152 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 ZAČETEK RADEŠKE PAPIRNICE (1725—1785) DARKO CAFUTA DOSEDANJE STANJE RAZISKANOSTI V literaturi se pojavljajo različne letnice o ustanovitvi radeške papirnice. Začetek oziroma obdobje pred letom 1750 je zelo slabo obdelano, zato želimo z raziskavo ugo- toviti, kdaj je papirnica pričela obratovati in kaj je z letnicami 1670, 1736 in 1744, ki se navajajo v literaturi. Največkrat zasledimo v literaturi letnico o ustanovitvi radeške papirnice 1670. To letnico je prvi zapisal Franc ICrawany v knjigi o zgodovini papirne industrije v biv- ši avstro-ogrski monarhiji, ki jo je izdal leta 1923 na Dunaju.* Kmalu so pričeli avtorji, ki so se ukvarjali z zgodovino papirništva, dvomiti v to letnico. Dr. Thiel je v svojih zgodovinskih novicah o proizvodnji papirja na Kranjskem, Goriškem in Reki, ki so iz- hajale leta 1931,2 povedal, da do takrat niso našli še nobenega dokumenta, ki bi potrje- val letnico 1670. Našel pa je dokument, da na Kranjskem leta 1695 niso izdelovali pa- pirja, na podlagi katerega je sklepal: ali je do tega leta radeška papirnica že propadla ali pa je bila ustanovljena šele po letu 1695.3 Domači avtorji (dr. Šorn,* dr. Slokar^) so bili bolj previdni in so se ustavili pri letu 1745, saj so imeli za to letnico dokaz v zgo- dovinskem viru. Dr. Slokar je našel do- kument, da je radeški papirničar prodal 23. januarja 1746 ljubljanskemu magistratu 5 rizmov pisalnega papirja (1 rizem po 1 gol- dinar 30 krajcarjev).« Naslednji podatek, ki govori v letnici 1744,^ je prof. Majes^ povzel iz sestavka dr. Slokarja.8 Miha Müllner naj bi se leta 1744 pritožil, da mu je nekdo v Šiški s ponudbo višje cene odvzel 20 centov vnaprej naro- čenih cunj.i* Na žalost je v sestavku dr. Slokarja prišlo do tiskovne napake, ki pa je prof. Majes ni opazil, ker ni preverjal ori- ginalnih dokumentov (napaka se da ugoto- viti tudi iz konteksta sestavka). Miha Müll- ner se je pritožil namreč leta 1774.i* V opisu zgodovine radeške papirnice pa je prof. Majes omenu še dve letnici, ki naj bi bili povezani z zgodovino radeške papir- nice: letnico 1736 naj bi potrjeval vodni znak radeške papirnice, leta 1735 pa naj bi bila radeška papirnica vpisana v »nekem« registru na Dunaju. Prof. Majes je definiral letnico 1736 kot leto, ko radeška papirnica že zagotovo ob- ratuje. Kot dokaz navaja vodni znak v pa- pirju knjige iz leta 1736 v arhivu v La- škem.i2 Povedati moramo, da je ta knjiga rojstna knjiga za Radeče in da se hrani v arhivu nadžupnije v Laškem.Na žalost pa ta podatek ni uporaben. Rojstna knjiga, ki je nastajala od leta 1736 do 1756 je na- pisana na papirju iz koroške papirnice. Res je prvi list oziroma pola papirja (polovica pole je prilepljena na platnice, druga polo- vica tvori prvi list rojstne knjige) izdelana v radeški papirnici, saj je na njem vodni znak — napis Ratschach. Ker je lahko ta znak iz kasnejšega ob- dobja, kot je nastanek rojstne knjige (po 1756), lahko to pomeni, da je bila rojstna knjiga pozneje ponovno vezana. Dokler ne bomo točno vedeli, iz katerega obdobja ra- deške papirnice je vodni znak z napisom Ratschach, tako dolgo letnice 1736 ne mo- remo imeti kot zgodovinski dokaz. O letnici 1735, ki jo navaja prof. Majes, da naj bi bila radeška papirnica vpisana v »nekem« registru na Dunaju, ne moremo razglabljati, saj ne vemo, od kod ta vest izvira.i* Vse te letnice smo bili prisiljeni podrob- neje pogledati zato, da se napake ne bi več ponavljale. Vidimo, da je edino letnica 1746 podprta z zgodovinskim virom. Največ preglavic pa nam daje letnica 1670, ki je navedena brez vsakega vira.