti vendar vse z nižjimi količniki, vCeraj še niso bili v stanju povedati, koliko naj bi novi davek navrgel v občinske blagajne. Po prvem, zelo Občinski odbornik za finance Alberto Alberti približnem izračunu, naj bi skupni prihodki davka za občino znesli tri milijarde lir. Precejšen del teh sredstev bo najbrž šel za socialno skrbstvo, ki predstavlja enega glavnih virov izdatkov, nadalje za razne občinske službe, vzdrževanje občinske imovine, vzdrževanje in urejanje parkov in zelenic ter vrsto drugih služb. Skratka naj bi prihodki od novega davka omogočili mašenje številnih lukenj pri postavkah, za katere doslej ni bilo dovolj sredstev. V zvezi z ICI prihaja zanimiva vest iz Poljana, kjer je občina prav tako izbrala količnik 6 promilov vendar p° predhodnem posvetovanju z občani. Pri tem pa je skupina občanov postavila svojevrsten pogoj: davek bodo plačali, so napovedali, le Ce se bo občina predstavila kot oškodovana stranka na procesih zoper politike, ki so prejemali podkupnine. Ta svojevrstna zahteva najbrž ni uresničljiva, je pa zanimiv pokazatelj občutkov, s katerimi občani sprejemajo nova davčna bremena. SODELOVANJE / VODI JO 2UPAN TUZZI GRADIŠČE / FOTORAZSTAVA APT / KAKO VARČEVATI? V Osijek je odpotovala 30članska delegacija Upravitelji in predstavniki goriških organizacij želijo vzpostaviti globlje stike in priložnosti za sodelovanje Štirje fotografi v likovni galeriji Luiš Spazzapan Odločitve šele po uskladitvi Pobudo ima zdaj Pokrajina Zadnje posvetovanje pred odhodom na dolgo pot (foto Studio Reportage) V pred kratkim ponovno.odprti deželni galeriji za likovno umetnost Luiš Spazzapan v GradišCu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo štirih fotografov iz goriške pokrajine, ki so že cenjeni in uveljavljeni. S tem galerija, ki jo upravlja vodstvo Pokrajinskih muzejev, sega prvič na področje fotografije, ostaja pa zvesta cilju vrednotenja go-riškega umetniškega ustvarjanja. V razstavnih prostorih v palači Torriani bodo na ogled dela Micheleja Fenzija in Roberta Ku-sterleta iz Gorice, Mauri-zia Frullanija in Sergia Scabarja iz Ronk. Gre za zelo različne fotografe, Četudi pripadajo isti generaciji (vsi so stari med 40 in 50 let): Fenzi se posveča predvsem človeškemu (zlasti ženskemu) telesu, Frullani je znan zaradi portretov umetnikov in reportažnih fotografij, Kusterle raziskuje industrijsko arheologijo in pomenljive predmete in podobe iz razpadajočih okolij, Scabar pa se je posvetil konceptualni fotografiji, ki je vse bližja abstraktni umetnosti. Razstavo bo predstavil fotografski kritik in urednik kataloga Ken Damy (Giuseppe Darnia-ni), ki je tudi ustanovitelj prvega italijanskega muzeja sodobne fotografije s sedežem v Brescii. Na ogled bo do 14. marca vsak delavnik razen ponedeljka med 10.30 in 12.30 ter 15. in 18. uro. Pred dnevi smo poročali o velikih težavah in negotovostih podjetij, ki opravljajo javni prevoz oseb v naši deželi. V letu 1993 bodo predvidoma prejela ob dežele za okrog 20 odstotkov manj dotacij. Denarja preprosto ni in podjetja se bodo morala paC znajti, uporabiti skrite rezerve, smotrneje organizirati delo, oziroma storitve, v najslabšem primeru pa poseči tudi po drastičnih ukrepih, to je po ukinjanju posameznih avtobusnih prog. Zadnjic smo poročali o predvidenih težavah v občinskem avtobusnem podjetju v Gorici, ki bo predvidoma prejelo za okrog 350 milijonov lir manj dotacij. Predvideni ukrepi pa bremenijo vsa Po nekajtedenskem odlašanju raznih težav je včeraj navsezgodaj odpotovala v Osijek okrog 30-clanska delegacija mesta Gorica. Vodi jo župan Er-minio Tuzzi, z njim pa so še drugi občinski svetovalci, predstavniki Trgovinske zbornice s predsednikom Enzom Bevi-lacquo, pokrajinske uprave, raznih mestnih kulturnih in drugih ustanov ter prostovoljnih združenj. Namen obiska je ponovno navezati stike, ki so bili nastavljeni že pred enim letom in poiskati konkretne možnosti sodelovanja med Gorico in Osijekom ne le v smislu pomoči in solidarnosti, temveč tudi v vidiku tesnejšega kulturnega, gospodarskega in vsestranskega sodelovanja. Povratek delegacije je predviden danes ponoCi. GOSPODARSTVO / OBVEZEN UPRAVNI POSTOPEK -j Indusvi: pojasnilo zbornice Promocijska dejavnost bo možna šele v prihodnje Trgovinska zbornica skuša umiriti polemike v zvezi z dosedanjo vlogo družbe za indutrijski razvoj Indusvi. Popolno operativnost te ustanove, katere glavni cilj je spodbujanje gospodarske in posebej industrijske dejavnosti, bo mogoče doseči šele po zaključku nekaterih, z upravnega vidika nujnih in obveznih postopkov in po odločitvi delničarjev. Tako navaja poročilo Trgovinske zbornice. Deleže glavnice Indusvija imajo Trgovinska zbornica, Združenje industrijcev in Zanussi. Potreben pa je tudi dogovor z Deželo, oziroma deželno finančno družbo Friulia. Friulia ima namreč tudi delež v glavnici podjetja Cotoni-ficio Triestino s.r.l., ki je v likvidaciji. Podjetju je uspelo uresničiti precejšen profit (s prodajo nepremičnin in strojev). Friulia ne namerava odstopiti od svojega deleža kapitala in deleža dobička (skupaj okrog pol milijarde lir). Ta denar naj bi Friulia ponovno investirala na Goriškem. Zadeve ni mogoče rešiti tako preprosto in hitro, ampak samo preko predvidenih upravnih postopkov. V končni fazi naj bi skupščina Indusvi (Indusvi ima večinski del glavnice Got. Triestino) zaprosila, oziroma predlagala konec likvidacije podjetja. S tem bi Friulia prišla do vloženega kapitala in dela dobička in bi ga lahko ponovno investirala. Zadnja faza predvideva spremembo, oziroma prilagoditev statuta. Polemike in očitki o tem, da Indusvi ne opravlja vloge, ki ji je bila poverjena ob ustanovitvi, so se pojatdle pred približno mesecem dni. GOSPODARSTVO / OBČNI ZBOR Giovanni Bisesi ponovno predsednik špediterjev Pred kratkim je na sedežu združenja ASCOM potekal občni zbor špediterjev. Poleg statutarnih zadev in izvolitve novih organov in predstavnikov kategorije v deželnih organih - ob tem velja povedati, da so elani predsedniško funkcijo spet zaupali Giovan-niju Bisesiju - so na obenem zboru razpravljali o številnih vprašanjih zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Poseben sklad bodo ukinili, upravljanje pa poverili kakšnemu drugemu posebnemu skladu. Vsekakor zbrana sredst- va zadostujejo za kritje stroškov za naslednja tri leta. Bisesi je v svojem poročilu opozoril tudi na pred kratkim podpisani novi dogovor z Goriško hranilnico o posebno ugodnih pogojih za posojila v korist špediterjev. Na skupščini so špediterji vzeli v pretres tudi ministrski dekret z dne 29. dec. lani, ki govori o predstavništvu špediterjev v carinski upravi. Načelno špediterji ne nasprotujejo nakazani rešitvi, vendar se zavzemajo za spremembo predpisov. podjetja v deželi, nekatera bolj, druga manj. V Četrtek so o finančnih težavah, ki se obetajo, razpravljali v upravni komisiji APT. Zaenkrat niso sprejeli nobene konkretne odločitve in tudi ni bilo govora o ukinjanju posameznih avtobusnih prog. Pred sprejemanjem kakršnekoli odločitve, bi si bili radi na jasnem, koliko denarja bo sploh razpoložljivega in kaj nameravajo v smislu varčevanja narediti druge ustanove in podjetja. Pobudo ima sedaj Pokrajina, nam je v pogovoru dejal predsednik APT Franco Visin-tin, ki naj bi v kratkem roku sklicala posvetovanje predstavnikov avtobusnih prevoznikov in železnic. Ena od smeri varčevanja je namreč večja usklajenost med železnico in cestnim prevozom. Pri APT želijo tudi vedeti, koliko denarja bo prispevala Dežela. To je pravzaprav osnovnega pomena tudi spričo dejstva, da so v zadnjem Času že močno zategovali pas in stroške poslovanja omejili na najnujnejše. Dokaz take usmeritve je dejstvo, da so število pri podjetju zaposlenega osebja v nekaj letih uspeli zmanjšati za tretjino, (od 110 na 70 uslužbencev) ob skoraj nespremenjenem obsegu storitev. Velika neznanka, ki jo v tem trenutku še nihče ne zmore rešiti, je ocena, kaj bo prinesla predvidena združitev z medobčinskim konzorcijem za prevoze na Tržiškem. M PRIREDITVE KULTURNO DRUŠTVO KRAS DOL-POLJA- NE prireja proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 7. marca, ob 18. uri v šoli na PalkišCu. Nastopila bo skupina Kraški dom z Re-pentabra z igro Kdo je kriv? Vabljeni! ZENSKI ODSEK KD DANICA Z VRHA priredi v soboto, 6. marca, ob 19.30 v kulturnem domu na Vrhu že tradicionalno družabnost ob dnevu žena. Informacije pri Ireni (882222) in Boži (882201). KD SOVODNJE vabi sovodenjske žene k sodelovanju pri razstavi domačih slašCic, ki jo društvo pripravlja ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca. Podrobnejše informacije nudijo Zlatka, Dana in Alenka. □ OBVESTILA DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA in SD SOVODNJE priredita 7. marca smučarski avtobusni izlet v Bad Kleinkir-chheim. Prijave v gostilni Rubij ski grad in Pri Mari-notu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešCa, da bo 8. marca tradicionalni izlet v mestece Asolo (kosilo v Ca-stejfrancu Veneto). Prijave ob sredah, samo na sedežu društva od 10. do 11. ure do vključno 3. marca. H RAZSTAVE ART GALLERV 90, bar Trieste, Trg Oberdan 1, Ronke: fotografska razstava Jasmine Vidmar iz Maribora. Ogled vsak dan razen ponedeljka med 9. in 22. uro do 6. marca. POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU razstava “Ex universa philosophia -baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici”. Vodeni skupinski ogledi: četrtek in petek ob 15.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Thornton VVilder NAŠE MESTO Režija: ADRIJAN RUSTJA V torek, 2. marca, ob 20.30 v gledališču G. Verdi v GORICI. Abonma red A in B. Avtobus vozi po običajnem voznem redu. KINO GORICA VITTORIA 17.20-19.40-22.00 »Fuoco cammina con me«. Režija David Lynch. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Sister act - Una svitata in abito da suo-ra«. VERDI 17.15-19.40-22.00 »Gli spletati«. TRZIC COMUNALE 18.00-20.00-22-00 »II danno«. EKCELSIOR 17.15-22.00 »Trappola in alto mare«. M LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE.Ul. Rosselli 23, tel. 410340 POGREBI Danes v Gorici ob 8.30 Aldo Franceschini iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 10. uri Antonia Renko, vd. Solini iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. PRIMORSKA Sobota, 27. februarja 1993 STAVKA / NEZADOVOLJNI CEPORTOV1 DELAVCI RUDARSTVO / V DENARNEM PRIMEŽU NOVICE Primexov imperij se je začel neslavno sesipati »Vemo, da nam ne bo lahko, smo pa pripravljeni vztrajati pri svojih odločitvah, « pravijo zaposleni. Živosrebmi rudnik zaliva voda Hote in nadzorovano. Leta 2006 naj bi nekdanji rudnik postal turistično zanimiv. Valter Pregeu ROŽNA DOLINA -»Vem, da s stavko ne rešujemo problemov, toda če že mora hudič pobrati vse skupaj, naj to stori raje danes kot jutri, «je dejal eden Ceportovih šoferjev med čakanjem na izid pogovora stavkovnega odbora sindikata s predstavniki upravnega odbora delniških družb Primexa in Primex Ce-porta. Sklepe, ki so pomenili začasno prekinitev stavke, so delavci sprejeli z novim upanjem in velikimi dvomi obenem. Problemi so se začeli 1. decembra 1991, ko sta Primorje Export s štirideset in Primex d.d. s šestdesetodstotnim deležem ustanovila delniško družbo Primex Ce-port. V tem časii je Pri-mexova družba začela ustanavljati podjetja tudi v Italiji, kar so v vodstvu razlagali kot nujnost, pravijo na sindikatu, da izterjajo plačila iz Srbije. Dejansko pa je bila ta operacija namenjena odlivanju sredstev na zasebne račune čez mejo in za sklepanje "poslov". O sumljivem poslovanju Primexa priča tudi revizorsko poročilo zasebnega podjetja Pimos iz Ljubljane, ki je na podlagi delnega pregleda listin v Ceportu ugotovilo neurejeno računovodstvo, nepopolne ali netočne podatke in neodobrene poslovne transakcije.Tovrstno evidenco je do začetka letošnjega leta vodil Primkont, sedaj pa oblikujejo na Ceportu samostojno administrativno službo. Tu ugotavljajo, da je Primex d.d. najemal kredite za plačilo carin pri špedicijskem izvozu in uvozu blaga na podlagi Ceportovih faktur, vendar te obveznosti ostajajo za celo lansko leto neporavnane in bremenijo prevozniško podjetje. Na škodljivost takšnih kompenzacij opozarjajo v Ceportu že od prvega sestanka z UO delniške družbe (9. novembra lani), kjer so se dogovorili, da začnejo postopek za odcepitev, ugotovijo finančno stanje, delež počitniških kapacitet Ce-portovega sindikata, ustavijo razgovore o privatizaciji podjetja in tovornjakov, ki so knjiženi na Primorje Export, in da se takoj deblokira žiro račun. Čeprav je bila izvedba sklepov določena, se je vodstvo Primexa sklicevalo na zakonitost postopkov in z njimi zavlačevalo. Tako pravi Danilo Bašin, direktor Pri-mexa, da zahteve delavcev o prenosu lastništva tovornjakov v zameno za 2000 kvadratnih metrov skladišča BMT ni mogoče uresničiti, ker "premičnin ni mogoče prenašati." Bašin trdi, da se vsi dogovori "izvajajo" in da delničarji ne bodo ovirali razdružitve, ”je pa potrebno počakati na soglasje republiške agencije za prestrukturiranje." Nekdaj uspešna firma tone vse globlje. Roman Bric IDRIJA - Od začetka osemdesetih let, ko je spoznanje o dokončnem koncu rudarjenja v Idriji postalo neizpodbitno, se rudniška ekipa, ki je zadolžena za njegovo postopno zapiranje, ubada s številnimi težavami. Po večkratnih spremembah posebnega zakona, s katerim je urejeno vzdrževanje in financiranje opuščenega rudnika v času njegovega zapiranja, se 160 zaposlenih iz meseca v mesec ubada s težavami financiranja, saj denar priteka zelo neredno. Po besedah direktorja Marka Cigaleta se trenutno financirajo iz štirih virov, iz katerih denar v nerevalorizira-nih zneskih priteka z veliko zamudo. Zato so prisiljeni, da se za pokrivanje tekočih stroškov zapiralnih del in plač zaposlenih sposojajo denar iz stanovanjskega fonda, ki so ga z odprodajo 400 stanovanj namenili za začetek novih dejavnosti, ki naj bi stekle, po tem ko bi rudnik dokončno zaprli in rudarjenje opustili. Zapiralna dela tečejo po predvidenem planu. Od leta 1988, ko so začeli z zapiralnimi deli, je del rudišča že zalit z vodo, do konca letošnjega leta pa bo predvidoma rud- nik zalit do 11. obzorja. V starem delu jame utrjujejo stare zasipe, dela na površini povzročajo premike in plazenje terena. Utrjevanje z injektiranjem je v poskusni fazi pokazalo dobre rezulatate, zato naj bi letos pripravili vse potrebno za dela na 4. obzorju starega dela jame, kjer so obsežnejša odkopna polja. Iz jame, katere del je tudi pod mestom prepreden s številnimi podzemeljskimi hodniki postopno praznijo še uporaben material in ostanke opreme (zasipne in prezračevalne cevi, tračnice, vozičke, vodno napeljavo itd.). Vzporedno pa poteka tudi odkopavanje dokaj bogate ži-vosrebrne rude, ki se po raziskavah nahaja še v starem delu rudišča. Tako naj bi letos dvakrat segreli talilne peči za manjše količine nakopane rude, ki jo bodo v prihodnjih letih nakopali nekaj več. Cena jeklenke živega srebra je še vedno zelo nizka - okrog 100 dolarjev. Po predvidenem planu bodo rudnik zaprli do leta 2006. V tem času pa naj bi del jame in rudniških naprav po zgledu nekaterih evropskih rudnikov uredili za turistične oglede s prikazom nekdanjega rudarjenja. Tako Idrija s svojim podzemljem in bogato kulturno zapuščino postaja en sam spomenik iz časov, ko živo-srebrni studenec še ni usahnil. Dvogovor med delavci Ceporta in vodstvom Primexa d.d. (Foto: 0'Hara) KULTURA / 500-LETNIC A URBANIZEM / SEŽANSKI NAČRTI Dva ponatisa "Zgodovine Idrije" M. Arka Avtobusna postaja se bo preselila Olga Knez Stojkovič IDRIJA - Ob izidu originalnega ponatisa “Zgodovina Idrije", ki jo je spisal in leta 1931 izdal idrijski mestni župnik Mihael Arko, je izdajatelj, založba Bogataj v idrijskih “Nebesih" pripravila strokovno predstavitev te pomembne zgodovinske knjige, ki je z leti postala med ljubitelji knjig prava redkost. Zgodovinar, prof. Janez Kavčič je vnovičen izid knjige, ki so jo Idrijčani dolga leta pogrešali, toplo pozdravil in jo hkrati vsebinsko podrobneje predstavil. Delo sodi med temeljne zgodovinske prispevke, ki sovpadajo s predstavitvijo 500-letne zgodovine mesta in delovanja rudnika živega srebra, kateri so izšli v času naraščajočega fašističnega pritiska slovenskega Primorja. Zasnovano je na bogatih rudniških arhivskih virih, katerih del je bil kasneje uničen. Kljub temu, da ima po oceni prof. Kavčiča Arkovo delo Zgodovina Idrije tudi nekatere praznine in pomanjkljivosti ostaja zlasti za današnji čas dragocen pripomoček spoznavanja bogate preteklosti tega nekoč največjega rudarskega mesta. Predstavitve se je udeležil tudi idrijski dekan Stanko Medvešček, ki je pozdravil vnovičen izid knjige in z občudovanjem označil delo svojega predhodnika, ki ga je v takratnih časih opravil ob vseh pastoralnih obveznostih in vsestranski angažiranosti. Prebral je tudi originalno pismo, s katerim je takratni go- riški nadškof, cerkljanski rojak Frančišek Bor-ghija Sedej pozdravil izid te knjige. Skoraj povsem verni kopiji originalne izdaje “Zgodovina Idrije", ki jo je v nakladi 1500 izvodov izdala idrijska založba Bogataj, se je te dni pridružil enak re-print konkurenčne idrijske tiskarne CIT. Ce k temu dodamo še skorajšnjo izdajo zgodovinskega zbornika mestnega muzeja “Idrijska obzorja", v katerem se idrijske zgodovinske tematike loteva več avtorjev, in tradicionalnih Idrijskih razgledov, ki so izšli prav v teh dneh, bi lahko rekli, da takšne ponudbe naenkrat ne bodo zmogli prebrati niti SEŽANA - Občinski izvršni svet je na svoji seji sprejel sklep, da se osnutek odloka o ureditvi prostorskih pogojev (kot se učeno reče zamislim o urbanistični ureditvi), zlasti tistih, ki se nanašajo na samo mesto, da v javno razpravo. Osnutki so na ogled na občini, nanje pa imajo občani čas dajati svoje pripombe en mesec. Predvsem je zelo zanimiv osnutek zakona o ureditvi Kidričeve ploščadi, ki jo hočejo urediti kar najbolj smiselno in smotrno. Tako je po tem osnutku predvideno, da se bo na Kidričevo ploščad preselila avtobusna po- staja in sicer na njen jugozahodni del. Resnici na ljubo je treba povedati, da avtobusna postaja na mestu, na katerem se nahaja sedaj, nima prave povezave z drugimi prometnimi povezavami in zato sodi na drug, primernejši kraj. V njenem okviru bodo zgradili tudi večji poslovni objekt. Tak poseg v prostor zahteva tudi temeljito preusmeritev prometnih tokov in prometa na magistralni cesti in po ulicah v tem delu mesta. Ker je v soseski tudi nekaj nedovoljenih in neprimernih gradenj (drvarnice, garaže in razni drugi pomožni objekti) je nujno, da se za to območje pripravi in sprejme odlok o prostorskih ureditvenih pogojih. Seveda osnutek odloka ne obravnava le tega vprašanja, ampak sega v širši prostor.»Pri sami ureditvi Kidričeve soseske je dan poudarek komunalnem urejanju, ki vključuje tudi plinifikacijo mesta ter določanje funkcionalnih zemljišč posameznih stanovanjskih blokov, kar bo omogočalo tudi etažne vknjižbe kupcem stanovanj, »pravi Vladimir Mljač, član sežanskega IS, zadolžen za področje urbanizma, gradbenih, komunalnih in stanovanjskih zadev. Osnutki prostorskih ureditvenih pogojev Kidričeve soseske kot tudi načrti širšega območja bodo doživeli javno razpravo v krajevnih skupnostih in na občini. H KOMUNIKACIJE h Poleg TV sprejema zdaj še težave s telefonom LOG POD MANGRTOM - Kot je pokazal sestanek med predstavniki RTV, novogoriške PTT, Elektrogospodarstva in občine Tolmin ni upanja, da bi obenem z RTV signalom uredili tudi krajevno telefonsko omrežje. Pri PTT nočejo nič slišati o predlogu občine Tolmin in RTV, da bi z 20-odstotkov dražjim optičnim kablom speljali do tudi dodatne telefonske povezave. Doslej je država kraj komunikacijsko popolnoma zanemarila. PTT se izgovarja, da naložba ni rentabilna. Gre se za 650 tisoč mark, ki pa jih v vasi ne morejo zbrati. Tudi z naložbo v optični kabel med Bovcem in Logom pod Man-grtom s katerim bi Ložani končno le videli in slišali tudi slovenski program, ne bo še nič. Naložba bi stala namreč 400 tisoč mark. Načrtujejo jo pri RTV, občini in KS, pri čemer tudi tukaj manjka 60 tisoč mark, ki jih ne bo mogoče dobiti niti z demografskim tolarjem. Ne verjamejo, da bodo kaj novega prinesle tudi na nekatera slovenska ministrstva naslovljene prošnje. (MM) r- ZAVAROVALNIŠTVO / LETNI OBRAČUNI Lansko leto je bilo za zavarovalnico Adriatic zelo uspešno Robert Rakar KOPER - Koprska zavarovalna družba Adriatic je poslovno leto 1992 sklenila zelo uspešno, torej z dobičkom. Delničarji so si razdelili 83, 2 milijona tolarjev dobička, od tega so prednostnim delničarjem namenili nekaj nad osem milijonov, v varnostne rezerve, ki jih tudi sicer oblikujejo vse večje zavarovalnice po svetu, so vložili 43, 6 milijonov tolarjev in tako povečali finančno moč podjetja. Uspešnega gospodarjenja v lanskem letu pa bodo veseli tudi vsi, ki so pri Adriaticu sklenili kakršnokoli obliko življenjskega zavarovanja, saj so v lanskem letu na svoje vloge pridobili kar 20 odstotkov. Na skupščini delničarjev so minulo leto ocenili kot uspešno. Zavarovalnica je poslovanje razširila na vso Slovenijo. V letu 1992 so povečali število sklenjenih zavarovanj za 62 odstotkov, realno pa so se premije povečale za četrtino.Adriatic je v lanskem letu po državi odprl tri nove poslovne enote, razvil pa je tudi dve povsem novi vrsti zavarovanja, ki sta primerljivi s podobnimi po Evropi in svetu. To sta rentno ih zdravstveno zavarovanje. Slednje se je pokazalo pri Adriaticu kot uspreš-na poslovna poteza, saj se je po njem pri tej firmi zavaroval vsak deseti Slovenec, ki takšno zavarovanje potrebuje. V decembru mesecu so sklenili 120 tisoč takšnih zavarovanj. Sicer pa se je Adriatic, katerega glavni delničarji so močna podjetja, kot so Istrabenz, Luka, In-terevropa in Rižanski vodovod, za letošnje, se pravi za 1993 leto, odločil, da bo se posebej skrbel za kakovost svojih siceršnjih storitev, torej bo to leto leto kakovosti. Zato smejo njegovi zavarovanci k letu osorej pričakovati vsaj takšne, če ne Se bolj spodbudnih razulatatov. POVEZAVE / TOVARNIŠKO DVORIŠČE ALI... Neurejena cesta AJDOVŠČINA - Ze leta se vleče problem Lokavske ceste. Ta se je z razširitvijo objektov tovarne pohištva Lipa do omenjene prometnice spremenila v tovarniško cesto. Na cesti se stežka gnetejo viličarji, osebna vozila in tovornjaki, tudi sama cesta je bolj podobna kolovozu. Ob cesti na travi parkirajo avtomobili zaposlenih v Lipi. Vse skupaj pa se vse bolj približuje novemu ajdovskemu pokopališču. Celovita ureditev tega dela Ajdovščine se vleče že dolgo. Nemalo odbornikov in še prej delega- Artur Lipovž tov je postavljalo občinski skupščini nadležna vprašanje. Uredilo se ni nič. V tem času je bil sprejet zazidalni načrt, izdelani so tudi glavni projekti Lokavske ceste do križišča z Goriško cesto pri sedanjem obratu cestnega podjetja. Načrti predvidevajo premik Lokavske ceste proti zahodu in izgradnjo večjega parkirišča pri bodočem novem vhodu na pokopališče - to bo služilo za vozila tako zaposle- nih v tovarni kot za potrebe obiskovalcev pokopališča. Te dni je bila izpeljana licitacija za izvedbo gradbenih del na cesti in na bodočem parkirišču. Ko bodo določeni izvajalci in poznane številke, bodo stekli razgovori o načinu financiranja naložbe. To naj bi se zgodilo v kratkem, doslej pa so bile možne konstrukcije - le predmet ustnih razgovorov med krajevno skupnostjo Ajdovščina, med občino in Lipo. Vsa zemljišča za izpeljavo omenjenih načrtov so že odkupljena. Trinkov koledar in Mohorjevke IDRIJA - Na idrijskem gradu Gevverkenegg so Idrijčanom predstavili bogato dejavnost Goriške Mohorjeve družbe'in letošnji Trinkov koledar. Srečanje z zamejskimi avtorji in založniki sta pripravila idrijski mestni muzej in mestna knjižnica. Goste je pozdravil idrijski podžupan Tomaž Pavšič. Dejavnost in pomen goriške Mohorjeve družbe sta občinstvu predstavila predsednik družbe, msgr. Oskar Simčič in podpredsednik Jože Makuža, nastajanje Primorskega biografskega leksikona pa dr. Branko Marušič iz Solkana. O Ivanu Trinku je spregovoril predsednik istoimenskega društva, prof Marino Ver-tovec o vsebini letošnjega koledarja, pa ravnateljica dvojezične šole iz Spetra, prof. Živa Gruden. Med prispevke letošnje izdaje Trinkovega koledarja sta uvrščena tudi zapisa idrijskega zgodovinarja Janeza Kavčiča in kobariškega župnika, idrijskega rojaka, Franca Rupnika. (RB) Aktivne žene in dekleta SE2ANA - Medtem, ko v Vremah poteka začetni tečaj krojenja in šivanja, in so v Senožečah udeleženke uspešno zaključile tečaj peke kruha in peciva, pa se članice aktiva kmečkih žena pri sežanski kmetijski zadrugi Vinakras pripravljajo na enodnevni kuharski tečaj. S srednjo gostinsko šolo iz Izole se dogovarjajo, da bi ta bil marca. Na njem bi priklicali iz pozabe stare kraške jedi. Vsako leto članice sodelujejo tudi na tradicionalni razstavi dobrot slovenskih kmetij v Ptuju. Letos bo razstava od 16. do 19. aprila. Nanjo se sežanske kmečke žene in dekleta pripravljajo z vso resnostjo. (OKS) Po Kolumbovi deželi KOMEN - V soboto, 27. februarja, ob 19. uri bo v kinodvorani potopisno predavanje z naslovom Od Atlantika do Pacifika po Kolumbovi deželi. Predstavniki KUD 15. februar iz Komna bodo obiskovalcem predstavili pot po nacionalnih parkih med New Torkom in San Franciscom s pomočjo barvnih diapozitivov in avtentično glasbo. (OKS) ■ Tudi na Lokvah umetni sneg LOKVE - Turistični in športni delavci so povabili proizvajalca snežnih topov Saša Kranjec iz Črne na Koroškem, da bi poskusili zasnežiti del smučišča. S seboj je ekipa pripeljala snežni top tipa Krpan, s katerim so zasnežili del smučišča ob mali vlečnici. Kljub temu, da je bilo dokaj vetrovno se je poiskus posrečil in proizvajalec je pripravljen tudi v bodoče pomagati. Upajo da bo umetni sneg na Lokvah zdržal do nedelje in da bo kot turistična atrakcija “deležen" nedeljskega obiska za najbolj radovedne. (RK) Počistimo bregove naših rek TOLMIN - Bregovi naših rek so vedno bolj onesnaženi. Prav nič ne krasijo ne pokrajine in ne dežele. Narava sama ne more sama po sebi “odstraniti" vse mogoče navlake, ki jo narasle vode potem ko jo poberejo s po navadi divjih smetišč, “razobesijo" na veje obrežnega grmovja in drevja. Tu mora pomagati človek. Navadno se za akcijo čiščenja rečnih bregov odločajo ribiči, lovci, mladi. Podobno bo tudi danes, ko bodo osnovnošolci in srednješolci pod vodstvom ribičev čistili bregove Idrijce in Soče. Zbirna mesta so (ob 9. uri) v Spodnji Idriji, Otaležu, Zelinu, Reki, Stopniku, Dolenji Trebuši, Slapu ob Idrijci, Idriji pri Bači, Kanalu in Desklah. Po akciji bo tudi “likof", in sicer ob 12.30 v Dolenji Trebuši (pred kulturnim domom) in v Kanalu (kamping). V akciji bo sodelovala tudi Zava rovalnica Triglav. (VC) Tečaj peke kruha in peciva SENOŽEČE - Aktiv kmečkih žena pri sežanski kmetijski zadrugi prireja tečaj peke kruha in peciva za svoje članice in druge kmečke ženske. Do sedaj so ga v lanskem letu uspešno organizirali kar v šestih krajih sežanske občine, letos pa že v Dutovljah in Komnu. Trenutno poteka tak tečaj v Senožečah (od 25. do 27. februarja) v osnovni šoli. Vodi ga prof. Marija Prajner s srednje živilske šole Maribor. Obiskovalke si bodo pridobivale znanje o peki vseh vrstah kruha (ržen, ajdov, koruzni, zeliščni) in vseh vrst peciva. (OKS) Spet ognjeni zublji na Krasu DIVAČA - Včeraj, v četrtek, 25. februarja, je zagorelo na pobočjih Vremščice pri Divači. V peturni akciji so gasilci uspeli pogasiti požar, v katerem je zgorelo 2, 5 hektarjev borovega gozda in suhe trave. Opozorila o prepovedi kurjenja na prostem očitno ne zaležejo, zato jih je treba ponoviti. Vsakomur mora biti jasno, da zaradi suše lahko kaj kmalu izbruhne hud požar, ki povzroči veliko škode. Ne le v naravi ampak tudi v denarnicah. Včerajšnji požar je posegel tudi v proračunsko malho, saj so morali gasilci plačati tudi ure za uporabo policijskega helikopterja, ki je pomagal pri akciji. Na sliki: helikopter pri "nakladanju” vode. (RR, foto: 0’Hara) GOSPODARSTVO Sobota, 27. februarja 1993 NOVICE SANACIJA PODJETIJ / NOVOMEŠKA ADRIA CARAVAN GOSPODARSKA ZBORNICA / PODELILI NAGRADE. Februarska inflacija v Sloveniji LJUBLJANA - Februarja je inflacija v Sloveniji dosegla 1, 6-odstotno rast, je sporočil republiški zavod za statistiko. Za toliko so se februarja v pri-merjavi z januarjem povečale drobnoprodajne cene. Zivljenske potrebščine so se februarja v primerjavi z januarjem podražile za 1,8 odstotka. Nemška brezposelnost in denar BONN - Pri nemškem Zveznem uradu za delo v petek izjavili, da ne bodo predlagali nobenih dodatnih programov za odpiranje novih delovnih mest v letu 1993, saj so proračunski denar že v celoti razdelili. Predstavnik Eberhard Mann je povedal, da so 9, 9 milijarde nemških mark proračuna omenjenega urada za leto 1993 že namenili za zagotovitev začasnih delovnih mest za 360.000 nezaposlenih v vzhodni in zahodni Nemčiji. Poleg tega bodo ustanovili poseben sklad, v katerem naj bi zbrali 600 milijonov mark. Z njimi naj bi odprli 70.000 novih delovnih mest v vzhodni Nemčiji, s tem pa bodo svoj proračun tudi izčrpali. »Ne moremo porabiti več, kot imamo. Mi denarja ne tiskamo«, je izjavil Eberhard Mann v nekem radijskem intervjuju. (Reuter) Sklad se bo pozneje odrekel svojemu deležu Banke bodo polovico dolgov spremenile v lastniški delež, polovico po reprogomirole v ugodno posojilo NOVO MESTO - Novomeški Adrii Caravan, enemu redkih slovenskih podjetij, ki se je lahko pohvalilo z mednarodno uveljavljeno blagovno znamko, je še pred kratkim grozil klavrn konec -proizvodnja je bila zaustavljena, govorilo se je o neogibnem steCaju, mreža v tujini je zaCela razpada- MileCuk ...BOLEHHTE ZR PLJUČNO 5TRGNBOJO jMTB PD tudi V5E SIMPTOME EPIDEMIČNE NELIKVIDNOSTI' . M/[ \-Ui ti, delavci pa so se v obupu zatekali tudi v gladovno stavko. Hkrati je bila stopnja zadolženosti, zlasti pri bankah, izjemno visoka, zaupanje partnerjev - kupcev in dobaviteljev je bilo zaradi vsega tega izjemno omajano, v javnosti pa je prevladovalo mnenje, da je položaj nerešljiv. Prve faze sanacije Adrie Caravan, ki je predvidevala kratkoročno finančno prestrukturiranje in notranjo konsolidacijo podjetja, se je lotil novi lastnik podjetja -Sklad republike Slovenije za razvoj. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Novem mestu so predstavniki Sklada in novega vodstva Adrie Caravan novinarje seznanili z uspešnimi tovrstnimi prizadevanji. 2e 18. januarja je ponovno stekla proizvodnja prikolic; načrtujejo, da jih bodo v prvem polletju izdelali 5000, do konca leta pa še 2000. Lani denimo, ko je proizvodnja stala kar sto dni, so izdelali le 6500 prikolic, leta 1991 pa kar 11.000. V sanacijskem programu so si postavili cilj, da bodo prodali skoraj deset odstotkov vse proizvodnje prikolic v Evropi, kljub recesiji, ki smo ji zdaj priCa. Predstavnik Sklada za razvoj Roman Androjna je poudaril, da so prvo fazo sanacije sklenili ob dejavni pomoči vseh udeležencev - sindikatov, upnikov, dobaviteljev, bank in nekdanjega vodstva. Preprečili so razpad mreže v tujini, z dolgotrajnimi pogovori pa so pri zunanjih upnikih, kupcih in dobaviteljih, zagotovili zaupanje v sanacijski projekt. Z naj večjimi domačimi upniki, bankami, pri katerih je imelo podjetje velike dolgove, se je Sklad, kot je poudaril Androjna, dogovoril, da banke polovico dolgov spremenijo v solastniški kapital bank, drugo polovico pa reprogramirajo v posojila z ugodnimi pogoji. Sklad je ponudil tudi pomoC pri zagotavljanju likvidnosti v zvezi s plačevanjem tujim dobaviteljem in v ta namen prispeval skupaj sedem milijonov nemških mark. Likvidnostnio vprašanje je Sklad pomagal reševati tudi, kar zadeva domaCe dobavitelje. V sanacijskem projektu se niso mogli izogniti vprašanju presežnih delavcev. V Adrii Caravan je bilo konec minulega leta zaposlenih 1666 delavcev. Ugotovili so, da je med njimi 489 presežnih delavcev, po prerazporeditvah, samozaposlitvi in podobnih rešitvah pa naj bi brez službe v resnici ostalo le 362 delavcev. Pred kratkim so imenovali novi upravni odbor, v katerem so predstavniiki novih lastnikov podjetja. To so Sklad za razvoj RS in Ljubljanska banka, d.d., ter Ljubljanska banka - Dolenjska banka. Imenovana je bila tudi nova vodstvena ekipa podjetja, pri Čemer so dosedanje vodstvo le dopolnili z novimi strokovnjaki. Novi generalni direktor je Dušan Plut, v vodstvo pa so pritegnili tudi dosedanjega direktorja Danila Plesničarja, ki v novi ekipi prevzema predvsem funkcijo vodenja prodaje in razvoja. Druga faza sanacije, kot je pojasnil Androjna, naj bi zagotovila normalno funkcioniranje sistema, proizvodnjo brez motenj in prekinitev, končna cilja pa sta ohranjanje prodaje na vseh trgih in donosno poslovanje podjetja v celoti. Po drugi fazi sanacije naj bi se Sklad odrekel svojemu lastninskemu deležu in skušal prodati A dri o Caravan na trgu, vendar, Ce bo možno, ne tujcem. Kot uspešno podjetje naj bi s prodajo delnic postalo slovensko. Adria Caravan je konec koncev pomembno podjetje za celo dolenjsko regijo, saj ima eno redkih slovenskih blagovnih znamk, uveljavljenih tudi na tujih trgih. Visoka priznanja za izjemne dosežke Pet nagrad zo dosežke trajnejšega pomena in priznanje zo življensko delo LJUBLJANA - Letošnje visoko priznanje za življensko delo je komisija Gospodarske zbornice Slovenije podelila Vinku VVemigu, svetovalcu direktorja v podjetju PETROL Zemeljski plin, za dolgoletno delo pri gradnji plinovodnega omrežja v Sloveniji. Nagrade za izjemne gospodarske dosežke je komisija podelila: Metodu Dragonji, generalnemu direktorju Leka, Jožetu Grahu, direktorju tovarne za predelavo vlaken in umetnih snovi NAUE - NTU iz Slovenj Gradca, Antonu Grosu, direktorju Planike iz Kranja, Brunu Miklavcu, direktorju podjetja MERCATOR - TRGOAVTO, Trgovina servis iz Kopra in Jožetu Testenu, generalnemu direktorju podjetja MIP iz Nove Gorice. V zadnjih petindvajsetih letih, odkar Gospodarska zbornica podeljuje nagrade, je priznanja dobilo 147 nagrajencev, podelili pa so 127 nagrad, saj so nekatera priznanja prejele tudi ekipe v podjetjih. Komisijo Gospodarske zbornice, ki je izbrala letošnje nagrajence, je vodil Miran Goslar, njeni elani pa so bili še Janez Aljančič, dr. Anton Hrastelj, dr. Viljem Merhar, Jure Pokorn, Miran Turk in Franc Zavodnik. Nagrajenci (z leve proti desni); Metod Dragonja, Jože Grah, Anton Gros, Bruno Miklavec, Jože Testen in Vinko VVernig (FOTO: Aleš Pavletič/TRIO) INTERVJU / ALFIO KOCJANCIC, STEČAJNI UPRAVITELJ Alfio Kocjančič, 42-letni ekonomist iz Kopra, je po sklepu koprskega Temeljnega sodišča stečajni upravitelj Avtobusnega in turističnega podjetja Slavnik iz Kopra. Minila sta dva tedna, odkar je prišel v Slavnik in