^^ Ce ho- čemo to letnico ali dokazati ali ovreči, se moramo lotiti raziskave gospodarskega udej- stvovanja v radeškem gospostvu v 17. sto- letju. FUŽINA ZEBNIK phi RADEČAH Jurij Gaisperger je leta 1583 zaprosil za dovoljenje za postavitev železnega rudnika na Dolenjskem, na območju radeškega in svibenjskega gospostva. Se istega leta je dobil koncesijo, saj je na Dolenjskem in na Hrvaškem primanjkovalo železa. Fužina Krka nad Žužemberkom je propadla in na vsem Dolenjskem ni bilo nobenega rudnika železa. Gaisperger je torej rudnk odprl in zraven zgradil fužino. Že leta 1591 zasledimo pri- tožbo Mihe Čečka (Tschetschkh), lastnika gospostva Svibno, češ da so mu opustošili lep bukov gozd in da mu Gaisperger še ni plačal davka za gozd in vodne pravice. Fu- žina Zebnik je kmalu pogorela. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 34 1986 153 i V poročilu višjega rudarskega sodnika Harreja, z dne 21. aprila 1595 zasledimo, da je Zebnik pogorel leta 1594 in ostal zadelan z Ogljem in rudo. Takšnega je našel leta 1673 Dominik Fanzoi, lastnik fužine na Krki nad Žužemberkom, ko se je poza- nimal zanj pri višjem rudarskem sodniku na Kranjskem Francu Jakobu pl. Erbergu.i* Ker je zapis v rudarski knjigi z dne 24. mar- ca 167317 za nas zanimiv, ga prevedenega navajamo v celoti. »Jaz, Franc Jakob pl. Erberg, doktor obeh prav, cesarski grof in višji rudarski sodnik na Kranjskem in knežji grofiji Goriški, iz- javljam, da se je danes pri meni oglasil pl. Dominik Fanzoi iz fužine na Krki in mi prijavil, da je med Svibnim (Scharffenberg) in Radečami (Ratschach) našel že dolgo opuščen rudnik; da pa je tam še nekaj železa, grodlja, orodja, rude in podobnega. Zaprosil me je za stvari, ki pristajajo rud- niku, in za stvari, ki bi jih s skrbnim iskanjem še našli. Dovolil sem takšno iska- nje in mu podelil stvari, ki jih je že našel in ki bi jih še našel, saj to pripada pred drugimi rudniki najprej najbližjemu. Kot višji rudarski sodnik sem pristojen za vse takšne rudnike, zato sem Fanzoiju dovolil, da opravi takšno iskanje. Vse stvari, ki pri- padajo rudniku, sem mu podelil po pravilih rudarskega reda, tako da je ta podelitev veljavna, z njo pa sem seznanil deželno knežjo komoro, ki se ji bodo s tem povečali prihodki«. Fanzoi si je tako pridobil pravico, da iz rudnika Zebnik odpelje vse, kar je še upo- rabnega. V rudarskih knjigah potem ne za- sledimo več nobenega zapisa o rudniku ali fužini Zebnik. Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranj- ske, ki je izšla leta 1689,'^ mimogrede ome- ni fužino Zebnik, ko opisuje potok Sopoto: »Ravno pod Zebnikom je nekoč obratovala fužina, ki pa je propadla.« Nam ta zapis zadostuje, saj nam pove, da takrat še ni bilo papirnice. V letu 1763 pa je obiskal rudnike in naj- dišča rude ob Savi višji rudarski svetnik v Idriji, Sartori. V poročilu dvorni komori je 26. avgusta 1763 pod točko 7 zapisal: »Ne- koč, kot kažejo ruševine, je stala točno pod papirnico peč.«!^ Zgodovinar kranjskega železarstva Alfonz Müllner pa v svojem delu Zgodovina železar- stva na Kranjskem, Goriškem in Istri, ki je izšlo leta 1909,2" pjgg p^i opisu rudnika Zeb- nik, da o fužini ni nobenega sledu več in da so njene ostanke odstranili med gradnjo moderno urejene tovarne papirja. Da so na ostanke žlindre naleteli tudi pri kopanju temeljev za glavno poslopje, ki je bilo dograjeno leta 1941, nam poroča prof. Majes v svojem opisu radeške papirnice.^* povezava fu21ne zebnik in radeSke papirnice Iz opisa o zgodovini fužine Zebnik lahko uporabimo nekaj letnic za raziskavo zgodo- vine radeške papirnice. Vidimo, da leta 1670 papirnice še ni bilo, saj je leta 1673 Do- minik Fanzoi kupil pogorelo fužino, morda z namenom, da mu ne bi kdo delal konku- rence, saj je bil lastnik fužine Krka. Fužina se ni obnovila, saj ni o njej nobenega sledu več v rudarskih knjigah. Tudi v času izida Valvasorjeve Slave (1689) na mestu fužin ni omenjena papirnica. Iz poročila višjega mit- ninskega urada v Ljubljani pa izvemo, da se na Kranjskem leta 1695 ne izdeluje papir.