začel s prvimi rezi; včeraj je dobilo odločbo o trajnem presežku 98 delavcev. Rober Rakar Alfio Kocjančič ( FOTO: TRIO) Kakšen vtis ste dobili o podjetju v prvih dveh tednih stečaja? Se preden sem sprejel funkcijo stečajnega upravitelja, sem prebral vse obstoječe analize o vzrokih za težave Slavnika in možnostih nadaljnjega poslovanja, ki jih je naredil finančni zvedenec (Branko Rojc, op. nov.). Bile so mi dobra podlaga za začetek dela. Upošteval sem tudi analize SDK in sanacijski program, ki je bil pripravljen pred nekaj meseci. Tako sem razmeroma dobro pripravljen prišel v Slavnik. V podjetju se je zadnje leto zgodilo marsikaj nezaželenega, zaradi Cesar je Slavnik moral v stečaj. Na naroku so direktorji delniških družb trdili, da nekateri deli Slavnika lahko preživijo in da je blokada na žiro računih (vsaka od delniških družb je blokirana za približno 350 milijonov tolarjev) umetna. Kakšno je vaše mnenje? Pogoj za steCaj, to je, da so dolgovi večji od premoženja podjetja, je bil v Slavnikovem primeru izpolnjen. Stanje v podjetju je zelo težko. Moja poglavitna naloga je, da ohranim sedanjo vrednost podjetja. Zavarovati bom poskušal zdrava jedra v podjetju, da bomo ob koncu postopka, ko bomo podjetje prodajali, zanje iztržili kar največ. Tako bodo upniki svoje vložke dobili nazaj. Lahko jih bomo izplačali, lahko pa se odločijo in svoj delež dajo novemu partnerju, ki bo poskušal zdravi del Slavnika ponovno spraviti na noge. Po mojih ugotovitvah v prvih dveh tednih je v podjetju precej zdravega, tako da bi se po končanem stečajnem postopku dalo še naprej poslovati z zdravimi deli podjetja. Ne smemo pozabiti, da dejavnost vsak dan prinaša gotovinski dotok. Ce bi temu primerno oblikovali tudi višino stroškov, bi bila velika škoda, Ce te akumulacije ne bi izrabili. V najkrajšem Času bomo morali zmanjšati stroške poslovanja, ki so v primerjavi s tržiščem in zaradi manjšega števila potnikov previsoki. Ugotoviti moramo tudi, kateri deli ali delniška družba niso sposobni preživetja. Take bomo prodali ali pridružili zdravim delom podjetja. Sanacijski program je predvideval tretjino manj zaposlenih. Odpustili naj bi nekaj nad sto delavcev. Se boste programa držali? V prvih 15 dneh vodenja stečajnega postopka sem skušal ugotoviti realnost številk v sanacijskem programu. Ta je dobro zastavljen in tudi na podlagi izkušenj (Kocjančič je že vodil stečajni postopek v Iplasovi enoti Mehčala, op. nov.) sem ga pozitivno ocenil. V petek je dobilo odločbo o prekinitvi dela približno toliko delacev, kot je predvideval sanacijski program. Govor je bil o 107 ljudeh. V prvih dneh stečaja je bilo že doma na Čakanju 45 ljudi, danes pa smo napisali še 53 odločb. Tem delavcem bomo delovno razmerje prekinili z 28. februarjem, tistim, ki so bili na Čakanju, pa z dnevom uvedbe stečaja. Tako smo se približali predvideni številki, vendar pa zadeva še zdaleC ni zaključena. Spremljati moramo program dela, ki smo si ga zastavili, v procesu dela mora biti Cim manj motenj, ob tem pa budno paziti na stroške. Stroški se morajo vselej prilagajati obsegu dela, tako da pri številu odpuščenih delavcev lahko pride do manjših korektur. Najbrž morate pri svojem delu upoštevati, da je Slavnik podjetje, od katerega je na južnem Primorskem marsikaj odvisno. Boste zagotavljali mestne in primestne prevoze? V zadnjih dneh sem se o tem pogovarjal z vsemi tremi obalnimi občinami in obalno skupnostjo. Na drugi strani so tekli pogovori z upniki o načinu in vrstnem redu uveljavljanja hipotek. Večina Slavnikovega premoženja je pod hipoteko, in to moje delo še otežuje. S primernim vrstnim redom bi upniki lahko uveljavljali svoje hipoteke najprej tam, kjer ne bo prizadeta osnovna dejavnost podjetja. To je tudi eden od namenov stečajnega postopka. Najprej bomo prodali tiste dele podjetja, ki ne služijo osnovni dejavnosti, tako da bomo s tem poplačali del upnikov. Avtobusne proge zaenkrat delujejo brez težav, v prihodnje pa bi morale delovati še bolje. Menim, da je v podjetju še veliko notranje rezerve, zato bomo skušali izboljšati delovno disciplino, vpeljati odgovornejši pristop. Od ljudi, ki bodo ostali v podjetju, pričakujem, da se bodo trudili in s tem dokazali, da je v Slavniku še toliko zdravega, da bodo upniki voljni pustiti svoj vložek v Slavniku oziroma dodatno vlagati v podjetje. S tem si bo zdravo jedro podjetja tudi služilo vsakdanji kruh. Prepričan sem, da bomo v tem uspeli. Kaj pa v primeru, če upniki ne bi bili pripravljeni na dodatna vlaganja oziroma bi želeli biti vsi izplačani? Industrijska proizvodnja LJUBLJANA - Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji se je v januarju glede na december zmanjšal za 0,6 odstotka, v primerjavi z januarjem lani pa je bil nižji za 4,1 odstotka, so sporočili iz osrednjega statističnega zavoda. Proizvodnja sredstev za delo se je januarja glede na december zmanjšala za 12,2 odstotka, proizvodnja blaga za porabo za 3,2 odstotka, v proizvodnji reprodukcijskega materiala pa so januarja zabeležili 3,4 odstotni dvig obsega proizvodnje. (STA) Mislim, da so upniki zainteresirani, da Slavnik ne izgubi vrednosti. V bilanci premoženja ni nikjer zapisano, koliko je vredno ime Slavnik, koliko tržišCe, na katerem Slavnik opravlja svoje storitve, koliko so vredne koncesije. Sicer iz Slavnikovega premoženja ni mogoče poplačati vseh upnikov, zato je tudi prišlo do stečaja. Tržna vrednost podjetja brez koncesij, tržišča in imena pa je še manjša od knjigovodske. Upnikom bi moralo biti do tega, da se podjetje očisti in da naprej posluje samo zdravi del podjetja, tisti, ki bo prinašal dobiček. Kako vidite Slavnik v prihodnosti? Slavnik je v zadnjem letu izgubil skoraj vse tisto, kar si je ustvaril v zadnjih 20 letih. Zato težko odgovorim na to vprašanje, saj je obstoj Slavnika močno odvisen od tržišča. Vseeno pa ime Slavnik v slovenskem prostoru še vedno nekaj pomeni. Ime je zdaj sicer oblateno, poseg od zunaj pa je prišel prepozno. Menim, da lahko preživi lep del po- djetja. Težko reCem, ali je to polovica ali dve tretjini. V vsakem primeru pa lahko preostali del Slavnika ohrani celotno tržišče, ki ga je Slavnik imel oziroma ga ima še vedno. V naslednjih mesecih pa bomo morali dobro delati, da tega tržišča ne izgubimo. Tudi v drugih prevozniških podjetjih po Sloveniji ne svetijo rožice in v teh okoljih ne bodo do nas, ki smo njihova konkurenca, niti najmanj sentimentalni. Katere bodo vaše prednostne naloge? Zelo pomembno je, da komuniciram z upniki, sodiščem in uporabniki prevozov, to je občinami. V podjetje bom skušal pripeljati sodelavce, ki bodo zagotovili disciplino in kvaliteto dela. Koliko Časa naj bi trajal stečajni postopek? Stečajni postopek Slavnika je precej komplicirana zadeva. Razrešiti je potrebno veliko lastninskih problemov. Ne smemo pozabiti, da je del Slavnika na Hrvaškem, v Poreču in Umagu. Postopek tako lahko traja šest mesecev ali veC. Prisilna poravnava se lahko tudi prekine, Ce bodo upniki za to možnost zainteresirani in Ce bo postopek tekel tako gladko, kot sem si zamislil. Delničarji zavarovalne družbe Adriatic KOPER - Delničarji, lastniki ustanovitvenih delnic zavarovalne družbe Adriatic, med katerimi so zvečine najvecja primorska podjetja (Rižanski vodovod, Istrabenz, Luka Koper, Interevropa in druga), so na sinočnji skupščini sprejeli sklep, da kar 43,6 milijonov tolarjev od 83,2, kolikor znaša dobiček Adriatica v letu 1992, vložijo v varnostne rezerve. To je tudi sicer praksa vseh večjih zavarovalnic v svetu, ki na ta način veCajo svojo finančno moc. Preostali del dobička so razdelili, pri čemer so prednostnim delničarjev namenili 3 odstotke, kar znaša nekaj veC kot 8 milijonov tolarjev. Dobička bodo posebno veseli tudi tisti, ki so se odločili za različne obelike življenjskih zavarovanj, saj so v tem letu pridobili kar 20 odstotkov vrednosti svoje vloge - nekajkrat vec kot v bankah. (O. P.) GOSPODARSTVO Sobota, 27. februarja 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 26. februar 1993 menjalnica Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 63,50 64,20 8,92 9,09 6,30 6,54 Avtohiša Ljubljana* 63,30 63,70 8,85 9.05 6,45 6,62 Banka Vipa 63,28 63,84 8,90 9,00 6,29 6,59 Bobr Fužine 63,60 64,40 8,90 9,10 6,50 6,70 Bobr Trzin 63,60 64,40 8,90 9,10 6,45 6,70 BTC terminal Sežana 63,30 64,00 8,80 8,95 6,00 6,50 BTC d.d. Ljubljana 63,30 64,40 8,90 9,15 6,30 6,60 Burin Center 63,90 64,40 8,95 9,15 6,40 6,75 Burin Moste 63,90 64,90 8,95 9,15 6,40 6,75 Come 2 Us* 63,50 64,40 9,00 9,15 6,30 6,70 Dom Kaffe Domžale Dom Kaffe Kranjska Gora 64,00 64,80 9,05 9,15 6,25 6,65 63,80 64,80 9,00 9,15 6,15 6,65 Dom na trgu 63,70 64,49 8,96 9,02 6,35 6,55 Emona Globtour 63,40 64,40 8,95 9,17 6,20 6,45 Euroservis Sežana Eurotours International 63,70 64,50 8,85 9,05 6,35 6,50 63,20 64,10 8,90 9,10 6,30 6,70 Feniks Markovec Koper* Feniks Koper* 63,14 64,20 8,81 9,05 6,28 6,52 63,30 64,40 8,82 9,29 6,28 6,55 Feniks Portorož* 63,10 64,40 8,90 9,30 6,28 6,52 Fiba 63,30 64,00 8,81 9,27 6,8 6,54 Firadas 63,00 64,78 8,84 8,95 6,30 6,60 Galileo - Kozina 63,45 63,75 8,80 8,90 6,40 6,54 Golfturist Ljubljana 63,10 63,80 8,80 9,00 6,40 6,70 Golfturist Domžale 63,30 63,95 8,80 9,00 6,40 6,80 Hida 63,90 64,00 9,00 9,05 6,51 6,60 Hipotekarna banka Koper* 63,00 63,95 8,80 9,05 6,00 6,60 Hram Rožice Mengeš 64,30 65,20 8,80 8,95 6,40 6,60 Hranilno kreditna služba 63,30 64,00 8,91 9,06 6,33 6,76 Idila Sečovlje* 63,45 64,35 9,05 9,20 6,32 6,59 Ulrika Ilirska Bistrica 63,00 64,99 8,71 9,05 6,10 6,40 llirika Slovenj Gradec 63,90 64,95 8,92 9,07 6,31 6,56 Ulrika Postojna 63,60 64,99 8,77 9,05 6,15 6,33 llirika Sežana 63,90 64,90 8,89 9,04 6,21 6,45 Italdesign 63,50 64,60 87,91 9,05 6,43 6,55 Klub Slovenijales 63,35 64,00 8,90 9,25 6,30 6,70 Komercialna banka Triglav . 62,85 64,05 8,85 9,01 6,25 6,75 Kompas Hertz Celje* 63,50 64,00 9,00 9,15 6,30 6,70 Kompas Hertz Velenje* 63,50 64,00 9,00 9,15 6,30 6,70 Kompas Hertz Idrija* 63,50 64,00 9,00 9,15 6,30 6,70 Kompas Hertz Tolmin* 63,50 64,00 9,00 9,15 6,30 6,70 Kompas Hertz Novo Mesto* 63,50 64,00 9,00 9,15 6,30 6,70 Kompas Hertz Krško* 63,50 64,00 9,00 9,15 6,30 6,70 Kompas Hertz Bled* 63,50 64,00 9,00 9,15 6,30 6,70 Kompas Fintrade 63,70 64,69 9,00 9,19 6,30 6,69 Kompas Holidays 63,60 64,20 8,90 9,10 6,20 6,60 Libertas* 63,50 64,200 8,90 9,10 6,30 6,49 Ljubljanska banka d.d. Lj. 63,20 64,40 8,93 9,15 6,46 6,69 LB Banka Zasavje Trbovlje 63,00 64,20 8,95 9,12 6,50 6,80 LB Dolenjska banka N.M. LB Kreditna banka Mb. d.d.* 63,20 64,50 8,90 9,10 6,35 6,65 63,00 64,40 8,95 9,15 6,00 6,75 LB Splošna banka Celje d.d. 63,40 64,40 8,82 9,16 6,30 6,80 LB Splošna banka Koper d.d.* 62,81 64,13 8,70 8,95 6,23 6,55 Madai* 63,40 64,80 8,90 9,10 6,42 6,55 Medla* 63,70 64,40 8,95 9,15 6,45 6,65 Otok Bled 63,54 64,30 8,93 9,07 6,53 6,74 Petrol* Pigal Solkan Nova Gorica 64,00 63,40 64,40 64,90 8,95 8,93 9,12 9,10 6,40 6,42 6,65 6,60 Pigal Kobarid 63,20 64,80 8,93 9,10 6,42 6,60 Pigal Obutek 63,20 64,80 8,93 9,10 6,42 6,60 Pigal Diskont 63,20 64,80 8,93 9,10 6,42 6,60 Poštna banka Slovenije* 62,85 63,99 8,80 9,05 5,80 6,50 Probanka d.d. Maribor 63,00 64,10 8,94 9,20 6,20 6,55 Publikum Ljubljana 64,00 64,40 8,96 9,09 6,30 6,68 Publikum Celje 63,70 63,99 8,90 8,97 6,40 6,63 Publikum Dobova 63,10 64,50 8,91 9,27 6,35 6,63 Publikum Kostanjevica 63,10 64,50 8,91 9,27 6,35 6,63 Publikum Krško 63,10 64,50 8,91 9,27 6,35 6,63 Publikum Maribor 63,45 63,80 8,92 9,00 6,25 6,69 Publikum Metlika 63,20 63,90 8,80 9,00 6,30 6,70 Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto 63,30 63,70 63,80 64,50 8,85 8,70 8,99 8,90 6,20 6,40 6,70 6,70 Publikum Piran 63,50 64,30 8,80 8,95 6,10 6,60 Publikum Sevnica 63,30 64,00 8,65 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 63,45 63,80 8,92 9,00 6,25 6,69 Publikum Šentjur pri Celju 63,70 64,39 8,92 9,00 6,40 6,63 Publikum Žalec 63,70 64,49 8,92 9,05 6,40 6,63 Roja 63,80 64,20 8,90 9,05 6,30 6,75 Sit On* 63,70 64,00 8,90 9,15 6,20 6,35 SKB banka d.d. Ljubljana** 63,70 63,71 9,05 9,05 6,52 6,55 Slovenijaturist Jesenice 63,55 64,10 8,93 9,06 6,30 6,55 Slovenijaturist Ljubljana 63,80 64,10 8,97 9,05 6,50 6,70 Slovenijaturist žel. postaja Lj.* Slovenijaturist žel. postaja Mb.* 63,65 63,20 64,40 64,20 8,95 8,90 9,05 9,05 6,40 6,00 6,70 6,50 Slovenska hran. in pos. Kranj Slovenska investicijska banka* 63,40 63,55 63,85 65,00 8,90 9,00 9,10 9,20 6,30 6,35 6,60 6,80 Sonce 63,80 64,20 8,95 9,12 6,40 6,68 SZKB d.d. Ljubljana 63,30 64,00 8,91 9,06 6,33 6,76 Tartarus Postojna 63,13 64,21 8,74 8,94 6,17 6,44 Tentours Domžale 63,70 65,00 8,90 9,15 6,45 6,75 Upimo 64,20 64,40 8,95 9,00 6,50 6,60 Wilfan 63,60 - 8,95 9,10 6,40 6,60 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: ** MENJALNICA HID A Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 Tečajna lista št. 39 z dne 25. februarja — Tečaji veljajo od 26. 2. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE 1 država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 70,5916 70,8040 71,0164 Avstrija 040 šiling 100 880,1341 882,7824 885,4307 Belgija 056 frank 100 300,6861 301,5909 302,4957 Kanada 124 dolar 1 81,4299 81,6749 81,9199 Danska 208 krona 100 1613,9817 1618,8382 1623,6947 Finska 246 marka 100 1701,3076 1706,4269 1711,5462 Francija 250 frank 100 1824,2452 1829,7344 1835,2236 Nemčija 280 marka 100 6193,3296 6211,9655 6230,6014 Grčija 300 drahma 100 mmm 45,9437 46,0815 Irska 372 funt 1 — 150,9508 151,4037 Italija 380 lira 100 6,4039 6,4232 6,4425 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 8,0000 Japonska 392 jen 100 86,4279 86,6880 86,9481 Nizozemska 528 gulden 100 5506,7990 5523,3691 5539,9392 Norveška 578 krona 100 1453,2648 1457,6377 1462,0106 Portugalska 620 escudo 100 67,6312 67,8347 68,0382 švedska 752 krona 100 1299,9799 1303,8916 1307,8033 Švica 756 frank 100 6680,7447 6700,8472 6720,9497 Velika Britanija 826 funt šterllng 1 145,1098 145,5464 145,9830 ZDA 840 dolar 1 101,7564 102,0626 102,3688 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,8534 120,2140 120,5746 Španija 995 peseta 100 86,2112 86,4706 86,7300 Opomba: Tečaj hrvaškega c na valuta plačilno sredstvo. linarja se i uporablja za izkaze >vanje rezulti atov iz poslovanja z Republiko Hrvaši (o, kjer je omenje- Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27. FEBRUARJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 622,210 619,104 1,241,314 16 124,4420% 123,8209% 124,1314% 100,000 62,221 61,910 124,131 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 26. FEBRUAR 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Burin Center 6,60 7,80 Fiba 8,00 12,00 Hida 7,00 9,50 Italdesign 7,00 9,00 Idila 7,00 9,00 LB Dolenjska banka 7,00 10,00 LB Kreditna banka Maribor 6,00 9,00 Ubertas 7,00 10,00 Otok 5,94 9,70 Sonce 8,00 10,00 Tentours Domžale 6,00 10,00 Tečaj velja danes:", Zaračunavajo provizijo **; TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 26. FEBRUAR 1993 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1565,00 1615,00 nemška marka 960,00 983,00 francoski frank 281,00 288,50 holandski gulden 849,00 872,00 belgijski frank 46,35 47,60 funt šterling 2235,00 2280,00 irski šterling 2325,00 2370,00 danska krona 249,00 255,50 grška drahma 6,60 7,60 kanadski dolar 1255,00 1280,00 japonski jen 12,70 13,80 švicarski frank 1030,00 1051,00 avstrijski šiling 135,00 139,25 norveška krona 224,00 230,00 švedska krona 200,00 206,50 portugalski escudo 9,75 10,80 španska pezeta 12,75 13,85 avstralski dolar 1085,00 1110,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,00 1,40 25. FEBRUAR 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,2500 11,7500 kanadski dolar 8,9500 9,3500 britanski funt 16,1000 16,9000 švicarski frank 742,0000 772,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 204,0000 212,0000 holandski gulden 612;5000 636,5000 nemška marka 689,8000 715,8000 Italijanska lira 0,7050 0,7450 danska krona 178,5000 185,5000 norveška krona 160,0000 167,0000 švedska krona 141,5000 148,5000 finska marka 186,5000 196,5000 portugalski escudo 7,5500 7,9500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,4500 9,8500 slovenski tolar 10,7000 11,5000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 0,0850 alute. 26. FEBRUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1560,00 1598,00 nemška marka 955,00 978,00 francoski frank 280,00 292,00 holandski gulden 845,00 865,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2230,00 2280,00 irski šterling 2310,00 2360,00 danska krona 247,00 257,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1245,00 1285,00 švicarski frank 1030,00 1050,00 avstrijski šiling 135,00 139,00 slovenski tolar 14,80 15,30 1 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. februarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 908,7935 911,6357 Francija frank 100 1883,6473 1889,5383 Nemčija marka 100 6395,0000 6415,0000 Italija lira 100 6,6124 6,6331 V.Britanlja funt 1 149,8349 150,3035 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 ikonkre trgu de 105,0699 itnih poslih je mo: iviz oz. poseben c 105,3985 ?no odstopanje logovor, banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 63,35 63,80 SKB Banka d.d. DEM 63,90 64,10 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 27. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 63,50 63,90 Bank Austria DEM 63,65 63,95 UBK banka DEM 63,60 63,82 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. 63,60 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in naku no kupovati Zdovčev Limoges (2. po prvem delu) proti Olympiakosu BOLOGNA, TREVISO - Zadnje kolo evropskega kubskega košarkarskega prvenstva se je končalo z dvojnim porazom italijanskih ekip. Praznih rok sta namreč ostala tako bolonjski Knorr v A kot Benetton v B skupini. Kljub porazu v Badaloni proti Joventutu so bili Bo-lonjcani po tekmi še kako veseli, saj so izgubili le za 8 točk in so si tako le prislužili nastop v Četrtfinalu. Proti Badaloni so v Bologni namreč zmagali za 10 točk, tako da so si v Četrtek v Badaloni lahko privoščili tudi poraz, toda z manj kot 10 točkami. Knorr je bil Joventutu vseskozi enakovreden in celo boljši, v zadnjih minutah pa so BolonjCani popustili, tako da so že izgubljali z 12 točkami razlike. V zadnji minuti se je odvijala prava drama, naposled pa je stopil na sceno hladnokrvni Da-nilovič (dal je skupno 24 točk), uspešno izvedel proste mete in »zaželeni poraz« je bil tu. Poleg Daniloviča je zelo dobro igral tudi Brunamonti (15 točk). Pri gostiteljih pa je bil gotovo najboljši stari znanec italijanskih igrišč Thompson (23 točk). V četrtfinalu bodo BolonjCani naleteli na izredno težko oviro, na Real Madrid, ki je doslej v tem pokalu pokazal največ. V isti skupini je Zdovcev Limoges, kljub porazu v Tel Avivu, osvojil drugo mesto pred Scavolinijem. Slovenski reprezentant je na tem seCanju dosegel 17 točk. V B skupini pa je Benetton po pričakovanju izgubil v Orthezu, saj je igral brez obeh svojih tujcev, Kukoča in Teagleja, ki sta zbolela. Obe hrvaški ekipi Gibona in Zadar sta se v tem kolu spoprijeli z vodilnima na lestvici in tudi visoko izgubili. Gibona je izgubila v Solunu (Prelevič je za Poak dal kar 30 točk, RaduvoliC pa 19 za Zagrebčane), Zadar pa v Madridu proti premočnemu Realu. Skupina A IZIDI 14. KOLA: Makabi - Limoges 70:69, Joventut -Knorr81:73, Paok - Gibona 81:67, Scavolini prost. KONČNI VRSTNI RED: 1. Paok Solun 16, 2. Limoges 14, 3. Scavolini Pesaro 14, 4. Knorr Bologna 12, 5. Joventut Badalon 12, 6. Gibona Zagreb 10, 7. Makabi Tel Aviv 6. Skupina B IZIDI 14. KOLA: Real - Zadar 105:76, Bayer - Estu-diantes 92:80, Pau - Benetton 82:55, Mahneš - 01ym-piakos 66:85. KONČNI VRSTI RED: 1. Real Madrid 24, 2. Benetton Treviso 20, 3. 01ympiakos Pirej 16, 4. Pau Orthez 16, 5. Bayer Leverkusen 16, 6. Zadar 10, 7. Estudiantes Madrid 8, 8. Malines 2. TAKO V ČETRTFINALU Paok - Orthez, Limoges - 01ympiakos, Benetton -Scavolini, Real Madrid - Knorr. Prve tekme bodo 11., povratne 16. marca (morebitna dodatna srečanja bodo 18. marca). na 30 km, kajti Norvežani na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah še niso zmagali v tej disciplini. Vegard Ulvang je prebil zid, večno drugi je zmagal in popeljal Norvežane do vseh petih zlatih odličij v moškem teku. Drugo mesto je na OI osvojil Bjorn Dahlie in tretje Terja Langli, Četrti Norvežan, ubogi Er-ling Jevne, pa je bil »samo« peti. Zlata vročica se je za Vegarda nadaljevala nekaj dni pozneje, ko je zmagal še na 10 km, nato je osvojil srebro v zasledovalnem teku in še zlato v štafeti. Vegard ni kot drugi fantje, ki po sezoni odpotujejo na počitnice ob morju. Ne, prečka Grenlandijo na smučeh, povzpne še na najvisje vrhove na svetu in se izčrpava celo leto. »Narava je zame življenje. Med odpravami se počutim izvrstno, poležavanje na plaži ni zame,« pravi Vegard. Svež zrak se mu je zmeraj zdel najboljši. Zrasel je v Kirke-nesu, na skrajnem severu Norveške, samo nekaj kilometrov od ruske meje. Primerjava z narodnim junakom Fridtjofom Nan-snom (1861-1930) je na mestu, Čeprav slednji nikoli ni bil tekmovalec. Leta 1888 je Nansen na smučeh prečkal Grenlandijo. Pet let pozneje je z ladjo Fram in na smučeh prišel do severnega tečaja. Nansem je pomagal milijonom beguncev v Rusiji, Ukrajini in Armeniji, za kar je leta 1922 dobil Nobelovo nagrado za mir. Pred dvema letoma je Vegard Ulvang Sel po sledeh svojega rojaka Cez Grenlandijo. Skupaj s francoskim prijateljem Pierrom Gay-Perretom je 103 leta po Nansnu prečkal ledeno pokrajino. Dobro sta zaCela in se nekaj dni držala načrtov: »Toda nato so sledili strahotni napori. Obtičala sva v visokem snegu in na zalogi sva imela vse manj hrane,« pravi Vegard, ki je želel postaviti nov svetovni rekord - v 14 dneh Cez Grenlandijo. »Nenadoma sva morala zmanjšati dnevne obroke na 2000 kalorij, Čeprav sva jih porabila 6-8000.« Osmi dan je posijalo sonce, tako da sta Vegard in Pierre lahko spet krenila na pot. Po 15 dneh sta pritekla v Sondre Stromfjord, Vegard pa je bil 12 kg lažji kot ob Startu. 36 ur pozneje je že ležal na peščeni plaži VVaikiiki na Havajih z reprezentančnimi kolegi. Njihovo letalo je zamudil, vendar je ujel naslednjega in jih presenetil. Takrat so se mu prilegle povsem navadne počitnice na soncu... Po zmagoslavju na olimpijskih igrah v Franciji je Bjorn Dahlie takoj odpotoval v zahodno Indijo in pohajal po plazi, Vegarda pa so Čakali novi podvigi. S skupino znanih norveških alpinistov, med katerimi je bil tudi milijarder Arne Nass, ki je poročen z Diano Ross, je hotel v sedmih tednih doseči sedem najvisjih vrhov na sedmih celinah. »Zaceli smo z El-brusom na Kavkazu, ki je visok 5642 metrov. Mislili smo, da bomo lahko na smučeh pritekli vse do vrha, zato smo vso opremo za plezanje pustili v Moskvi. Toda morali smo se prebijati skozi veC sto metrov dolg del z jekleno trdim ledom. »Napačen korak in si že lahko padel v prepad. Vendar nisem mislil na to, temveč sem poskušal stati na trdnih tleh,« pravi Vegard, ki je kljub velikim težavam dosegel vrh. Vzpon na Kilimandža-ro v Tanzaniji, s 5895 metri najvisji afriški vrh, je bil sprehod za športnika kot je Vegard Ulbang. V eksotični Novi Gvineji je brez težav premagal 5032 metrov visoki Puntjak Jaya. Najhuje je bilo v Južni Ameriki. Aconcagua je bila s 6958 metri previsoka, Čeprav je bil zelo blizu. Skupino je presenetil snežni vihar, ki je skoraj povsem onemogočil vzpon. Alpinisti so se drug za drugim vračali v dolino, na koncu pa je olimpijski zmagovalec ostal sam. »Sel sem tako daleC kot sem le mogel, vendar je megla postala tako gosta, da nisem videl ničesar okoli sebe. Nevaren je bil tudi spust. Skoda, da mi ni uspelo, toda najbolj pomembno je ostati živ,« pravi Norvežan, ki je bil samo nekaj sto metrov pod vrhom, sam in tako majhen na veliki Aconca-gui, kjer se je ponoči temperatura spustila tudi do 45 stopinj Celzija pod ničlo. Nato se je Vegard vrnil domov, vendar pa je nadaljeval pot v Sibirijo, kjer je z Vladimirjem Smirnovom v kajaku preveslal 400 km po reki Kotoi. VeC sto kilometrov vstran od civilizacije sta spoznala družino, ki je priimka Ulvang in Smirnov slišala po radiu. Za Vegarda je bila to samo manjša pustolovščina, kajti ribolov, lov in taborjenje so zanj zabava: »Z Vladimirjem se dobro razumeva in sva se že dogovorila, da bova po končani sezoni smučala v Mongoliji.« Norvežanov veliki cilj je vzpon na Mount Everest: »Dobil sem že vabilo odprave, ki se bo povzpela prihodnje leto, vendar se še nisem odločil. Zdi se mi nekoliko prezgodaj, toda v prihodnje...« Posamične zlate kolajne s svetovnih prvenstve še nima. »Na 50 km bo težko, ker sem že precej izčrpan, toda danes šem s štafeto osvojil zlato odličje, ki sem ga enako vesel kot posamičnega,« je povedal Ulvang, po katerem je letalska družba SAS, poimenovala svoj zadnji model letala. Ce boste na evropskih letališčih zagledali letalo Vegard Viking, se boste morda spomnili, da je dobilo ime po Vegardu Ulvangu. SMUČANJE / NADALJEVANJE »BELEGA« CIRKUSA Z ZENSKIM SMUKOM_ Na trdi progi Seizingerjeva spet prva VEVSONNAZ - Trdi, da je smučala zelo slabo, na polovici spusta bi skoraj padla, a je kljub temu zmagala. V nadaljevanju sezone smučarskega »belega cirkusa« so v švicarskem kraju Veysonnaz izpeljali ženski smuk, ki bi bil moral biti v avstrijskem Heldu (a tam ni bilo snega), najhitrejša pa je spet bila Nemka Katja Seizin-ger, letošnja nesporna kraljica smuka. Danes bo na isti (trdi) progi na sporedu še en smuk in Seizingerjeva spet starta kot favoritinja. Manj zadovoljna je bi- la Kanadčanka Kerrin Lee-Gartner, ki se je morala spet zadovoljiti le z drugim mestom. Ugodno pa se je razpletlo za Avstrijko Anito VVachter. Osvojila je odlično 9. mesto in s tem še utrdila svoje vodstvo na skupni lestvici prvenstva, v nedeljo pa bo v superveleslalomu svoj položaj bržkone še izboljšala. VRSTNI RED SMUKA: 1. Seizinger (Nem) 1:34, 41; 2. Lee-Gartner (Kan) 1:34, 50; 3. Vogt (Nem) 1:34, 52; 4. Cavagnoud (Fr) 1:34.64; 5. Haas (Av) 1:34, 67; 6. Merle (Fr) 1:34, 72; 7. Loedemel (Nor) 1:34, 75; 8. Stall-maier (Av) 1:34, 79; 9. VVachter (Av) 1:34, 80; 10. Zeller (Svi) 1; 34, 86. SKUPNI VRSTNI RED SMUKA: 1. Siezinger 440 točk; 2. Lee-Gartner 259; 3. Borunissen (Svi) 258; 4. Vogt 231; 5. Mer-tel 215. SKUPNI VRSTNI RED ZA SVETOVNI POKAL: 1. VVachter 858; 2. Sizin-ger 683; 3. Merle 649; 4. Vogt 459; 5. Maier (Av) 420; 6. Lee-Gartner 400; 7. Schneider (Svi) 370; 8. Bournissen 362; 9. Co-berger (N.Zel) 329; 10. VViberg (Sve) 319. Tako včeraj na zmagovalnem odru (telefoto AP) NOVICE Poraz Mladosti BARI - V prvi tekmi finala štirih odbojkarskega pokala prvakinj je Uralocka s 3:0 (15:3, 15:10, 15:9) gladko premagala zagrebško Mladost. Ostala finalista sta italijanski šesterki Ravenne in Matere. Polgarjeva ne popušča MONACO - Sedma partija finalnega dvoboja kandidatk za izzivalko svetovne prvakinje, Kitajke Xie Jun, med Madžarko Zsuzso Polgar in Gruzijko Nano Ioseliani je bila prekinjena v 61. potezi v izenačenem položaju. Polgarjeva še vedno vodi s 3, 5:2, 5 ob eni nedokončani partiji, za konCno zmago pa potrebuje še eno točko iz zadnjih dveh partij. (T. P.) Agassi brez težav v četrtfinale SCOTTSDALE - VVimbledonski zmagovalec An-dre Aggasi se je brez večjih težav uvrstil v Četrtfinale teniškega turnirja z nagradnim skladom 300.000 dolarjev v ameriški zvezni državi Arizoni. American je s 6:1, 6:3 premagal rojaka Keitha Evansa, v Četrtfinalu pa se bo pomeril s Spancem Emiliom Sanchezom, ki je s 7:6, 7:6 premagal Argentinca Gabriela Markuša. Drugi četrtfinalni pari so: VVashington (ZDA) - VVoodforde (Avstra), Ro-stagno (ZDA) - Cesnokov (Rus) in Gilbert(ZDA) -Ondruska(JAR). Tracy Austin izgubila v tretjem kolu INDIAN VVELLS - Na ženskem teniškem turnirju v Indian VVellsu v ameriški zvezni državi Kaliforniji so tekmovalke odigrale tretje kolo. Američanka Tracy Austin, ki je igrala prvič po triin-polletnem premoru, je v 3. kolu izgubila proti Nizozemki Stephanie Rottier. Ostali rezultati: Fer-nandez (ZDA) - Po (ZDA) 6:3, 6:3, Maleeva (Bolg) - McQuillan (Avstra) 6:4, 2:6, 7:6; Coetzer (JAR) -Helgeson (ZDA) 6:1, 6:2; Sukova( Češka) - Wood (VB) 7:5, 6:4; Davenport (ZDA) - Schultz (Niz) 6:2, 7:5; Oremans (Niz) - Hy (Kan) 7:6, 3:6, 6:4; Praviš (Avstra) - Rittner (Nem) 2:6,6:7, 7:6; Rottier (Niz) -Austin (ZDA) 6:1, 6:0. Courier je premagal Changa INGLEVVOOD - Najboljši teniški igralec na svetu, American Jim Courier, je v ekshibicijskem dvoboju v Inglevroodu (ameriška zvezna država Kalifornija) pred veC kot šest tisoC gledalci s 7:6 (7:4), 6:4 premagal rojaka, petega igralca sveta, Michaela Changa. ”Vse, kar si želim, je to, da bi vsak večer igral stoodstotni tenis, ” je po »mat-chu« dejal Courier. "Težave mi je tokrat povzročal predvsem Michaelov servis.” V Rotterdamu Nargiso boljši od Camporeseja ROTTERDAM - Na mednarodnem teniškem turnirju v Rotterdamu je v Četrtfinalu v italijanskem derbiju Diego Nargiso po težkem in izenačenem boju premagal Omaja Camporeseja s 7:6 (7:4), 7:6 (7:3). Hrvat Goran Prpič, ki je v drugem kolu premagal Rusa Andreja Olšovskega (6:2, 6:3), je moral v Četrtfinalu priznati premoč Aleksandra Volkova (prav tako iz Rusije), ki je zmagal s 6:2, 6:2. Francozi bodo spet tekmovali PARIZ - Mednarodna avtomobilska organizacija je potrdila, da je svoje sodelovanje na svetovnem prvenstvu v Formuli 1 v sezoni 1993 prijavilo tudi francosko moštvo VVilliams - Renault. V tej organizaciji so tudi sprejeli predlog, da bo dirka za veliko nagrado Francije ponovno na dirkališču Magny-Cours. Mednarodna zveza za avtomobilski šport (FISA) je sprejela tudi ukrepe, s katerimi naj bi zmanjšali stroške tekmovanj. Nanašajo se predvsem na dovoljeno število gum, ki jih moštva lahko uporabijo na posameznih dirkah, skrajšanje prostih in kvalifikacijskih treningov ter na pravila, kako se lahko uporablja rezervno vozilo. Moštvo VVilliams - Renault, voznika njihovih bolidov bosta Alain Prost in Damon Hill, bo torej na Startu prve dirke v letošnji sezoni, ki bo 14. marca v južnoafriškem Kyalamiju. V Pekingu že pripravljen program za OI leta 2.000 PEKING - Organizacijski odbor za pripravo poletnih olimpijskih iger leta 2.000 v Pekingu je včeraj tisku predstavil obsežno dokumentacijo, ki jo je poslal Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, in v kateri predstavlja celoten scenarij OI. Po tem scenariju naj bi bila otvoritev iger na novem olimpijskem stadionu v Pekingu 26. avgusta pod naslovom »Halo, 21. stoletje«, zaključna slovesnost pa 10. septembra z geslom »Srečno pot v novo stoletje«. Pripravljen je že tudi program tekmovanj, načrti za objekte so že izdelani, mnogi pa so tudi že zgrajeni, kot tudi velik del infrastruktur. Peking in kitajska vlada želita po vsej sili organizacijo OI leta 2.000 in skušata na vse načine prehiteti ostalih šest konkurenčnih mest: Sidney, Berlin, Milan, Manchester, Istanbul in Brasilia. Primorska košarkaška liga: tesna zmaga Sežancev ' Kraški zidar - ItalmonMcone 74:72 (35:42) KRAŠKI ZIDAR SEŽANA: Sila 2 (0:1), Uranjek 2 (2:4), Suvorov 9, Muha 9 (1:5), Kontelj 1 (1:2), KavCiC 2, Kobe 18 (9:11), Ozbie 5, Kralj 14 (4:7), Sory 12 (3:5), trener Meden. ITALMONFALCONE TR2IC: Tommasi 8 (2:3), C. David 9 (1:3), Siardi 10 (5:8), Boscarol 3, Zuppel 17 (2:3), L. David 7 (5:6), Raffaeli 3 (1:2), Mazzoli 15 (3:3), trener Zuppi. SODNIKA: Tavčar in Strekelj iz Sežane. PON: L. David (32), Mazzoli (38). Vodilni Kraški zidar je imel v 10. kolu precej dela s TržiCani, ki so v prvem polčasu vodili celo za 14 točk. V drugem delu so Sežanci najprej dohiteli goste, povedli za 11 točk in v končnih minutah z veliko muko ohranili tesno prednost dveh točk. Pri gostiteljih sta izstopala Kobe in Suvorov, pri gostih pa Zuppel. Dan pozneje se je Kraški zidar v Sežani pomeril z Idrijo in zmagal s 77:76 (42:35). GLEDALIŠČE / DRAMA JULIENA GREENA »BREZ PRIHODNOST!« Izbruh človeških strasti ob slutnji katastrofe Gostovanje ansambla Gledališkega centra iz Brescie Bojana Vatovec V Gledališču Rossetti gostuje od nedelje, 28. februarja, gledališki center iz Brescie z dramo Demain n’existe pas (Brez prihodnosti), manj znanim delom 93-letnega pisatelja Juliena Greena, ki se je rodil na jugu ZDA, živi v Parizu, piše v angleščini in zlasti v francoščini, tako da so ga Francozi vzeli za svojega. Dogodki, ki jih opisuje drama, se odvijajo v Messini na predvečer katastrofalnega potresa iz leta 1908, množične tragedije, ki je poleg potopa Titanica zaznamovala avtorjevo otroštvo in mladost. Green je delo začel pisati že leta 1950, dokončal pa ga je šele 1980. Dolgi presledek morda priča, da avtor sam ni bil prepričan v silovitost svojega navdiha. Dogajanje je postavljeno v salon malomeščanske družine, kjer posedajo vdova Lucche-si (Anita Laurenzi), ki je na starost postala zelo pozabljiva, čeprav je bila v mladosti dokaj lahkoživa, saj ima nezakonskega gluhonemega sina Stefana (Pino Censi), otroka greha, kot sama pravi, medtem ko je za druge le fenomen ali bebec, to so njeni Sabrina Cappucci in Pino Censi v Greenovi drami Brez prihodnosti (foto Giovanna Piemonti) hčerki Lina (Sabrina Ca-pucci) in Celestina (Bea-trice Faedi), lahkomiselni brat Ottavio (Gianni Agus) in stiskaški svak (Tullio Valli). Lina je poročena z na smrt bolnim Attiliom, za katerega skrbi le gluhonemi Stefano, vendar namerava s privoljenjem družine odpotovati s Šarmantnim Marcom (Algo Reggiani), ki je prišel na daljši obisk iz Neaplja. V Marca je zaljubljena tudi mlajša Celestina, čeprav je začročena z Adolfom (Alessandro Pala). Zdraven je Se fotograf Fiordelmondo (Sergio Mascherpa), ki so mu všeč lepi dečki. Pri Lucchesijevih oddajajo tudi sobe turistom, eno so oddali mlademu paru iz Milana, ki je prišel v Messi-no, da bi v tem lepem mestu naredil samomor, kot odkrije Ottavio čisto pred koncem drame. Nad temi ne ravno plemenitimi čustvi nastopajočih lebdi bližajoča se tragedija, pravzaprav le v njihovih pogovorih v zvezi z filmom o katastrofalnem potresu, ki ga prikazujejo v bližnji dvorani. V predstavi gledalca najbolj prevzame čudovita scena iz koncentričnih temnosivih krogov, ki spominjajo na duplino, v katero so ujeti protagonisti. Na sceni je le nekaj črnih stolov in v drugem dejanju Sest vrat in okno. Tudi nastopajoči so oblečeni v kostume v različnih odtenkih sive barve. Sceno in kostume si je zamislil Giuseppe Crisolini Ma-latesta. Oder je skoraj vedno v mraku, rezka luč v posebej pomembnih trenutkih osami posamezne osebe. Režijo Sandra Sequija odlikuje izredna eleganca in nekakšna prečiščena toplina. Hvalevredna je profesionalna izurjenost vseh igralcev, ki jim je uspelo vliti življenje tudi ne najbolj dognanim likom. Glasbena kulisa je povzeta iz skladb Olovera Messiaena. GORICA / STEVE LACY QUARTET V VERDIJU Nezbrani Steve Lacy tokrat le senca popularnega umetnika jazz glasbe Koncert je deloval nekoliko preveč raztrgano, brez pravih idej Borut.Bašin Steve Lacy, rojen kot Števen Lackritz pred 59 leti, se je v Gorico vrnil ob velikem pričakovanju, 35 let prisotnosti na svetovnih jazzovskih odrih je puščalo vtis, da nas čaka dogodek prvega razreda. Toda žal ni bilo tako . Ponedeljkov nastop Lacyevega kvarteta je dvorano Teatra Verdi sicer ponovno napolnil, toda dogodek bo ostal zabeležen po prebiranju glasbene zgodovine tam nekje iz sedemdesetih let. Steve Lacy je ponovno želel dokazati, da je dovršen artist. Njegova dosedanja kariera ni bila omejena zgolj na glasbene prezentacije, uspešno se je spuščal tudi v druge art projekte, vendar je bil vedno v ospredju njegov sopranski saksofon. Odločitev za sopran v obdobju, ko je pravlado-val tenor, je bila zanimiva in po svoje pogumna, na nek način tudi nepopularna. Sprva je deloval s tradicionalnimi glasbeniki, potem pa je sodeloval z avangardni-mi jazzisti kot sta Cecil Taylor in Gil Evans. S preselitvijo v Evropo se tudi njegovi glasbeni interesi selijo v smeri minimalizma. Ob sodelovanju z imeni kot so Carla Bley, Enrico Hava, Ga-to Barbieri, je bilo zanimivo tudi sodelovanje s skupinami elektronske glasbe. Razvoj osebnosti je Sel v smeri netipično-sti, postal je izrazito in-troverten. Njegovo izvajanje se vse bolj zateka v nekakšno poudarjeno melodičnost. Njegovi projekti z drugimi skupinami so mnogokrat edinstveni, enkratni in le redkokdaj posneti na nosilcih zvokov. Tak projekt je bil tudi nastop na jazz festivalu v avstrijskem Saalfeldnu pred dvemi leti, ko je nastopil skupaj z godalnim kvartetom Kronos, izrazita umirjenost in melodičnost se je zlila v celoto, ki je tvorila sugestivno sliko glasbene ekstaze. Mimogrede, Kronos Quartet bodo 17. marca nastopili v Tržiču, tokrat brez Steva Lacya. Goriški koncert je Steva Lacya dejansko predstavil kot posebneža. Stalno in močno izkazano nezadovoljstvo z ozvočenjem, ki je bilo tradicionalno prešibko in bi bilo po svoje bolje, da ga sploh ne bi bilo. Lacy se je zatekal v svoje melodično preigravanje z drugim saksofonistom Stevom Pottsom in njuno vskakovanje ter lovljenje glasbenih pavz drugega so bile praktično največ, kar sta glasbenika pokazala. Zelo solidno osnovo na kontrabasu jima je nudil J.J. Avenel, ki je v trenutkih ritmičnega saksofonskega utripanja uspel zaigrati izredno kvalitetne melodične pasaže. Bobnar John Betsch se je kot osnovni dajalec tempa sicer izkazal, vendar v celoti gre za dokaj povprečnega glasbenika. Vse to skupaj zlito v celoto pa je delovalo nekoliko preveč raztrgano in nekako tako kot da skupina ne bi vedela kaj bi rada igrala. Zatekanje v preteklost svojega lastnega ustvarjanja Lacyju ni najb.olj uspevalo, spogledovanje z obdobjem, ki ga je prebil na free sceni, je delovalo kot zatekanje v nekakšen maši-lec programa. Steve Lacy očitno ni bil najbolje razpoložen za nastop, manjkale so predvsem tiste emotivne in poetične linije, ki so bile za Steva Lacya tako značilne. Deloval je nezbrano tako kot nekdo, ki igra zgolj zato, ker mora. Kljub temu je koncert na trenutke le pokazal nesporne izvajalske kvalitete Steva Lacyja. Steve Lacy med koncertom (f. Studio Reportage) Napisati, da je prva leposlovna knjiga, ki jo je napisal Svetoivančan Igor Škamperle (roj. 1962. 1.) zanimiva, je v resnici premalo, saj je branje od prve do zadnje strani tudi prijetno in je v njem tista neznana, težko določljiva vabljivost, zaradi katere se potem, ko si odložil knjigo, prijatelju ali prijateljici reče: Tisto preberi, to je dobra knjiga. To je res prepričljiv popis dozorevanja otroka v mladostnika in nato v mladega moža. Pripoved je napisana najprej v tretji osebi in i-ma tudi sicer precej o-pazne avtobiografske prvine, kot so otroštvo in šolanje v tržaškem predmestju, odhod v postojnsko gozdarsko šolo, nato študij v Ljubljani in tudi avtorjevi alpinistični podvigi. Te osebne determinante pa v resnici sploh niso tako važne, saj so le fabulativni pretekst za natančno iskanje duhovnih prvin, ki so bile pomembne za večplastno oblikovanje glavnega junaka. Okolje, ki ga glavna oseba romana kot otrok doživlja zelo strastno in kot nekaj, kar mu je bilo dano, je z ljudmi, s Solo in samim krajem precej zadušljivo, čeprav avtor gleda na to mučno stvar - namreč na otroštvo v Trstu -kar vedro in s precejšnje razdalje. Zelo zanimiva in tudi originalna je materina podoba, pomenljiv pa je tudi grozni pes, ki straži vrata doma, da se ne more ven v prostost. A tu so že prvi stiki z naravo, prve sanje o pustolovst-vih, prvi pohodi v slovenske gore. Ko obiskuje dedka in babico v Sloveniji, vse bolj spoznava vaško življenje in njegovo drugačnost, zlasti njegovo starožit-no in pristno povezanost z bogom, kar doživi kot "klic predavnega domotožja”. Odločitev, da bo zapustil tržaški licej in odšel na gozdarsko srednjo šolo v Postojno, pa je samo njegova, že izraz njegove volje. V tej samohotnosti je že prva zareza, prva ločnica, ko ”on” (o katerem odločajo drugi) postaja vse bolj "jaz”, ki si sam določa življenjsko, a tudi duhovno pot. In ker na tem svetu ni nič slučajnega, kmalu odkrije v sošolcih dobro tovarišijo, a tudi to si mora ”pri- PRVENEC IGORJA ŠKAMPERLHA Sneg na zlati veji ali alpinizem kot duhovno doživetje H—1 Ivanka Hergold Igor Škamperle služiti” sam: ne popusti v svoji osamljeni drži glede religije, ne v drugačnosti kot Tržačan in kot ljubitelj gora, saj je za to pripravljen marsikaj tvegati, tako da npr. skoči skozi okno, gre spat v peklenski mraz... V dijaškem okolju pride do izraza njegov smisel za tveganje in tudi občutek za posebno hierarhijo v skupini, a tudi v bivanjskem smislu. Tako opremljen začne kmalu v izbrani družbi zahajati v gore, te pa postanejo odslej tihe sogovornice pri njegovih iskanjih, tako da sta tržaška zbeganost in nemir samo Se spominska "naveza”, komaj kdaj vredna o-biska. Treba pa je reči, da v knjigi nakazano razmerje do Trsta ni do konca razčiščeno. In tu so seveda že dekleta, sploh Škamperle z redkim opa- zovalnim darom opisuje kar številne erotične dogodke, pri katerih se pokaže, da njegovega alpinista v resnici zapeljujejo dekleta s podobnim neznanskim časom, kot ga imajo zanj gore. (Zmeraj ga dekleta opazijo, zapeljejo in nato pohrustajo kot malico). Avtor popiše več pohodov v gore, Številne poti navzgor pa so nekakšna obredno ponavljajoča se dejanja, pri katerih gre v bistvu za dolgotrajno, naporno vračanje k sebi, za poskus sestopanja vase, zanesljivo pa vsaj za slutnjo o nečem večjem in bistvenejšem, kot je samovšečnost ob osvojitvi najvišjih vrhov doma in na svetu. Tudi Študij v Ljubljani na zunaj ne prinese kakšnih bi-s t v e n i h sprememb, nič u-sodnega se ne dogaja: študij, izpi- ti, dekleta, skok v Trst, alpinistični načrti. Vse je preprosto in čedalje bolj jasno položeno v neznani načrt, samo živeti ga je treba, samo splezati na visoki vrh gore, doživeti vsi njeno težo in skrivnost, saj ga v prvi vrsti zanima Gora kot taka. Velika in huda strast! Tako spet nič slučajnega ni, da se v druščini alpinistov odpravi na skoraj 7000 m visoko Aconcaguo v argentinskih Andih. Morda so najbolj zanimive strani knjige prav v opisu čakanja na vzpon in odpravljanja na ta vrh. Pisatelju namreč njegovo notranje doživetje ob zares smelem podvigu omogoči malodane dramatičen zasuk, prelom, ki se do kraja razčisti Sele v Indiji-Spozna, da narava s prepadnimi nevarnostmi in lepoto živi tudi v njem samem in da je v Goro projiciral samo svojo notranjost... Poslej bo vse drugače in drugačno. Dvojnost, ki jo je zaznati skozi pripoved, (sebi odtujeni ”on” v Trstu, "jaz” kot protagonist dogodkov ter iskanja samega sebe in smisla, nazadnje Se "drugi Jaz”, ki ta proces motri) pa s svojo filozofijo prav nič ne obremenjuje zgodbe. Pripoved pa bi tudi sicer ohranila zanimivost brez prihajanja zahtevnejših pasusov, nasprotno, z visoko jezikovno lego je mestoma na robu pa-tosa. Tudi skrajšati bi se marsikaj Se dalo! K sreči je pripovedovanje v glavnini zelo odprto, včasih tudi boleče iskreno, nekam svetlo, prežeto s fino ironijo, prav nič statično, vse je v gibanju, v vrenju, dogodek sledi dogodku, veliko je novih srečanj, začasnih in za zmeraj odhodov...Tudi v jeziku je več plasti, več narečnih prvin, avantura je torej tudi jezikovna. Igor Škamperle je tako že s svojim prvim romanom častno stopil ob bok najboljšim tržaškim pripovednikom, saj je njegovo delo izraz resničnega pripovednega daru. Roman "Sneg na zlati veji” je izdalo ZTT. Poglobljeni spremni esej je prvencu na pot napisal Tomo Virk. Knjiga je izšla v zbirki "Devin” v sklopu Jadranskega koledarja. ________KNJIGE / PREDSTAVITEV JELINČIČEVE KNJIGE BISERI POD SNEGOM V LJUBLJANI Prisluškovanje komaj ulovljivim vzgibom srca Predvčerajšnjim so v Društvu slovenskih pisateljev predstavili drugo knjigo Dušana Jelinčiča, Biseri pod snegom, ki je izšla pri mariborski založbi Obzorja kot 36. knjiga zbirke Domače in tuje gore v nakladi 1200 izvodov. Na tiskovni konferenci so poleg avtorja sodelovali Se predsednica Združenja književnikov Primorske Zora Tavčar, pisatelja Saša Vuga in Jani Virk, ki je knjigi napisal tudi uvodno besedo, dramska i-gralka SSG Trst Mira Sardoč, ki je prebrala nekaj odlomkov iz knji- ge, ter alpinista Igor Škamperle in Janez Jeglič. Avtojevi zapisi so nastajali leta 1990, ko se je Dušan Jelinčič, časnikar in sodelavec RAI, udeležil mednarodne Alpe Adria Sagarmatha ekspedicije, ki je osvojila vrh Everesta. To svojstveno pričevanje o notranjem doživljanju in podoživljanju vzpona ali kakor je zapisal prof. France Vogelnik “zapisoval si je samo tisto, kar je resnično doživel, globoko prečustvoval, pa čeprav je bilo potrebno prisluškovati najrah-lejsim, komaj ulovljivim in umljivim vzgibom srca in uma - tistim, ki jih je samo mukoma mogoče spraviti na papir”. Biseri pod snegom so zbirka stotih kratkih zgodb, ki navkljub fragmentarnosti bralcu dajejo občutek vezane proze in v slovenski gorniški literaturi predstavljajo smer, ki jo je zaznamovala Zaplot-nikova “Pot”. Biseri pod snegom so kronologija in metafora trpljenja za iskanje smisla v cilju, cilju, ki se kot biseri skriva na vrhu sveta. Ce ob prebiranju knjige odmislimo njeno dokumen- tarnost, ki pa je v tem primeru neizogibna, se srečamo z avtorjevimi razmišljanji o smislu bivanja, o človekovem hrepenenju, ki se kaže v tako nadzemskem početju kot je alpinizem, o samopreizkuSnji človeka, ki se potrjuje v stvareh, ki niso pragmatične. Kot nasprotje Himalaji, simbolu močnega in večnega, avtor prikazuje Trst in njegovo okolico, sinonim za vse labilno v življenju, kamor se avtor po iskanju hrepenenja vedno vrača. Zakaj so prav tržaški Slovenci tisti, ki so osvojili najvisjo goro sveta, o tem je po končanem formalnem delu razmišljal Saša Vuga, ki je poiskušal korenine tržaškega in goriškega gorništva poiskati v času, ko so se za različnimi turističnimi planinskimi društvi skrivali zavedni Slovenci, ki so jim gore nudile zavetje in simbolizirale njihovo moč. Tudi avtorju Biserov pod snegom gore pomenijo zavetje in varnost, zato ga bodo vedno znova zvabile v svoje naročje in prepričale, da je o njih vredno pisati. (M.T.) Dušan Jelinčič z Miro Sardočevo Sobota, 27. februarja 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 21.00 (Okrogla dvorana) Str-nisa/Frey: Žabe. Koprodukcija Koreodrama in Cankarjev dom. Cena vstopnic 600 SIT. JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m.ter I. , 2., 3., 4. in 5.3. ob 19. in 21.30 uri (Linhartova dvorana) Molitveni stroj Noordung. V izvedbi Opere in baleta Ljubljana. Vstopnice 600, 750 SIT. 12.3. (Okrogla dvorana) F. Milicinski: Ne smejte se, umrl je klov. Avtorski projekt Vite Mavric. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja (konto). Ob 20. uri (Mala drama) A.Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje. Monodramski nastop Polone Vetrih. Drama svoje gledalce obveSCa, da predstava zaradi bolezni odpade. Gledalce, ki so vstopnice že kupili, prosijo, da jih vrnejo. V PRIHODNJIH DNEH: 1.3. ob 19.30 Schnitzler: Anatol. Abonma Ponedeljek in izven. 4. 3. ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili. Abonma Dijaški 3 Večerni in izven. 5.3. ob 13. uri Moliere: Svatba po sili. Zaključena. 6.3. ob !9.30 Cehov: CeSnjev vrt. Gostuje SSG Trst. Informacije in rezervacije vsak delavnik od II. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 19.00 uri Strauss: Netopir. NAPOVEDUJEMO: 6. 3. ob 19. uri Verdi: Re-quiem. Operni gala koncert. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V PRIHODNJIH DNEH: 2. marca ob 19. uri Cehov-Brasch: Platonov. Za abonma Torek in izven. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19. uri A. A. Rozman: Tarif,, režija Veno Taufer (za izven). JUTRI: ob 22.uri E.Ionesco-D.Zlatar-Frey: Prihajajo. Za izven. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni SMG. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK DANES: ob 24. uri VValter Wolf, v izvedbi gledališča Vdor realnega. JUTRI: ob 20. in 22.30 uri VValter Wolf v izvedbi gledališča Vdor realnega. MARIBOR SNG OPERA DANES: ob 21.uri (Mali oder) Isadora, koreo-dramski projekt primabalerine Maje Serbljeno-vic-Turcu. JUTRI: ob 11.uri (Kazinska dvorana) javna tiskovna konferenca pred premiero opere Rigolet-to. V matineji se bodo predstavili ustvarjalci z arijami iz predstave. V PRIHODNJIH DNEH: 3.,5., 6., 10., 13. in 14.3. (Mali oder) Isadora. Koreodramski projekt Maje SerbljenoviC-Turcu. 5., 6., 12. in 13.3. G. Verdi: Rigoletto. 8., 10. in 18.3. Puccini: La boheme. 11.3. Luna nad Missisipijem. 15.3. Kalman: Kneginja Čardaša. 16. in 17.3. Čajkovski: Hrestač. Informacije in rezervacije na tel. 062/221-206. CELJE KLUB DANES: ob 17. uri A. Strindberg in Eksperi- mentalno gledališče F: Gospodična Julija. V izvedbi Eksperimentalnega gledališča F Gimnazije Celje. VELENJE DOM KULTURE DANES: ob 19.30 obisk na Dunaju - kratek ogled Dunaja in ogled musicala Fantom opere v Raimund Theatru v sodelovanju s Kompasom Celje. Cena je 270 ATS in vstopnica 270 ATS. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 6.3. ob 19.30 G.Strniša: Samorog. Gostuje Drama SNG Ljubljana. KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 2.3. ob 16. in 20. uri (Mala drama) VV.Allen: zaigraj še enkrat, Sam. Gostuje Drama SNG Ljubljana. AJDOVŠČINA KULTURNI DOM DANES: ob 20. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo R. Vitranc: Volkodlak, ali Don Juan v norišnici. LENDAVA DOBROVNIK DANES: ob 19:30 uri A.Nicolaj: Prva klasa. Gostuje Drama SNG Ljubljana. Furlaniia-Juliiska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.30 (abonma red F) ponovitev predstave - T. VVilder - Naše mesto. Režija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. BlagoviC, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi. Ponovitev v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (abonma red G). GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 bo skupina Centro Teatrale Bresciano uprizorila ,J. Greenovo delo »Non c’e domani» z Giannijem Agusom. Režija Sandro Se-qui. V abonmaju odrezek št. 8B (alternativno). Za abonente posebni popust. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja predstava jutri ob 16. uri. V PRIHODNJIH DNEH: od 2. do 7. marca - Ga-stone Moschin: »Delitto all’isola delle capre« Uga Bettija. Režija Gastone Moschin. Predstava v abonmaju: odrezek 9A (alternativno). Za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. DVORANA TRIPCOVICH DANES: ob 20. uri (red A) premiera W.A. Mozartove »Čudežne piščali«. Dirigent Lii Jia. Režija Stefane Vizioli. Nastopajo: Hans Sotin, Sally Wolf, Eva Jems, Francesco Piccoli, Gemma Bertagnolli. Ponovitev jutri ob 16.00 (red G). Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ob ponedeljkih zapr- GLEDALISCE CRISTALLO LA CONTRADA DANES: ob 20.30 - Peter Tunini: Tango vien-nese, v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopata Ariella Reggio in Cochi Ponzoni. Zadnja predstava jutri, ob 16.30.. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 2. in v sredo, 3. marca gostovanje gledališke skupine Backsta-ge S.r.l. z delom Domenica Starnoneja - Sotto banco. Režija Daniele Luchetti. Nastopajo Angela Finocchiaro, Silvio Orlando, Vittorio Ciorcalo. GORICA GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 2. marca, ob 20.30 za abonma red A in B Gostovanje Slovenskega stalnega gledališče z delom T. VVilderja »Naše mesto». Režija Adrijan Rustja. VIDEM GLEDALIŠČE PALAMOSTRE DANES: ob 21. uri gostovanje gledališke skupine Teatro del Carretto z delom Iliade.Režija M.G. Cipriani. Zadnja predstava jutri, ob 21. uri. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 2. marca, ob 19.30 predstava A. Schnitzlerja - Reigen. Glasba Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA JUTRI: ob 11. uri Nedeljska matineja: Komorni ansambel Slovenicum. Dirigent: Uroš Lajovic. Solist: Igor Ozim, violina. Program: Tartini, Haydn. V organizaciji Festivala Ljubljana. Informacije na tel. 061/221-948, blagajna 061/228-544. V PRIHODNJIH DNEH: 5. marca ob 20.uri koncert Tartini kvarteta in Aleksandra Madžara, klavir. Program: Mozart, Franck, Schumann. Informacije: agencija Gallus International ali Galerija Labirint - tel. 061/150-155. CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 2.3. ob 19.30 (Gallusova dvorana)Orgelski večer - Kamila Klugarova. Vstopnina je 200 SIT. 3.3: ob 20.30 (Gallusova dvorana) Bobby Wat-son/Victor Lewis/Horizon , jazz. Vstopnina je 800 in 600 SIT. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 2.3. ob 22.00 uri Planet Musič, nadaljevanje afro-reggae zabave s prejšnjega tedna - Jimi Rasta. 4.3. ob 22. uri Ferus, romski car. Nastop velikana romske makedonske scene, multiinstru-mentalista Ferusa Mustafova. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282, VELENJE GLASBENA SOLA DANES: ob 19.30 koncert Slovenskega komornega zbora. Za abonma in izven. Vstopnina je 400 SIT. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja. ... Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA STROJNA FAKULTETA V PRIHODNJIH DNEH: 1. marca ob 19.00 uri (drugo nadstropje) Predavanje in praktične vaje iz meditacije in koncentracije. Organizacija: Chinmoy center Ljubljana. Vstop je prost. POSTOJNA NOTRANJSKI MUZEJ DANES IN JUTRI: bo potekal tečaj lončarstva na lončarskem vretenu. TeCaj bo vodil lončar Igor Bahor iz Topolšice. Informacije in prijave do 18. t. m. na tel. 067/21-346. TRZIN POSLOPJE BANKE DANES: ob 7. uri odhod na društveni izlet na Katarino in Grmado - prvi vrh, ki so ga Trzinci osvojili kot elani Trzinske planinske organizacije. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: do 12. marca se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere dell’atto-re«. GORICA DIJAŠKI DOM Svetogorska 84 V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 3. marca, ob 20.30 prirejata Dijaški dom S. Gregorčič in Zveza slovenskih kulturnih društev Beneški večer in predstavitev Trinkovega koledarja. Na predstavitvi bosta spregovorili urednica koledarja in ravnateljica Šolskega centra v Sp etru Živa Gruden, urednica Novega Matajurja Jole Namor ter bo nastopil MePZ Pod Lipo iz Barnasa pod vodstvom Nina Specogne. VRH KULTURNO-SPORTNO SREDIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 5. marca, ob 20. uri »Sarajevski pekel marec ’92-marec ’93«. Gost večera bo novinar Aleksander MlaC iz Sarajeva, posebni poročevalec RTV Slovenije. Na veCeru bodo predstavili tudi dokumentarec o vojni v BiH, ki ga je posnela ekipa Videoesta iz Trsta. VeCer organizirajo Kulturni dom iz Gorice, ZSKD in KD Danica. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 17. uri predstava Ta pa ta, v izvedbi elanov MGL. Informacije na tel. 061/332-288. LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. in 17. uri (Veliki oder) Svetlana Makarovič: Gal med lutkami (za izven). JUTRI: ob 11. uri (Veliki oder) Kam pa kam kozliček (za izven). V izvedbi lutkovne skupine ZOOM iz Ljubljane. Informacije na tel. 061/314-789, blagajna 314-962. šentjakobsko gledališče DANES: ob 9. uri Golia-PartljiC: Srce igračk (zaključena). Ob 16. uri Goba- Partljič: Srce igračk (za izven). JUTRI: ob 16. uri Golia-PartljiC: Srce igračk (za izven). Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860: KOPER GLEDALIŠČE DANES: ob 19. uri koncert KUD Bratstvo Koper. Informacije na tel. 066/21-027. ILIRSKA BISTRICA KLUB MKNŽ DANES: koncert skupin Unvvanted Erection, Stough in Jesus Grist Experience iz Nemčije. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 11. marca, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice za godala in fagot. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice in Francesco Furlanich (fagot). Na programu Merku, Mendelssohn, Reicha, Te-sakov. Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. marca, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo duo Edith VViens in Rudolf Jansen. Na programu Mendelssohn, Schumann, Foster, Ghershwin in Strauss. NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: aprila bo v športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini. VIDEM GLEDALIŠČE LUIGI BON DANES: ob 21. uri koncert flavtistke Marie Elene D’Agostini ob klavirski spremljavi Stana Forda. Na programu Bach, Mozart, Gaubert, Ho-negger. kd spanski borci DANES: ob 16. uri sobotno popodne za otroke, Marie Kubatova- Matjaž Loboda: Oh, te princese. Gostovanje LG iz Ljubljane. Vstopnice so naprodaj uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/448-920. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 11. uri M. Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748. VELENJE DOM KULTURE DANES: H. C. Andersen: Slavec. Gostuje PDG iz Nove Gorice. KOČEVJE MUZEJ Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. PORTOROŽ AVDITORIJ DANES: ob 16. uri lutkovna predstava »Kam pa kam kozliček« v izvedbi lutkovne skupine Zoom. Koroška ŽENTPRIMOŽ KULTURNI DOM JUTRI: ob 18.30 gostovanje Freyer teatra iz Ljubljane z lutkovno predstavo »Trnjulcica«. Režija Edi Majaron. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu. Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. MESTNA GALERIJA Do 6. marca bo na ogled tradicionalna razstava Zimski salon. S svojimi kiparskimi deli sodelujejo: Jiri Bezlaj, Takayuki Nagai (kot gost), Drago Rozman, Mojca Smerdu, Dušan Tršar, Jože VršCaj in Nataša Prosenc. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Raz-stavljalci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič- Jensko in Petra Varl-SimonCiC. MODERNA GALERIJA Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 16. marca si lajko ogledate razstavo gvašev iz cikla »Ko dobrave se mraCe« Janeza Starmana. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10.00 do 14.00 in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. JAKOPIČEVA GALERIJA Do jutri je na ogled pregledna razstava grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana. Do 5. marca je v Malem salonu na ogled razstava arhitekta Cveta Mejača. Odprto od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. Tel. 061/223-340. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. GALERIJA EQURNA Do 1. marca bo na ogled razstava slik Nikolaja Beera Odprto od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13.ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313- 926. GALERIJA LABIRINT Do konca meseca je na ogled prodajna razstava slovenskih in tujih avtorjev. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. GALERIJA ILIRIJA V PRIHODNJIH DNEH: 1.3. ob 18. uri bo otvoritev razstave del oblikovalca Petra Lovrina. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. GALERIJA SKUC Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika. Odprto od 12. do 20. ure. Telm 061/216-540. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. MALA DVORANA (Rotovški trg) Do 5. marca bo na ogled razstava Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. Obveščajo vse osnovnč in srednje šole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moC oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. GALERIJA ZDSLU Do 8. marca bo na ogled razstava olj - didaktična zbirka. Odprto od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/320-730. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse, galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja - Instalacija Kopernik. NOVA GORICA GRAD DOBROVO DANES: ob 19.30 bo otvoritev razstave del Ivane Kobilce in Ferda Vesela. GRAD KROMBERK Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustra-totja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca. PREDVERJE POK-RAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure. SOLKAN - VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN TOLMINSKA KNJIŽNICA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. IZOLA GALERIJA INSULA Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Janeza Mateliča. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA HODNIKOV MLIN Do 15. marca bo na ogled prodajna razstava slik akademske slikarke Jasne Sikanja. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miške iz Škofje Loke. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. PADOVUICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. TRZIN AVLA OSNOVNE SOLE DANES: ob 18. uri bo otvoritev razstave o življenju in delu prof. Tineta Orla. Slavnostni govornik na otvoritvi bo dr. Matjaž Kmecl. Razstava bo na ogled do 4. marca, vsak dan od 15. do 18. ure, v soboto in nedeljo pa tudi dopoldne od 10. do 12.ure. TRBOVLJE DELAVSKI DOM Na ogled je razstava slik slikarja Ervina MatešiCa. Razstava bo odprta vsa dan do februarja od 16. do 19. ure. ZAGORJE AVLA DD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je razstava del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je kiparska razstava Davida Škerlja. GALERIJA MINERVA Ul. S. Michele 5-8 Se danes je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground. V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Do 7. marca je na ogled fotografska razstava Hanne-sa Schicka z naslovom »Most upanja«. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE Trg Giotti 8 Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delVOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. ART LIGHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nd.) Do 12. marca razstavlja slikar Ignac Meden. Urnik ogleda: samo ob delavnikih od 18. do 20. ure, razen ponedeljka. GORICA POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa phi-losophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926). GALERIJA EXIT Ul. Favetti 16/3 Se danes je odprta razstava goriškega slikarja Flavia Bella. Ogled od 17. do 20. ure. ŠPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca. Umetnikove slike so razstavljene tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Čedadu. PORDENON ZEROIMAGE (Aula magna Centro studi Pordenone) Do 7. marca 1993 je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero. RUBRIKE Sobota, 27. februarja 1993 S POTI PO SLOVENIJI loniKos V dolini Radovne ni vse radostno Jakob Aljaž je bil tudi politik in ne samo župnik in planinec Kakšen lep, sonCen dan - pa vendar je pot iz Zgornjih Gorij mimo Krnice, kjer na mostu čez bistro rečico Radovno srečaš napis Triglavski narodni park, do Mojstrane semtertja poledenela. Dolina Radovne je ukleščena med MeZakljo in pokljuške gozdove. Je samotna lepotica, ki se skriva pred radovednimi obiskovalci in tistimi, ki motijo spokojni mir narave. Triglavski narodni park. V njegovi romantiki je nekoč živel Zlatorog. Njegovo zlato rogovje je odsevalo od vseh triglavskih strmin, od Ju- lijcev in Krme, na katero se gre iz Radovne, čez njo pa v triglavsko pogorje. Radovna ni samo ena, ampak so tri: Zgornja, Srednja in Spodnja. Vseh domačij ni niti za eno vas. Življenje v tej dolini je prijetno, a samo za človeka iz drugega okolja. Radovna je ekološko čista dolina. O tem smo prepričani. Je zaščitena dolina. Je nacionalni ponos vseh Slovencev. Svojo hudo uro je preživela leta 1944, ko so jo požgali. In rane ostajajo. Tiste, ki so zaceljene, pa imajo vidne brazgotine. Se bo morda zbudil Zlatorog in dal del svojega pravljičnega zlata za lepotico in ljudi, ki ostajajo v nenehnem prijateljevanju in kljubovanju z naravo, ki je tudi del naSe usode? Ne samo usode, ampak tudi preživetja. Domačini govorijo, da so marsičesa naveličani. Je to dovolj zgovorno opozorilo, naj kot družba, če to sploh smo, vendar nekaj ukrenemo. Prosjačiti in moledovati nočejo, preveč so ponosni. Ponosni tudi na naSo polpreteklost. Lojze Lipovec, ki je gospodar na domačiji Pri Psnak, nam je dejal: »Ses- Neizbrisana večnost. Požig v dolini Radovne. Skrivnost za vse čase. tnajst let sem bil star, ko je gorela Radovna. Takrat je bilo zelo hudo. To je bilo 20. septembra 1944. Danes se marsikaj govori, a naj bo politika taksna ali drugačna, Nemci pri nas niso imeli kaj iskati. Za njih pravimo, da so kulturen narod. A zakaj so prišli v Radovno, zažgali vas in v hiše zmetali žive ljudi? To je skrivnost, ki ostaja še danes nepojasnjena. Lahko rečem, da je bila vojna. Vendar še danes, po petdesetih letih, človek ne more najti vzroka, zakaj so požgali Radovno? Naj omenim, da tudi fotografskega gradiva ni oziroma ga je zelo malo.« Lojze Lipovec je pripovedoval in iskal povezave, ki naj bi privedle Nemce do takšnega početja. Odgovoril je, da ostaja Radovna skrivnost. Lahko je skrivnost, vendar bo nekega dne morala priti svetloba iz teme zgodovine. Ni zaman, če zapišemo, da so imeli člani kraljeve družine Karadžor-dževičev na Mežaklji kar okoli štirinajst hiš. »Kraljeva družina, četniki, domobranci in požig Radovne. Tudi tu bi lahko iskali povezavo,« se je spraševal gospodar, ki je bil na vrhu Triglava več kot tisočkrat, in nadaljeval: »Povedal vam bom zgodbo mojega očeta, ki je bil na ruski fronti. Bil je Maistrov borec. Proti koncu vojne smo sedeli tu ob peči, ko je oče pripovedoval svojo življenjsko zgodbo enemu izmed partizanov in mu rekel: Pazite se partizani, kajti prišli bodo časi, ko ne boste smeli reči, da ste bili v partizanih! Partizan je repetiral, mati in jaz sva začela jokati, a vse se je dobro končalo. Poduk te zgodbe je naslednji. Moj oče je bil Maistrov borec in petdeset let tega ni smel povedati. Vidite, kako se časi ponavljajo.« Zgodovina se prepleta, spomini ostajajo trpki in vendar je ponos ljudi, ki živijo v tej dolini, tisto, česar marsikdo nima. »Tudi velikih simpatij do Karadžordževičev nismo imeli. Kajti Andrejevo selo na Mežaklji je zaokrožalo okoli štirideset hektarov, tam pa so bili vedno stražarji, srbsko osebje in podobno. Nasprotja so bila že takrat. In če se vrnem še malo dlje z zgodovino, vas bo začudilo to, kar vam bom povedal. Ali veste, kako smo dobili mejo v Ratečah?« Mislim, da po drugi vojni, sem odgovoril Lojzetu Lipovcu. »Fantje, ki so bili v stari avstrijski vojski, so po nagovoru župnika Aljaža, ki ni bil samo župnik in planinec, kot danes vsi govorijo, Muzej na prostem govori o življenju naših prednikov (Obe fotografiji: Loni Kos) odšli branit domovino. Aljaž je bil velik politik. Zakaj? V cerkvi je približno takole oznanil: Fantje, borili ste se za tuje interese, zdaj pa nam grozi nevarnost z zahoda. V Podkorenu se pod vodstvom nadporočnika Sef-mana organizirajo skupine, ki bodo šle branit slovensko zemljo. Stopite v te vrste! In fantje so šli v Podkoren in se v Ratečah poskrili za vasjo in skopali jarke. Pili so vermut, med zobmi so imeli nože, na glave pa so si nataknili bosanske kape. Italijani so se jih ustrašili, saj so slišali petje, glas harmonike in fante, ki so brusili nože. In še danes ta meja obstaja. Ti možakarji so zasedli Vršič, dobili smo tromejo ... Ce bi Italijani usekali, bi bilo po naših, toda do Jesenic niso prišli. Okoli 20 tisoč vojakov je zavrnila peščica ljudi, ki jih je poslal tudi župnik Aljaž.« Bovškemu župniku Jakobu Aljažu so postavili spomenik, na katerem z desnico kaže proti Triglavu. Morda bi bilo bolje, če bi z razširjenimi rokami pokazal kaj več kot pa samo naš Triglav. Kajti njegova beseda je v tistem času resnično veliko veljala. V dolini Radovne se dogaja marsikaj. Kmetje delajo na svojih kmetijah, za katere pravijo, da bodo propadle, če jim država ne bo omogočila vsaj socialnega in pokojninskega zavarovanja. Vprašanje je, če bodo lahko preživeli z dohodkom, ki ga danes ustvarijo. Mleko, živina, nekaj sna in bore malo od gozdov. Najmlajši domačin je vnuk Lojzeta Lipovca, Mitja, ki ima šest let, najstarejši pa je dvainosemdesetletni Franc Rekar, ki je bil nekoč kovač in ogljar. Otroci v Radovni so popotniki. Pravi pravcati popotniki, ki se pozimi spopadajo s snegom. Domačini morajo splužiti cesto, da se lahko odpeljejo v šolo. Nekateri v Mojstrano, drugi na Jese- nice, bet ji v Kranj ali še dlje. Marsikoga od obok, ki živijo na teh prelepih domačijah, žene v svet želja po znanju. Se bodo čez leta vrnili v svojo Radovno ali ne, o tem ta hip ne razmišljajo. Bojijo pa se, da bi ostali brez dela. Vsi bi se morali zavedati, da Triglavski narodni park niso tisti, ki so zaposleni v njem, pač pa ljudje, ki živijo v tem okolju. To so ljudje, ki obdelujejo zemljo, pasejo živino in kosijo, ljudje, ki skrbijo, da je okolica lepa in urejena. Vsa pripovedovanja o favni, flori, Zlatorogu, lovcih in upravi Triglavskega narodnega parka bodo vedno zaman, če bomo hodili skozi dolino in mimo ljudi z zaprtimi očmi. Brazgotine, ki ostajajo, so pozabljenost in nezanimanje družbe za ljudi, ki živijo v dolini. Naj to ne bo pridigarsko pisanje o Radovni in ljudeh, pač pa zapis o ljudeh, ki imajo v sebi bdo-živost Zlatoroga. 