^* Iz teh podatkov lahko sklepamo, da radeška papirnica res ni bila ustanovljena pred le- tom 1695. S tem smo potrdili tudi dvom doktorja Thiele j a o nastanku radeške papir- nice leta 1670 in potrdili njegov sklep, da je ustanovljena po letu 1695. Obdobje od 1695 in 1745 pa je precejšnje, tako da ne vemo, na katerem koncu tega obdobja bi pričeli raziskavo. Urbarji iz tega obdobja niso ohra- njeni, tako da se moramo zateči po pomoč k drugim virom. V Krajevnem leksikonu dravske banovine zasledimo pri opisu tovar- ne za dokumentni in kartni papir Bratje Rat- nik v Radečah tale zapis: »Prvič se omenja papirnica v stari kroniki, ohranjeni v arhivu dekanije v Laškem«.Pričnem iskati to kro- niko in po zapletenem iskanju jo najdem.^* Napisal jo je Janez Gajšnik (loanne Gaysch- neg), nasilov ima Compendiosa totius Archi- parocheae Tyberiensis Topografia, napisana pa je bila leta 1747. Gajšnik je bil župnik v Laškem in pozneje v Loki pri Zidanem mo- stu, kjer je tudi napisal to Topografijo laš- kih cerkva. Kljub temu, da je bila napisana leta 1747, sem šel iskat omembo papirnice, če bo morda napisano, kdaj je bila ustanovlje- na. Pri opisu cerkve sv. Pankraca v Zebniku opisuje Gajšnik Sopoto in mimogrede omeni tudi papirnico: »... hudournik, ki izvira na meji gospostva Svibno, poganja tudi kolo papirnice ...« (... officinae cartariae rotas agitasset... ). Na žalost ni nobenega podat- ka, koliko je že stara papirnica. Ne preostane mi nič drugega, kot da pričnem preiskovati rojstne knjige. Tam bom morda zasledil ime kakšnega papirničarja ali kot očeta ali kot botra. Poročne in mrliš- ke knjige za obdobje 1700 do 1749 namreč 154: j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 niso ohranjene. Rojstne knjige pričnem pre- gledovati od zadaj naprej, tako da začnem pri letu 1745. Pri datumu 12. avgusta 1740 zasledim v vasi »Poperniza« rojstvo hčere Janeza Georga Rotermana. To rojstvo pove- žem z rojstvom Rotermanovega sina 15. ja- nuarja 1742.25 Za rojstno vas tokrat piše »Fushina«. To mi potrjuje moje ugotovitve, da je papirnica res zgrajena na pogorišču fužine Žebnik. Zanimiva je uporaba sloven- skega izraza »Poperniza« za obrat za izdela- vo papirja, ki ga je zapisal župnik po ljudski rabi.2« Dne 5. septembra 1739^^ pa naletim na presenečenje: rodi se hči papirničar ju Hen- riku Stibnu (Stipen). Za rojstni kraj je žup- nik vpisal »In textura Papyri«. Ce bi poslo- venili, bi to pomenilo nekaj takega kot tkal- nica papirja. Župnik pač ni poznal tehnolo- gije za izdelavo papirja, prav tako pa ni ve- del, kako se imenujejo takšni obrati za iz- delavo papirja v latinščini. Ime papirničarja sem spoznal iz Sornovega opisa loške papir- nice.28 S pomočjo tega zapisa sem pričel iskati Stibna v matičnih knjigah v Stari Lo- ki in na ta način ugotovil, da se je pričela graditi loška papirnica že leta 1740. Tako si s pomočjo izsledkov raziskave ene papirni- ce pomagamo pri raziskavi zgodovine dru- ge papirnice. Potem pa v rojstni knjigi, ki obsega obdobje 1726 do 1748, ne najdem no- benega rojstva več v vasi Papirnica oziroma Fužina. Za Radeče je ohranjena še rojstna knjiga za obdobje 1700 do 1725. Rojstva do leta 1721 so vpisana pod vas Fužina, priimki pa povezani še z nekdanjimi delavci v fu- žini Zebnik (npr. Miha Fushinar). Potem pa odkrijem na dan 5. septembra 1725 na- slednji zapis: »Ex veter o nuncupato loco fushina nune Papyri extructura«.^' Ta zapis naj bi določal kraj rojstva, pomenil pa naj bi papirnico. Poglejmo dobeseden prevod: »Iz kraja, po starem imenovanem fužina, sedaj pa je tam izdelovalnica papirja (= papirni- ca)«. Rodi se hči Marija Terezija gospodu Luki Petrošu, botra pa sta Mihael de Ren- zerberg in njegova žena Marija Terezija, ro- jena Wrembsfeld. Vidimo, da niso botri kar tako, saj so plemenitega rodu. To pa pomeni, da tudi Luka Petroš ni kdorsibodi. Upraviče- no lahko predvidevamo, da je lastnik papir- nice, ki najbrže še ni dolgo postavljena, saj župnik za vsak primer še zraven pripiše sta- ro ime vasi Fužina. S pomočjo rojstne knji- ge smo se zelo približali nastanku radeške papirnice. Sam datum ustanovitve pa bi mo- rali iti iskat v arhive avstrijske monarhije, morda bi se lahko letnici ustanovitve še bolj približali z raziskavo vodnih znakov v pa- pirju, tako da bi raziskovali datirane listine iz tega obdobja. Na žalost obe raziskavi pre- segata finančna sredstva, predvidena za ra^ ziskavo zgodovine začetkov radeške paipir-r nice. Za zdaj lahko zaključimo takole: ra- deška papirnica je že obstajala leta 1725, in predvidevamo, da smo precej blizu ustanovi- tve, saj leta 1721 še ni omenjena papirnica, ko se rodi otrok v vasi Fužina.^« Ce bomo hoteli točen datum za pričetek obratovanja radeške papirnice, bo potrebno opraviti zgo- raj omenjene raziskave. , , LASTNIKI IN PAPIRNICARJI RADEŠKE PAPIRNICE Poglejmo, kako je bila papirnica vpisana v urbarje in kasneje v terezijanski kata- ster. V izvlečku iz urbarja gospostva Radeče** je zapisana radeška papirnica za kmetijami vasi Skofja Riza, kar pa ne pomeni, da je bua papirnica v Skofji Riži (napačno izvaja- nje dr. Sorna v delu o zgodovini slovenskih papirnic).32 Pisar je samo izkoristil prazen prostor na listku, zato iz urbarja ne moremo locirati papirnice. Najdemo pa podatek o plačevanju dajatev: ob sv. Juriju je moral papimičarski mojster plačati za papirnico 10 goldinarjev. Zanimivejši pa je zapis papirnice v rubri- ki mlini napovednih tabel terezijanskega ka- tastra.** Lokacijo radeške papirnice potrjuje zapis, da je papirnica na gospoščinski zem- lji ob Sopoti in da je potok zelo nestanovi- ten in da pogosto poplavlja, tako da lahkp obratuje kvečjemu tričetrt leta in se zato smatra kot nestalen in se zanj zaraču- na le 10 goldinarjev dajatev: Papirnica ima 6_kladiv za izdelavo papirne snovi. V času zbiranja podatkov za novo davčno napoved (Bekantnuss Tabelle), je vodila radeško pa- pirnico papirničar jeva vdova, letno pa so iz- delali 100 rizmov papirja. Zaposlena je ime- la 2 pomočnika, ki ju je plačevala po 100 gol- dinarjev vsakega. Za letna popravila je pa- pirnica porabila 100 goldinarjev, za nakup potrebnega gradbenega lesa in lesa za kurja- vo pa nadaljnjih 100 goldinarjev. Premo- ženjski davek za papirnico znaša 6 goldi- narjev. Zanima nas, kdo je za vdovo prevzel pa- pirnico. Dokumenti o lastništvu niso ohra- njeni, zato si moramo zopet pomagati z rojstnimi knjigami. Pregledovati pričnem rojstno knjigo od leta 1749 do 1784.** Leta 1750 zasledim v Radečah botra papirničarja (cartifabri) Andreja Starlokarja, za katerega lahko sklepamo, da je bil pomočnik v rade- ški papirnici. Vsaj leta 1754 pa se prične v radeški papirnici obdobje papirničarske dru- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 155 Slika 1 : vpis rojstva v vasi Papirnica Prepis iz rojstne knjige za Radeče: September 1725 Ex vetero nuncupato loco fushi- nae nune Papyri extructura. Quinta eiusdem nata et 5. to Babti- zata est Maria Teresia Dni Lucae Petrosh eiusq Dnae Consortis Mariae Teresiae filia legitima. Leuante Dna Ignatio Michäele de Renzenherg et eius Dna Maria Teresia Consorte nata Wrembsfeldt. Prevod: Iz kraja, po starem imenovanju fužina, sedaj papirnica. 