28. februarja Amerika, dežela neomejenih možnosti, ki je zlasti konec devetnajstega stoletja vsrkala milijone dela in uspeha željnih Evropejcev, je vedno z nekoliko mešanimi občutji motrila Staro celino. Nekaj med nostalgijo in zavistjo bi mogli reči, je bilo tisto, kar je navdajalo misli Američanov, kadar so pomislili na domovino svojih prednikov. Prav gotovo je bilo potovanje v Evropo vselej privlačna avantura za tiste, ki so si to lahko privoščili. Po drugi strani pa je tudi Evropa z velikim zanimanjem sprejemala, kar ji je ponudila uspešna in demokratična skupnost z one strani oceana. Takrat, ko tehnika še ni preplavila svetovnega tržišča, je Evropa s simpatijami sprejela predvsem literarne storitve. Literarna kulturna izmenjava je bila plodna in marsikateri ameriški pisec je tudi sam, osebno, po navdih prišel čez motje. Eden teh je bil leta 1843 v New Vorku rojeni Hemy James, mogoče najpomembnejši predhodnik modeme proze. Tako zelo je podlegel čaru zibelke civilizacije, da je zapustil sovjo domovino in se za stalno naselil v Angliji. Američani so mu to nekako zamerili, Angleži pa ga imajo kar za svojega. Pravzaprav je bil do neke mere res obremenjen in se je počutil izkoreninjenega, kar se kaže tudi v tistih njegovih delih, kjer obravnava problem odnosa Evropa -Amerika. Čeprav se je poskušal vrniti domov, je do smrti, 28. februarja 1916, ostal v Angliji, le njegov pepel so prenesli na družinsko pokopališče v Massachusettsu. skutini zvitki s smetanovim hrenom telečji file po provansalsko peteršiljev krompir Telečji file po provansalsko SESTAVINE: 8 rezin telečjega fileja (po 100 g), 2 žlici moke, 2 Žlici olivnega olja, 3 na kocke narezane Čebule, 1 sesekljan strok Česna, 2 na koščke narezani papriki - zeleni ali ena rdeča in rumena , sol, poper, timijan ali rožmarin, belo vino, 2 paradižnika, olupljena in zrezana na kocke, peteršilj, naribana limonina lupina CAS PRIPRAVE: 20 do 25 minut Telečje fileje potresemo z moko. Na segretem olju pražimo Čebulo, Česen in papriko. Nato zelenjavo vzamemo iz ponve in na isti maSCobi z obeh strani opečemo fileje. Damo jih na toplo. Zelenjavo stresemo nazaj v ponev. Dodamo timijan ali rožmarin, zalijemo z vinom, dodamo paradižnik in pokuhamo. Peteršilj in naribano limonino lupino zmešamo in potresemo po telečjih filejih, ki jih oblije-mo z omako. ZA VEGETARIJANCE Neva Miklavčič Predan enolončnica ajdova pogača z lesniki caj Ajdova pogača z lešniki SESTAVINE: 100 g ajdove moke, 100 g bele moke, 6 g pecilnega praska, sol, 125 g lesnikov ali orehov, 125 g sladkorja, 125 g masla, 2 rumenjaka (po želji), malo vode, sneg 2 beljakov (po želji) Ajdovo in belo moko zmeSamo s pecilnim praškom, soljo in mletimi lesniki. Maslo penasto umešamo s sladkorjem in rumenjakoma. Vanj vmešamo moko in malo vode. Nazadnje primešamo sneg iz beljakov. Ajdovo pogačo lahko zamesimo tudi brez jajc, dodamo le malo vec pecilnega praska in vode. Testo mora biti gladko, ne pregosto in ne preredko. Ko dvignemo kuhalnico, se mora težko ločiti od nje. Testo stresemo v naoljen, z drobtinami potresen visok model in ga postavimo v ogreto pečico. Pogačo pečemo 45 do 55 minut pri 200 stopinjah. Pečeno pogačo previdno stresemo iz modela. Lahko jo prerežemo počez in namažemo s katerokoli dobro marmelado ali s tortnim nadevom. SLOVENCI V KUHINJI Sladka zmernost Lučka Lesnik FILATELIJA Nove znamke in članstvo v CEPT Mitja Jančar S konfekcijsko številko 36 in s petdesetimi kilogrami - oboje spremlja Vesno M. Falatov že vse življenje - spominja včasih na odraščajoče dekle, čeprav ima za sabo že 26 let poučevanja v šoli. Sladkarijam se niti približno ne odreka in po njih sega domala vsak dan. Marsikdo pa se upravičeno vprašuje, v čem je skrivnost njene idelane teže. Vesna M. Falatov, magister kemijskega izobraževanja, naša današnja gostiteljica, je presenečena, ker govorimo o njeni telesni teži kot o nečem nenavadnem. Nekaj povsem vsakdanjega se ji zdi, če se zmerno in disciplinirano prehranjujemo. Kaj pa, kadar so skušnjave premočne? Takrat Vesna pretehta: Je zame bolj pomembno jesti, čeprav nisem lačna, ali pa se raje zadržim in sem še naprej zadovoljna s svojo postavo in predvsem počutjem? Ima nekaj svojih zlatih pravil življenja in ker so ji všeč, ji jih s kozoro-govsko vztrajnostjo ni težko upoštevati. Tako ima pet obrokov na dan, četudi je veliko zdoma (marsikdaj ima kaj majhnega za pod zob kar s seboj). Jutranjemu užitku ob popečenem kruhu z maslom, marmelado ali zelenjavnim namazom in pomarančnemu soku se nikdar ne odreče. Po šesti uri popoldan (razen izjemoma) ne je, kar so za zdravje že od nekdaj priporočali in Vesna to spoštuje. Kar dela (ali mora delati), skuša opravljati z ljubeznijo. Podobno je s kuhanjem: že devetletna je morala kuhati za brata in mamo. Prve kuharske korake je naredila po navodilih kuharskih knjig, kmalu pa je v kuhinji postajala čedalje bolj iznajdljiva in samosvoja. Takšna je še danes. Ko, velikokrat družno z možem Miklavžem in sinom Matejem, pripravlja preproste domače jedi (čudovite ajdove žgance z zeljem), rižote, piščanca, solate (obvezno z veliko česnaj, v kuharskih receptih upošteva le najnujnejše, po občutku pa dodaja začimbe (ponavadi pretirava z baziliko, ki ji je posebno všeč) in ustvarja neponovljive omake in polivke. Naše sogovornice ne poznajo le gimnazijci z Ledine v Ljubljani, kjer poučuje kemijo. Njen pouk je tako zelo priljubljen in učinkovit, da se po njem zgleduje čedalje več učiteljev. Več o Vesninem pouku in delu lahko preberete v njeni knjigi Življenje je učna ura (pred dnevi jo je predstavila v novo ustanovljenem Šolskem epicentru). Na enajsti strani boste našli Vesnin recept za zanimiv pouk kemije, kot ga je videl in zapisal eden njenih učencev. Potrebujete glasbo, misel (za uvodni pogovor), snov (za utrjevanje, spoznavanje, primerjanje), primerno metodo dela (miselne vzorce, modele, poskuse, laboratorijske vaje) in sprostitev. Vse s pravo kuhalnico v velikem loncu in na primernem ognju pravilno premešate. Boste poskusili? Ce ne, potem vam naša sogovornica svetuje recept za sladosnede - ru-move polmesece. 16 dkg sladkorja in 4 cela jajca penasto umešajte, dodajte 16 dkg masla, prav toliko moke (posebne bele) in na koncu še toliko kakava benko. Po izvirnem receptura) bi uporabljali zmleto čokolado, po Vesninih izkušnjah pa se bolje obnesejo kakavova zrnca. Maso, podobno biskvitni, zlijemo v na- mazan ali s pergamentnim papirjem obložen pekač. Dvajset do trideset minut pečemo pri 220°C. Medtem pripravimo preliv: deciliter ruma mešamo s 25 dkg sladkorja, dokler ne postane zmes tekoča kot med. Prelijemo po vročem pecivu in ko se to ohladi, oblikujemo polmesece. Vesna si pomaga s poveznjenim kozarcem in najprej »zareže« krog, potem nekoliko čez tega se enega ... Znajdite se še kako drugače. Pohvali vas bodo v vsakem primeru, peko pa boste morali najbrž kmalu ponoviti. Vesna M. Falatov se nikoli ne odreče jutranjemu užitku ob popečenem kruhku z maslom in marmelado (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Za filateliste je vsak izid nove znamke praznik. Lahko rečemo, da je teh praznikov pri nas ravno prav, ne preveč in ne premalo. Kljub temu je prejšnji teden ob izidu novih rednih znamk med slovenskimi filatelisti nastala majhna zmeda, ker pošta ni izdala pisma in žiga prvega dne. Mogoče se bomo navadili in začeli ceniti tudi navadni žig in seveda pisma, ki so jih nekateri požigo-sali prejšnji četrtek. Naj potolažim tiste, ki prisegajo na ilustrirane priložnostne žige. Turistična zveza načrtuje skupaj s PTT podjetji javne prireditve v krajih, kamor »spadajo« posamezne znamke, pod skupnim naslovom »Moja ideja za naš turizem«. Takrat bodo na razpolago tudi priložnostni žigi, pisma in razglednice za maksimum karte. Na teh prireditvah bo s potujočo razstavo sodelovala tudi Filatelistična zveza Slovenije. Se en pomemben dogodek je šel pravzaprav neopazno mimo. 16. februarja je bila Slovenija z večino glasov sprejeta v CEPT - Conference Europeenne des Postes et des Telecommunications. Filatelistično to pomeni, da bomo od letošnjega leta dalje vsako leto dobili dve znamki, ki bosta tudi prodajno zanimivi za vso Evropo. Za primer: Albanija je bila v CEPT sprejeta lani, njena prva izdaja znamk CEPT pa je v celoti razprodana. To potrjuje, da znamke CEPT zbira veliko filatelistov. Za te znamke je značilna skupna tema za vse države. Lani je bila tema Krištof Kolumb in odkritje Amerike, letos je sodobna umetnost, za prihodnje leto pa je razpisana tema Evropa in odkritja. Za primerjavo še poglejmo, kako so na Barbadosu povezali znamke in turizem, ki je pri njih vsaj tako pomembna gospodarska dejavnost kot pri nas. Upodobili so transportna sredstva, ki jih uporabljajo turisti ob prihodu ali obiskovanju otoka in nastale so zanimive znamke. Na znamkah so mini moke (odprt avto z ljubkovalnim vzdevkom »osliček«), avtobus, letalo Mc Donnell Douglas MD 83 in ladja Car-nival Fun Ship Festival. Vsako prevozno sredstvo ima v ozadju veduto otoka. Danes pa sta izšli novi priložnostni znamki v počastitev stoletnice rojstva alpinista in gorskega reševalca Jože Čopa in obletnice organiziranega planinstva na Slovenskem. Znamko za 7 SIT, ki prikazuje Julijce s pobudniki ustanovitve Slovenskega planinskega društva v ospredju, je oblikoval Branislav Fajon, za znamko v vrednosti 44 SIT pa je Edi Berk uporabil staro gravuro z vrisano Čopovo smerjo v severni Triglavski steni. Zig prvega dne je na voljo na pošti 61106 Ljubljana, priložnostni žig pa na pošti 64270 Jesenice. RADIO TV Sobota, 27. februarja 1993 23 ODDAJE V SLOVENŠČINI fr1 SLOVENIJA 1 Radovedni Taček: Krog, ponovitev H. Ch. Andersen: DaleC od dvorca - Svinjski pastir, 1/3 del, ponovitev Brvar - PediCek: Zimska romanca, kratki igrani film, ponovitev Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, ponovitev Umazani Hany, ameriški film, ponovitev Poročila Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, 19/28 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1400 China Beach, 5/8 del ameriške naniz.,ponov. ,VPS 1430 Ciklus filmov F. Capa: Preludij, ceski film, VPS 1520 TV dnevnik 1 Potovanje po človeškem telesu, 4/8 del nemške poljudnoznanstvene serije, VPS 1710 RPL TV mernik Risanka Žrebanje 3x3, VPS 1912 TV dnevnik 2, vreme, Šport Utrip Eurosong '93, izbor slovenske popevke, prenos iz studia TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Sobotna noC Videomeh, VPS 2300 Nagrade združenja za country glasbo, VPS 0020 Video strani SLOVENIJA 2 Jakec in Čarobna lučka, 20/26 del angleške serije Denver - poslednji dinozaver, 17/20 del am. nanizanke Zgodbe iz školjke Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke, ponovitev Športna sobota Falun: smučarski tek 30 km (ž) prosto, prenos Falun: smučarski skoki, prenos KoSarka, NBA liga: Knicks - Orlando, posnetek Operne zgodbe: An dre Chenier, 7. oddaja Moški, ženske, ponovitev W. Fend: Moja knjiga o džungli, 20/27 del nem. serije ^ TV dnevnik 2, vreme, Šport Rojstvo Evrope, 4/7 del angleške dokumentarne serije Sean 0'Casey: Prihranjeni funt, tv-priredba gledališke pred. Poglej in zadeni Sova Znaki zodiaka: Ribi, 12., zadnji del nemške nanizanke China Beach, 6/8 del ameriške nanizanke Obličje strasti, ameriški film Video strani A KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 23.del Vojna v grofiji Macon, ponovitev filma Rock starine, ponovitev 3.oddaje o starem rocku Jazzbina, ponovitev 3. oddaje o jazzu Srečni Luka, 11. del Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Modna dežela, oddaja o modi Veleposlaništvo, ameriški film Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Erotična uspavanka Erotični film Video strani © KOPER Globus < i RAI 1 Film: Dedizione Film: Amore mio (dram., It. ’64) Aktualno: Ciao Italia Videl boš Vreme in dnevnik Rubrika: Check-up Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Rubrika za avtomobiliste TG Uno Auto Sobotni šport 7 dni v Parlamentu Variete: Disney Club Dnevnik 1 in loto Rubrika: Piu sani piti belli (R. Lambertucci) Nedeljski evangelij Vreme in dnevnik 43. Festival italijanske popevke (vodita Pippo Baudo, L. Cuccarini) NoCni dnevnik in vremenska napoved Filmske novosti Film: Anche se volessi imparare che faccio? (kom., It. 1972) RETE 4 ® TMC i | RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00) kratke vesti) Nan.: Lassie Rubrika o lepoti: Tua Aktualno: Scrupoli Dnevnik 2, rubrika Dribbling in vreme Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Aktualno: Videl boš, Scanzonatissima Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes IP v odbojki in košarki SP v smučanju Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Una lama nel buio (krim., ’83, i. Meryl Streep) Kronika v živo Dnevnik Aktualno: Senza scrupoli (vodi E. Sampd) Nočni šport Jk RAI 3 Rubrika o kmetijstvu Aktualno: Videl boš Dok.: Alpe Jadran SP v smučanju, tek 30 km (Z), smuk (Z) Kratke vesti Dok.: Pred 20 leti Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Športna oddaja Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Film: Sturmtruppen (kom., It. ’76, i. R. Poz-zetto, Lino Toffolo) Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem Nan.: Družina Bradford, Družina Ad-dams, Jeffersonovi Nad.: General Hospi-tal, Marilena, 9.55 Ines, 10.25 Aspettan-do Micaela, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, (8.30, 9.30) vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 16.05 Anche i ricchi piango-no, vmes (15.00) rubrika o lepoti TG 4vesti Aktualno: Lui, lei 1’ al-tro (vodi M. Balestri) Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena š servita (vodi D. Mengacci) Nad.: Maria IS Parlamente in H Nočni dnevnik jM Koncert v Scali \ Nan.: Top Secret 8 CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa Keaton Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsolomoda, 11.00 Anteprima Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgrabi quotidiani Aktualno: Forum gio-vani, 14.30 Arniči Kviz: Lingo Otroški variete: Topo Gigio in risanke Kviz: OK il prezzo š giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: 48 ore (krim., ZDA ’82, r. VValter Hill, i. Nick Nolte, Ed-die Murphy) Film: Gli allegri im-broglioni (kom., ZDA ’43, i. Laurel-Hardy) Nočni dnevnik ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papš Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Glasba: TopVenti Nan.: Ultraman A tutto volume Variete: Mitico Nan.: Jumpstreet Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport BM Euronevvs Snežni planet SP v smučanju: 30 km J (Z), 11.20 smuk (Z) ^ Rubrika o motorjih Crono Šport Show (vodi M. Sbardella), vmes (14.00) košarka NBA, 16.15 smučarski skoki Rubrika: S trike - Ribolov na ekranu SP v smučanju: moški smuk Vremenska napoved Vesti: TMC News Film: Omicidio alle ore 7 (krim., ZDA '90, r. Jud Taylor, i. Richard Crenna, Susan Blakely) SP v smučanju Film: Al diavolo la morte (dram., Fr. ’91, r. Claire Denis, i. Isaa-ch De Bankole) Film: La vendetta (dram., ZDA '71, i. Shelley VVinters, Stuart VVhitman) Aktualno: CNN Nevvs t^j ITALIA 7 Risanke Filmske novosti Glasba in show Borsaffari Nan.: I Campbell Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita VVeekend Deželni programi Sette in allegria Nan.: I Cambell, 19.30 Buck Rogers Film: La ffeccia insan-guinata (vestern, ZDA ’53, i. Charlton He-ston. Jack Palance) Nan.: Glitter - Arresta-te quell’innocente Film: La signora del b lues (biog., ZDA ’72, i. Diana Ross) £$ TELEFRIULI Kratke vesti Dok.: Gulliver Rubrika: Mavrica Italia Cinquestelle VeCeme vesti TG posebnosti Rubrika: Coldiretta-mente Nan.: Strike Force (i. Robert Stack), 22.00 Barney Miller S TELE 4 (pust.. ZDA '81, i. Charles Bronson) (Se povezuje s sporedi Film: Getaway (krim., Italia 1) ZDA 72, i. Steve Mc- Lastne oddaje: Queen, A. MacGraw) Kronika in komentar Odprti studio in Šport Dogodki in odmevi 5$ Koper Mannix, ameriška tv nanizanka Veter, ameriški film NoCni sodnik, naniz. Rokomet, M, slov. prvenstvo Koncert Simf. orkestra RTVS, ponovitev Jan Sibelius: Otožni valček Globus TV dnevnik Verska oddaja Mannix, ameriška tv nanizanka Caseyeva senca, ponovitev ameriške komedije; igrajo: VValter Matthau, Alexis Smith in drugi; režija: Martin Ritt TV dnevnik Stanje stvari: Preživeti v San Remu, ob zaključnem večeru san-remskega Festivala italijanske popevke Horoskop EEMF Avstrija 1 C as v sliki Ljudje ob reki, ameriški film (Mel Gibson, Sissy Spaček) Hello Austria, Hello Vienna Prečastiti zatisne oko..., nemška komedija Stan in Olio: Vojni veteran Petnajst let otroškega VVurlitzerja Mini Cas v slikah Slika Avstrije Napoleon in Josephi-ne, 3. del ŠE Cas v sliki, vreme Šport Grad Hohenstein, 1/3 del nemške nadaljev. Zlata dekleta Poljub, ameriška grozljivka Tajni agent FBI, ameriški film EMEF0 Avstrija 2 SP v klasičnih smučarskih disciplinah, prenos iz Faluna Poročila iz parlamenta Ljuba družina Kdo me hoče: Živali iščejo dom I Avstrija danes M Cas v sliki mul Kultura \ Obtožba: Umor, francoska kriminalka (An-nie Girardor, Bibi Anderson in drugi) Cas v sliki Rodni kraj, 4. in 5. del Manekenka in vohljač, uvodni film k nanizanki PoroCila/Ex libris DtO Hrvaška 1 TV koledar Dobro jutro, Hrvaška Edukon, Šolski kontaktni spored Magija, ponovitev 8. dela Poročila Moc in slava, ponovitev 13., zadnjega dela Haggart, pon. 5. dela Me je kdo iskal? I Poročila Pozdravi iz domovine Beverly Hills,90210, ponovitev 21. dela Poročila Televizija o tv Poročila TV razstava Santa Barbara, 338. del amer. nadaljev. ,V začetku je bila beseda Risanka Dnevnik 1 TV tednik NoCni sprehod, ameriški film Preteklost v sedanjosti: Zagrebška nadškofija Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja M 0 Hrvaška 2 TV koledar SP v klasičnih smuC. disciplinah, posnetek iz Faluna Dnevnik 1 Crno-belo v barvah: Svet v šestdesetih, 2. del V avtobusu, 27/51 del angleške humoristične nanizanke Rapsodija v modrem, ameriški film Hit depo Horoskop (m™) Madžarska Dobro jutro Verski program Spored za otroke TV magister Zabavna glasba Portreti XX. stoletja: Peter Brook Igra Emil in detektivi, nemški film Modni magazin Central express Kolo sreCe, kviz Dnevnik Sova in lutka, ameriški film Bongo, opereta Pala Abrahama Rožnata serija, erotika za odrasle Dnevnik TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI Soočenje žrtev in storilcev Ameriški barvni film Obličje strasti, režiserja Donalda Wryea I Ameriški film Obličje • strasti obravnava si-r cer znano temo posilstva na dokaj nenavaden način. V današnjih Časih je vse veC primerov posilstva, ki jim ne botrujejo krizne razmere vojne ali sovraštva, ampak so to dejanja posameznikov sredi najbolj povprečnega vsakdana. Kdo so moški, ki si vzamejo pravico in moc, da se izživljajo nad neznano Zensko? Kakšni so in kaj je vzrok takega početja? Kaj to pomeni za žensko, kakšne so posledice? ,To so vprašanja, na katera skusa odgovoriti nocojšnji film Obličje strasti. Žrtve in storilci, vprašanje krivde in sposobnost razumevanja so osnovne značilnosti filma. Zenske, ki so doživele strahote posilstva, se mnogokrat zatečejo k psihoterapevtu, saj ponavadi takim psihičnim travmam same niso kos. Filmska zgodba govori o žrtvah posilstva in o soočenju teh žensk z moškimi, ki so zagrešili tovrstna dejanja. Ta korak je za ženske izredno težak. Obremenjene s travmatično izkušnjo se tovrstnih srečanj največkrat bojijo. Iz dneva v dan jih preganjajo občutki jeze in nemoči. Soočenje s storilcem povzroči drugačne občutke, prvotni krc začne popuSCa- Trpke in trgajoče so pripovedi storilcev, ki pred prizadetimi ženskami razkrivajo svojo dušo. V zaporu spoznavamo nasilne moške Se z druge plati. Mnogi so bili prestopniki že v mladih letih, s težkim otroštvom, največkrat nerazumljeni, ponižani in razočarani. Film nakazuje namig, da so za tovrstna izkrivljanja največkrat kriva prav huda doživetja v otroštvu. Doživetja žensk, ki so morale prestati to okrutno in poniževalno dejanje pa dobijo z njihovo izpovedjo nove razlage in pojasnila. Scenarij: Hal Sitovvitz in Donald Wrye. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Govorimo francosko; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-lh; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes gla- sbene želje; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-country); 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.25 Romantične simfonije; 19.30 Opera; 22.50 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 -100,6-104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever- green; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 18.30-22.00 V znamenju športa, vmes dnevnik. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8,35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16.00 Mixa-ge; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andaluso; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Slov. glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert simf. orkestra Hrvaške RTV; 11.30 Odprta knjiga: E. Mangialupi (V. Bartol); 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajan-ski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 C. Zlobec: Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Nagrajenci violinskega tekmovanja Rodolfo Lipizer v Gorici; 18.00 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. B. Kobal, 3. oddaja); 18.30 Črnske duhovne pesmi; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca._____j SATELIT SUPER 6.30 Hello Austria, hello VVienna; 7.00 The mix; 8.00 Poročila; 8.30 Financial; 9.00 Super Shop; 10.05 Mix; 14.00 Youthquake; 14.30 Eco record; 15.00 Travel magazin; 15.30 Beyond tomorrow; 16.00 Divja Amerika; 16.30 Po letu 2000; 17.00 Absolutely live; 18.30 Videofashion; 19.00 Filmska matineja; 20.15 The Mystery of Mr. Wong (krim., ZDA 1939); 21.30 Filmski magazin; 22.30 High Aspi-rations; 23.00 Media Television; 23.30 Scena; 24.00 Patrick (srh., Avstral. 1978); 1.40 The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 Nevarni zaliv; 7.30 Elephant boy; 8.00 Fun factory; 13.00 Bar-naby Jones; 14.00 Rlch Man, Poor Man (ZDA, i. Nick Nolte); 15.20 Greenacres; 15.45 Facts of Life; 16.15 Risanke; 17.00 The Dukes Of Hazard; 18.00 Rokoborba; 19.00 Beverly Hills 90210; 20.00 Knights and VVarriors; 21.00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Stack); 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba; 24.00 Saturday Night Live. EUROSPORT 9.00 Ford Ski Report; 10.00 SP v nordijskem smučanju; 11.30 SP v alpskem smučanju; 15.00 Tenis; 18.00 Euroscores; 18.05 SP v alpskem smučanju; 19.00 SP v nordijskem smučanju; 20.00 Rokomet; 22.00 Tenis; 0.30 Euroscores. SCREENSPORT 6.30 Snooker; 8.00 Hokej na ledu; 9.00 Košarka; 11.00 Prvenstvo športnih vozil; 112.00 Gillette VVorld Sports Speclal; 12.30 Košarka NBA; 13.00 Kickboks; 14.00 Golf; 16.30 Go; 17.50 SP v alpskem smučanju; 19.30 SP v dirkah na ledu; 20.30 Global Ad-venture Sports; 21.00 Tenis; 23.00 SP v alpskem smučanju; 24.00 Golf; 1.00 Motošport; 2.00 Tenis; 4.00 Kegljanje; 5.00 Košarka. MTV 8.00 Avvake On The Wild Side; 11.00 The Big Picture; 11.30 US Top 20; 13.30 XPO; 14.00 Video; 16.30 VVeek in rock; 17.00 Yoi; 18.00 The Real VVorld; 18.30 The Big Picture; 19.00 Braun Euro-pean Top 20; 21.00 Saturday Night Live; 21.30 MTV Sports; 22.00 The Soul of MTV; 23.00 Partyzone; 1.00 Video; 3.00 NoCni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tonight; 9.00 The Last Escape; 11.00 The One and Only; 13.00 Smokey and the Banditi 2; 15.00 Stoker Ace; 17.00 Kiss Shot; 19.00 End of the Line; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Kin-dergarten Cop; 23.00 Terminator 2: The Judgement Day; 1.15 Ce-cilia; 2.50 The Silence of the Lambs; 5.00 The Dark Side of the Moon. MOVIE CHANNEL 7.10 Ghost in the Invisible Bikini; 8.40 Beach Party; 10.25 Dunderk-lumpen; 12.10 1001 Nights; 14.00 On the VVaterfront; 16.00 lt's a Bikini VVorld; 17.50 Honey, I Sh-runk the Kids; 19.30 Xposure; 20.00 Edvvard Scissorhands; 22.00 Class Actlon; 24.00 Heaven Tonight; 1.40 Child of Darkness, Child of Light; 3.10 VVinter People; 5.05 Crime and Punishment. PRO 7 5.50 Serije: Lassie. 6.15 V kraljestvu divjih živali, 7.00 Tisoč milj prahu, 7.50 Pogrešani med dvema svetovoma; 8.50 Prvi Človek na luni (1964); 10.40 Najbolj nori avto na svetu (kom., nem. 1974); 12.25 Mash; 12.55 Booker; 13.45 Živali znanih ljudi; 13.55 V kraljestvu divjih živali; 14.45 Človek z druge zvezde; 15.40 TisoC melodij (glas.. Nem. 1954); 17.25 Blagoslovljena dvojica; 18.15 Gospodar treh svetov (pust., VB-ZDA 1960); 20.00 Poročila; 20.15 Ghostbusters (fant.. ZDA 1984, i. Bill Murray, Dan Aykroyd, Sigour-ney VVeaver); 22.20 Dark Angel (ZDA 1989, i. Dolph Lundgren, Brian Benben); 0.05 Serpico; od 1.00 do 5.30 Poročila, Run, Tiger, Run; 2.555 T.J. Hooker, Poročila, Mash, 4.20 Vicky. SATI 5.55 Ponovitve; 7.20 Risanke in igre; 10.25 Gospodarski forum 10.55 Po sledeh vsemogočnega 11.25 Kolo sreče; 12.00 Diana, 13.40 Zorro, človek z dvema obrazoma (1962, i. Sean Flynn, Daniele De Metz); 15.15 Srčni bolnik Jerry (kom., ZDA 1968, i. Jerry Lewis, Anne Francis); 16.50 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18.00 Nogomet; 18.25 Show Mika Kru-gerja; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Kako ubiješ milijonarja (kom., ZDA 1990, i. Joan Rivers, Alex Rocco); 21.55 Šale in dallovšCi-ne; 23.00 Uusnjene hlače v Saint Tropezu; 0.30 Ponovitve: Mlade zapeljivke; 1.45 Usnjene hlaCe v Saint Tropezu. RTL 6.00 Risanke; 8.00 Pobegla miš; 8.20 Risanke; 9.00 Otroške serije; 13.00 Full House; 13.30 Princ iz Bel Aira; 13.55 Ultraman; 14.20 Policijsko poročilo; 14.45 Knlght Ri-der: Smrtonosni ples v maskah; 15.45 A-Team: Plagiatorji; 16.40 21, Jump Street; 17.45 Melrose Plače; 18.45 Poročila; 19.15 Be-verly Hills 90210: Sprememba okolja; 20.15 Nedolžne ovCke (kom.); 22.00 Klckboxer 2: Krvna brata (Hong Kon.g 1989, i. Keith Vitali, Loren Avedon); 23.45 Vroče mačke (porno, Braz. 1984); 1.20 M, moški magazin; 1.50 Ponovitve: Kickboxer, 3.30 VroCe mačke, 5.00 Knight Rider; 5.50 Piff in Herkul. V. X vox 10.00 Poročila; 10.05 Dame Etina; 11.00 Poročila; 11.15 Popoldanski pogovori; 12.00 Poročila; 13.10 Vox; 14.15 Traugott; 15.00 Poročila; 15.05 Reportaže; 16.15 Poudarek; 17.00 Poročila; 17.15 Hevreka, magazin; 18,00 Poročila; 18.15 Vox - Tours, potovalni magazin; 19,00 Poročila; 19.15 Boj za obstanek: Volkovi na Švedskem; 20.00 Tenis; 22.00 Poročila; 22.100 tem se govori. 2 4 Sobota, 27. februarja 1993 Z—H r EVROPA / NAD ZAHODNO EVROPO IN SREDOZEMLJEM SPREMENLJIVO S PADAVINAMI VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE topla hladna okluzija fronta fronta VREMENSKA SUKA Nad Evropo in zahodnim Sredozemljem nastaja območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se bo bli- žala Alpam, topla, ki bo zajela naše kraje v nedeljo, pa bo dosegla Italijo. Nad naše kraje bo dotekal vlažen in malo toplejši zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI... OSLO........ STOCKHOLM... K0BENHAVN... MOSKVA...... BERLIN...... VARŠAVA..... LONDON...... AMSTERDAM... BRUSELJ.... BONN........ FRANKFURT.. PARIZ....... DUNAJ...... MUNCHEN..... ZURICH...... ŽENEVA...... RIM......... MILAN....... BEOGRAD..... NICA........ BARCELONA... BUKAREŠTA.. CARIGRAD.... MADRID...... LIZBONA..... ATENE....... LARNAKA..... TUNIS....... AL2IR....... MALTA....... JERUZALEM... KAIRO....... -4/-2 -5/0 -3/-1 -2/1 -12/-3 0/0 -1/1 3/9 0/5 1/3 -10/5 -10/2 -2/4 -3/-1 -6/-2 -11/-1 -4/1 -3/10 -5/10 -3/-1 1/10 1/10 -9/3 2/3 -5/H 7/16 5/16 12/19 1/12 3/13 6/9 6/22 15/26 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.44 in zašlo ob 17.45. Dan bo dolg 11 ur in 01 minut. Luna bo vzšla ob 08. uri 48 minut in zašla ob — uri — minut. PLIMOVANJE . 0 Danes: ob 6.32 najnižje -28 cm, ob 12.15 najvišje 8 cm, ob 17.32 najnižje -19 cm. Jutri: ob 0.18 najvišje 34 cm, ob 7.35 najnižje - 23 cm, ob 13.28 najvišje 0 cm, ob 17.45 najnižje -9 cm. ALPE-JADRAN / NA VZHODU DELNO JASNO, DRUGOD PRETEŽNO OBLAČNO S PADAVINAMI TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. -3/5 TRST.......... -/6 CELOVEC...... -3/4 BRNIK........ -5/3 MARIBOR...... -4/5 CELJE........ -5/3 NOVO MESTO -3/4 NOVA GOR.... -/- MUR. SOBOTA -4/4 PORTOROŽ..... -3/7 POSTOJNA..... -4/3 IL. BISTRICA. -5/4 KOČEVJE...... -5/3 ČRNOMELJ... -3/4 SL. GRADEC... -5/4 BOVEC...... -6/3 RATEČE..... -10/2 VOGEL...... -9/-5 KREDARICA -16/-14 VIDEM...... -/5 GRADEC..... -/- MONOŠTER... -5/3 ZAGREB..... -/- REKA.......... 2/7 V SLOVENIJI: V SV Sloveniji bo delno jasno, SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokraji-drugod pretežno oblačno. V zahodnih in nah Italije in ob severnem Jadranu bo prete-južnih krajih bodo manjše padavine, žno oblačno, občasno bodo manjše padavi-Najnižje jutranje temperature bodo od -1 ne, v notranjosti kot rahlo sneženje. Drugod do -5, najvišje dnevne od 1 do 7°C. bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan * pod 10% pod 5 (P>** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% O nad 80% *** *** *** *** nad 60 NEVIHTE nad 10 m/s V SLOVENIJI: V nedeljo se bodo OBETI: V ponedeljek bo oblačno s padavine v južnih krajih okrepile in padavinami, v nižinah deloma dež, počasi razširile nad vso Slovenijo. V deloma sneg. Na Primorskem bo nižinah bo deloma dež, deloma sneg začela pihati Burja. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 na Ljubljana 97 Maribor 89 Celje 62 Trbovlje 124 Hrastnik 84 Zagorje 141 Šoštanj 18 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. mikrogramih iV 7rnl/n - V _ itA zraka STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura.G.Radgona: 102, Drava HE Dravograd: —; Sava Radovljica: 33, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 95, Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 41, Savinja Laško: 90; Krka Podbočje: 74, Kolpa Radenci: 71, Soča Solkan: 171. CTf M te J? HOROSKOP PiSe: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Nepričakovano delo vas bo najverjetneje tudi danes prignalo v službo. Čeprav si obetate nekaj dobička, je veliko več vredno dobro ime in pripravljenost za delo. BIK 21-4/20-5 : Ce se vam sprememba okolja ali pa obiskovalec od daleč zdi vabljiva priložnost, sledite svojim željam, saj boste v vsakem primem doživeli dobrodošlo spremembo. DVOJČKA 21-5/21-6: Ponavljanje je za vas sicer dolgočasno, vendar je v tem trenutku najboljša poteza. Zato ne iščite novih variant tam, kjer to ni potrebno. RAK 22-6/22-7 : Ne razkrivajte svojih skrivnosti, sicer se vam nič ne bo uresničilo. Pa ne zato, ker ste vraževerni, ampak zato, ker vam bodo »prijatelji« skvarili veselje. LEV,23-7/23-8 : Razočarali boste partnerja, ki je za današnji dan načrtoval vse kaj drugega kot pospravljanje stare šare. Poskusite se odkupiti vsaj zvečer. DEVICA 24-8/22-9 : Ta vikend se bo zgodilo nekaj, kar ste najmanj pričakovali, in vašemu veselju ne bo konca. Ostanite odprti in dovzetni za vse možnosti, ki se odpirajo pred vami. TEHTNICA 23-9/22-10 : Vsi poslovni načrti vam ne bodo pomenili veliko, če boste ob tem izgubili stik z družino in tistimi, ki so vam vedno stali ob strani. Razmislite! ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ničesar ne spreminjajte, dokler se ne posvetujete še z drugimi, ki jih to nič manj ne zadeva. Poslušajte njihov nasvet; tudi oni imajo težave. STRELEC 23-11 /21-12 : Obeta se vam resnična priložnost, da zaslužite lep kupček denarja, ki bi vam pomagal premostiti težave, v katere se niste zapletli po lastni krivdi. KOZOROG 22-12/20-1 : Ce ne boste dovolj pozorni, boste zamudih priložnost, ki ste jo čakali. S tem bi tudi osrečili znanca, ki v vas vedno vidi samo tekmeca in vam zavida vas uspeh. VODNAR 21-1/19-2 : Precej možnosti imate, da prav zdaj zlahka uresničite sanje zadnjih let. Le za vsako ceno ne smete vztrajati pri svojem načrtu, ampak se raje sprijaznite z drobnimi spremembami. RIBI 20-2/20-3 : Po precej dolgočasnem in puščobnem dnevu boste zvečer pripravljeni na zanimiv družaben dogodek, od katerega si obetate veliko več kot le zabavo CESTE / V VZHODNEM DELU MOKRE IN SPOLZKE BELJAK cnov£| VARAŽDIN ZAGREB Okarlovac OPAZIN S ZASTOJI X ZAPRTA CESTA JU POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO 999 ŠPORTNA PRIREDITEV = GOSTA MEGLA » BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste v vzhodnem delu Slovenije so večinoma mokre in spolzke, drugod po Sloveniji pa so suhe ter normalno prevozne. Mokre so tudi na gorenjskih mejnih prehodih, predvsem na Ljubelju in Jezerskem, zato priporočamo zimsko opremo. Promet po notranjosti in na vseh mejnih prehodov poteka tekoče in brez zastojev. Zaradi del na odseku Škofije - Sečovlje, tik pred križiščem Ruda, bo v torek, 2. 3. delna zapora cestišča od 9. ure dalje. SNEŽNE RAZMERE (vem) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope ....-/20 Cimolais -/- Podklošter -/35 Vrhe -/- Claut -/- Bad Kleinkirchheim.. „20/50 Lontovž .-/- Piancavallo ..20/40 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Zabnice/Ovčja vas. -/- Sloveniji Plajberk... -/50 Rogla .40/50 Raibl -/- Dobrač -/30 Kanin Farni Avoltri Nassfeld/Mokrine.. 60/80 Cerkno ....-/35 Farni di Sopra „20/40 Spittal/Goldeck.... 5/55 Soriška planina -/- Paluzza-Timau „20/30 Heiligenblut ...20/140 Vogel Paularo -/■ Katschberg 60/80 Koiola .,„-/70 Pontebba „40/40 Koralpe/Golica -/30 Mariborsko Pohorje. ....-/40 Pradibosco „30/60 Kotschach/Mauthen 20/30 Kranjska gora Prato Camico -/- Mallnitz ...10/150 Pokljuka .7 -/- Zoncolan „10/40 AVSTRIJA Rog - Crmošnjice.... -/- Sauris „„5/10 Arlberg ...35/330 PrvTne .'. Sella Chianzutan ■/• Seefelčl 20/70 Jezersko -/- Nevejsko sedlo „20/80 Kitzbuhel 10/75 Ulovka -/- Višarje „35/60 Obertauern .120/220 Krvavec -/- VENETO Zeli amSee ...20/100 Črni vrh -/- Sappada „20/80 Schladming/Planai.. 10/100 V VEDNOST_____________ Vreme v minulem tednu Prejšnjo soboto je v Sloveniji in okolici Se prevladovalo sončno vreme, v nedeljo pa je hladna fronta od severa prešla Slovenijo. Ker je hladen zrak v višjih plasteh ozračja, na višini približno 5500 metrov, napredoval hitreje kot v nižjih plasteh, so se pojavljale krajevne snežne plohe. Ponekod v južni Sloveniji, kjer so bile plohe najmočnejše, je zapadlo do dva centimetra snega. Hladen zrak v nižjih plasteh ozračja je Slovenijo in okolico preplavil 12 ur pozneje. Po prehodu hladne fronte je v začetku tedna vzhodno od nas nastalo območje nizkega zračnega pritiska z enim središčem nad Panonsko nižino in drugim nad južno Italijo. Ker se je nad zahodno Evropo krepilo območje visokega pritiska, je nad Alpami nastalo močno polje pritiska. Zato je pihal moCan severni veter. Veter v prosti atmosferi namreč vedno piha vzporedno z izo-barami, in sicer tako, da je nizek pritisk levo od smeri vetra. Pri tleh je smer vetra zaradi vpliva trenja odklonjena za 10 do 30 stopinj v levo. Tak vremenski položaj - ciklon nad Panonsko nižino - se pojavi večinoma le enkrat ali dvakrat na leto. Severnemu vetru, ki piha v takem primeru, pravimo karavanski fen. Ljubljansko letališče je temu vetru zelo izpostavljeno. Piha bočno na pristajalno stezo in zaradi svoje sunkovitosti in vrtinčenja precej ovira pri pristajanju predvsem manjša letala. V sunkih lahko doseže hitrost tudi do 30 metrov na sekundo. Sredi tedna se je oblačnost iznad Panonske nižine razširila tudi nad Slovenijo in njeno okolico. Padavin ni bilo, močno pa je snežilo v vzhodni Avstriji in na Madžarskem. Ker je hkrati pihal močan veter, so nastajali snežni zameti, ki so ponekod povsem ohromili promet. Veter je tam pihal s hitrostjo do 30 metrov na sekundo. Vidljivost je ob močnem sneženju in takem vetru skoraj popolnoma onemogočena. Janez Markosek