5. tega meseca je rojena in 5. krščena Marija Terezija, gospoda Luke Petrosa in gospe žene Marije Terezije zakonita hči. Botra sta hila gospod Ignacij Mihael de Renzenberg in njegova gospa soproga Marija Terezija, rojena Wrembsfeldt. zine Müllner, ki traja 20 let. Tega leta se je papirničarju (cartifaber) Andreju MüUnerju iz vasi Fužina rodila hči, ki je umrla čez pol leta. Naslednje leto se mu je rodil sin An- drej, kot rojstni kraj pa je vpisano oboje: Fužina in Papier-Mühle (Papirnica). Sin je umrl, star manj kot eno leto. Potem se je rodil leta 1757 papirničarju še en sin, leta 1760 pa še eden, ki pa je umrl zopet mlajši kot eno leto. Leta 1761 je papirničarju umrla še 15-letna hči.a^ Ta podatek nam pove, da papirničar ni več tako mlad in da je prišel v radeško papirnico šele okrog leta 1754, saj se mu 15-letna hči ni rodila v Radečah, ozi- roma v Papirnici. Leta 1773 se rodi prvi sin novemu lastni- ku radeške papirnice Mihaelu Müllnerju, čez dve leti že naslednji. Leta 1773 so tudi že oštevilčene hiše v va- si in papirnica ima številko Fužina 1.^^ Sedaj pa poglejmo, kako se radeški pa- pirničarji pojavljajo v spisih in dopisih ko- merčnega konsesa za Kranjsko in deželnega glavarstva. Radeškega papirničarja najdemo prvič omenjenega z imenom (Andrej Müllner), ko se prične leta 1762 in nadaljuje leta 1763 precej obširno dopisovanje zaradi pomanj- kanja pisalnega papirja na Kranjskem. Zve- mo tudi za proizvodnjo radeške in žužem- berške papirnice, ki je znašala leta 1761 sku- paj 500 rizmov, kar pa je premalo za potrebe Kranjske. V dopisu z dne 31. avgusta 1762 je omenjena količina izdelanega papirja v letu 1761 v radeški papirnici, ki je znašala 112 rizmov (papirničar je A. Müllner) ter v žu- žemberški papirnici 390 rizmov. Komerčni konses sprašuje radeškega papirničarja, če ni mogoče izdelati več kot 112 rizmov. An- drej Müllner odgovori 14. januarja 1763. le- ta, zakaj ne more izdelati več papirja. Izgo- varja se na nestanoviten potok, ki ima pole- ti pogosto nizko vodo, pozimi pa zamrzuje ter na pomanjkanje cunj — surovine za iz- delavo papirja. Poročilo o pomanjkanju pi- salnega papirja na Kranjskem je potem ko- merčni konses poslal cesarici na Dunaj 23. februarja 1763 s prošnjo, da se prepove iz- 156 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 VOZ cunj iz dežele.*' In res pride 31. maja z Dunaja dekret, da je iz notranje-avstrijskih dežel prepovedano izvažati cunje.*^ Vendar pa je bil to šele začetek »vojne za cunje«.*' Papirnice so imele vsaka svojega nabiralca cunj, zato je prihajalo do pogostih sporov in pritožb. Komerčni konses je hotel temu na- rediti konec in je z odobritvijo cesarice usta- novil skladišče cunj, ki pa ni imelo nobene- ga uspeha, tako da sta se kranjska papirni- čarja zopet pritoževala, da skladišče nima nobene zaloge cunj. Skladišče cunj je torej poslovalo le od leta 1768 do 1771, potem pa so si zopet najeli vsak svojega zbiralca cunj in spori so se nadaljevali. Omenili smo že pritožbo Mihe Müllnerja iz leta 1774. Šele ce- sarski odlok je leta 1785 naredil konec vsem tem sporom — določil je popolno svobodo nabiranja cunj.*" Poglejmo še, kdaj se prvič omenja novi lastnik radeške papirnice Miha Müllner. Leta 1770 (17. maja) poroča komerčnemu konsesu, da bo radeška papirnica propadla, če ne bo zagotovljenih cunj za proizvodnjo papirja. Tega leta je prevzel papirnico, saj je Andrej Müllner še leta 1769 (9. decembra) pisal ko- merčnemu konsesu za povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi poskusa prof. Gruberja v radeški papirnici, ko je poskušal izdelati mo- der holandski sladkorni papir.*i Leta 1768 je namreč stekla v avstrijskih deželah akcija za izdelavo modrega holand- skega sladkornega papirja. Ta papir je po- trebovala rafinerija sladkorja na Reki, ki so jo leta 1750 ustanovili Holandci. Na Kranj- skem je opravljal poskuse za izdelavo tega papirja pater Gruber, ljubljanski jezuit, si- cer pa profesor mehanike na jezuitskem ko- legiju v Ljubljani.*2 y sklopu teh poskusov je napisal tudi poročilo o stanju radeške in žužemberške papirnice ter napisal prvi »sa- nacijski program« za obe kranjski papirnici. Tako imamo ohranjen enkratni opis obeh papirnic in zaradi zanimivosti objavljamo poročilo o tedanjem stanju le za radeško pa- pirnico. »Sanacijski program«, ki ima origi- nalni naslov: Izboljšave, ki jih je potrebno izvesti v papirnicah za izboljšavo stanja, navajamo v celoti prevedenega iz nemščine, ravno tako poročuo o poskusih za izdelavo modrega holandskega sladkornega papirja in papirja izdelanega iz žagovine.** Kot zani- mivost omenimo, da so vzorci papirja, izde- lani v teh poskusih, shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu.** Gruberjevi poskusi so biLi končani junija 1769. V času poskusov je bil papirničarski mojster v radeški papirnici Andrej Müllner, saj smo videli, da je še istega leta, ko so bili končani poskusi, zahteval povračuo stroš- kov. Korespondenca v zvezi s holandskim slad- kornim papirjem se neha leta 1770, ko je prevzel izdelavo takšnega papirja za reško rafinerijo sladkorja papirničar v ajdovski papirnici Tomaž Kumar, ki je sam naredil uspešne poskuse, kako izdelati moder ho- landski papir.*^ Miho Müllnerja zasledimo pozneje še v le- tih 1774 in 1775, kot smo že omenili na za- četku razprave, ko se je pritožil v zvezi z zbiranjem cunj, leta 1775 pa se mu je rodil sin. Od takrat dalje v rojstnih knjigah ne zasledimo več nobenega rojstva otroka, ka- teremu bi bil oče Miha Müllner.Ker je le- ta 1774 ukinjena komerčna komisija, deželno glavarstvo pa ni več tako skrbelo za raz- voj obrti in tovarn, v spisih ne zasle- dimo več radeškega papirničarja. Leta 1782 je bilo ukinjeno še deželno glavarstvo za Kranjsko, njegovi posli pa so bili preneseni na notranjeavstrijski gubernij v Gradcu. Za obdobje 1784 do 1791 bo potrebno iskati po- datke o radeški papirnici v Štajerskem de- želnem arhivu v Gradcu. Kaj se je zgodilo s papirničarsko družino Müllner, za zdaj še ne vemo, v rojstnih knji- gah zasledimo leta 1779 papirničarja Jožefa Schweighoff er j a kot botra in v tej vlogi se pojavlja še večkrat vse do leta 1790.*' Leta 1786 pa so se razmere v radeški pa- pirnici zopet spremenile. Papirnico je kupila 21. januarja tega leta Marija Magdalena pl. Amigoni,*8 nekdanja lastnica gospostva Ho- temež in lastnica gospostva Novi Dvor. V papirnici je nastopil vodstvo nov papirni- čar Anton Plušk,*9 vse do leta 1790, ko je postal lastnik radeške papirnice.^" To pa je že obdobje, ki ga ne obsega več naša razi- skava. Iz nemščine smo prevedli poročila patra Gruberja, saj so enkraten zapis o naših dveh papirnicah: I. Sedanje stanje v Papirnici Radeče Voda, ki poganja obrat, je vedno nevarna, zato je bil jez že večkrat odplavljen. Sedanji jez je precej močno zgrajen, kar pomeni, da bo nekaj časa vzdržal moč vode. Poleg pogona se voda uporablja tudi za pranje papirne snovi in za mešanje; ta voda teče skozi zbiralnik, ki pa je zelo majhen in tudi ni opremljen s siti. Obrat mora večkrat stati, da papirna snov m umazana od ilo- vice, ker je voda umazana. Za prebiranje cunj je dobro poskrbljeno: Ne odstranijo pa sponk, kar povzroči neena- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 157 ; komeren razkroj in neenakomerno obdelavo s kladivi za papir. Prostor za razkroj cunj je pri kladivih za papir in je zelo majhen, zato se lahko naen- krat razkraja le od 3 do največ 4 1/2 centov cunj. Čas razkroja dobro kontrolirajo. Rezalca cunj nimajo, cunje sekajo z žle- bastim sekalom na tnalu. Ta način je nepri- kladen, saj se veliko delčkov lesa primeša cunjam. Papirnica ima 7 kadunj. Kladiva za papir so vsa enake teže in oblike. Štiri kadunje s pripadajočimi kladivi za papir so v uporab- nem stanju. Papirna snov, zajeta v teh ka- dunjah, se v odvisnosti od tega, kdaj ločimo kladiva, dodela v polsnov ali pa v popolno- ma izdelano snov. Ce so vse kadunje na- polnjene s snovjo, potem lahko v enem dne- vu — če gre vse v redu — izdelajo 9 riz- mov papirja, če se seSteje čas izdelave. Pa- pirnica mora velikokrat stati, deloma zaradi težav, deloma zaradi umazane vode, kar zna- ša do treh mesecev na leto. Iztok vode iz kadunj je opremljen s sitom, ki pa ne preprečuje, da bi fino izdelana snov ne šla skozi, posebno pri odtoku, ko priprav- ljajo popolnoma izdelano snov. Med železnimi ploščami in lesom v ka- dunjah ostane nekaj prostora, tako da se ve- liko papirne snovi zadržuje vmes in ta pa- pirna snov ni tako dobro obdelana kot osta- la snov. Papirna snov naglo dobi primerno belino, če jo obdelujemo z apnom, ki pa ga je po- trebno temeljito izprati, pri tem pa se izgubi veliko papirne snovi. Poleg tega ne moremo preprečiti, da ne bi pri tem ostalo tudi ne- kaj peska. Apno je škodljivo tudi za klejivo. Izgotovljeno papirno snov imajo spravlje- no na takšnem mestu, kjer lahko padejo va- njo vse nečistoče. Priprava, ki služi za mešanje in penjenje snovi, sestoji iz preluknjane deske, ki se v kadi giblje sem in tja. Ta priprava zelo sla- bo peni papirno snov, ker se giblje prepo- časi in poleg tega še ne zajame vse snovi. Kadi ni mogoče zapreti, tako da ni možno izključiti onesnaževanja. Delovna kad je v prostoru, ki je samo po- krit in je zato zelo odprt. Takrat, ko je ve- trovno, pride v kad prav gotovo prah in raz- ni kosmi. Stiskalnica je dobra, vendar ni opremljena z vretenom z navojem, skozi katerega gre velik vzvod, s katerim se stiskalnica privi- ja, zato stiskanje ni tako močno, kot bi lahko bilo. Klobučevina je zelo groba in v glavnem obrabljena, saj se že kažejo niti. Modeli so na voljo v zadostni količini, ven- dar so v glavnem slabo obdelani, vmesni prostor med žicami je pri večini večji kot debelina žice, žica v enem modelu ni ravna, okvir, ki ga povezneš na model, je prenizek in premalo zaokrožen. Leseni del ni prema- zan s firnežem, da bi raje odtekala voda. Kotliček za klejenje je dober. Kleji se v prostoru, kjer se klej pripravlja, tako da je ta prostor veliko premajhen. Dim od kuha- nja kleja, ki zapolnjuje prostor, je za kle- jivca zelo škodljiv. Prostor za klejenje ni zidan v obok. Klejenje je slabo, zato prepu- šča črnilo. Sušilnica je zadosti velika za količino pa- pirja, ki se je doslej izdelovala, saj naenkrat sprejme 45 rizmov. Sušilnica je zelo stara in razpadajoča. Papir se gladi le s stiskalnico. II. Izboljšave, ki jih je potrebno izvesti v papirnicah za njeno boljše stanje Za obe vodi (v Radečah Sopota, v Žužem- berku Krka — op. prev.) je potreben velik zbiralnik, ki bi držal 3 do 4 tisoč veder, ker ni v bližini nobenega izvira vode, ki bi pre- skrboval papirnico s čisto vodo. Če zbiralnik ni dovolj velik in je voda umazana, se mulj ne odlaga dovolj. Voda teče skozi košaro v zbiralnik, tako da ne more prinesti s sabo v zbiralnik vejevja in druge večje nesnage. Zbiralnik mora biti dobro pokrit. Iz zbiral- nika vodi jašek v manjši zbiralnik ali kad. Voda teče skozi žično mrežo, iz kadi pa sko- zi sito iz sukna v delovno sobo. Prostor za razkroj cunj se mora pozidati z obokom in zagotoviti zadovoljivo zamenjavo zraka. V Radečah je potrebno prostor za razkroj cunj na novo zgraditi, ker je veliko premajhen. Rezalec cunj je nujno potreben v obeh pa- pirnicah (Radečah in Žužemberku — op. prev.), ker je sedanji način dela zelo počasen in za izdelavo fine papirne snovi škodljiv. V obeh papirnicah se lahko postavita rezal- ca, saj je na voljo dovolj vodne moči, da la- hko poganja ta stroj poleg ostalih. Prostor za rezalce je potrebno v obeh papirnicah na novo zgraditi, saj so sedanje zgradbe pre- majhne. Kladiva za papir je treba opustiti, ker je delo neravnomerno in traja predolgo. Na- mesto kladiv je potrebno zgraditi vodno ko- lo, ki bi poganjalo dva holandca; enega iZ trdega lesa z železnimi rezili za pripravo pa- pirne snovi in drugega samo iz lesa za pen- 158 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 jenje snovi. Kolikor hi želeli izdelovati večjo količino papirja, potem sta potrebna dva holandca za izdelavo papirne snovi, ki ju lahko poganja tudi to novo vodno kolo. Ce se bodo odstranila kladiva za papir, bo v obeh papirnicah pripravljen prostor za to napravo, sicer pa bo potrebno zgraditi nov prostor. Prostor za kladiva za papir, kot za holandce, mora biti zidan z obokom, za ve- čjo varnost pred onesnaženjem fine papirne snovi. Prostor za odcejanje in skladiščenje po- polnoma izgotovljene papirne snovi in pol- snovi mora biti na novo narejen in pozidan z obokom, saj je sedanje skladiščenje v obeh papirnicah izredno slabo, prostora za odce- janje pa sploh ni. Delovna kad mora biti v obeh papirnicah bolje zavarovana pred padcem vanjo. Dim- nik mora biti na novo nameščen pred ku- rišče, ki gre v kad, da pepel in dim ne uni- čujeta papirne snovi. Stiskalnici se lahko ohdržita. Stiskalnico v Radečah je potrebno opremiti še z navoj- nim vretenom. Kotliček za kuhanje kleja je v obeh pa- pirnicah še uporaben, opremiti pa se mora z železno košaro, s katero se usnje spusti in dvigne iz kotlička. Poleg kotliča za kuhanje kleja je v obeh papirnicah potreben še eden za klejenje, ker je sedanji način dela v lese- ni kadi zelo neprikladen, saj se v takšni kadi klej ne more segreti na potrebno tempera- turo, od katere je zelo odvisno klejenje. Za klejenje mora biti poseben prostor, pozidan z obokom in ga je treba v obeh papirnicah na novo zgraditi. V obeh papirnicah je se- danji prostor premajhen in podvržen one- snaženju. Prostor za sušenje mora biti v Radečah iz- boljšan in znatno povečan. Gladilno kladivo je v dobri papirnici nuj- no potrebno, zatorej ga je potrebno posta- viti. Za postavitev ne potrebuje veliko pro- stora. Sicer se na Holandskem in v Angliji uporabljajo železni ali medeninasti valji, ki bolje opravijo glajenje, vendar so zelo dragi^ saj jih ni možno kupiti izpod 500 do 600 goldinarjev, za celoto skupaj s pogonom. Kolikor se papirnica uredi za izdelavo modrega papirja, je potrebno postaviti še kotliček za pripravo barve takšne velikosti, kot je za pripravo kleja. Kotliček se lahko namesti v prostor, kjer se pripravlja klej. Modele in klobučevino je potrebno v obeh papirnicah zamenjati, saj so sedanji zelo obrabljeni. Stroškov, ki bi nastali, ne morem točno določiti, ker ne vem, če je potrebne materiale lahko dobiti ali ne, ali jih je potrebno pri- peljati od daleč ali ne. V teh primerih bi se račun znatno spremenil. Preračunal sem pri- padajoče postavke iz poročila: Seznam stroškov: Da je vodni zbiralnik obstojen, je dobro, da je postavljen na trdna tla. Potem ko je iz- kopan, je potrebno obložiti dno in stene z deskami debeline 8 col. Potem se zazida skri- lavec ali peščenjak. Stene se naredijo debe- line 1 čevelj in so nagnjene, dno pa debe- line 1/2 čevlja. Zidove je potrebno obdela- ti s posebnim kitom, ki je pripravljen na poseben način. III. Poročilo o poskusih z modrim sladkornim papirjem in papirjem iz žagovine Potem ko me je preslavni komerčni kon- ses najel, da naredim poskus z modrim slad- kornim papirjem in poskusim narediti pa- pir iz žagovine po poslanem vzorcu gospoda Schäfferja, dajem o tem naslednje poročilo: V obeh papirnicah, tako v Radečah kot v Žužemberku, nisem našel narejene papirne snovi za ovojni papir, s katero bi lahko opravil poskus in primoran sem bil za po-r KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 159; skus uporabiti papirno snov za pivnik. Mo- der papir bi bil lepši po barvi, če bi upo- rabil ustrezno papirno snov. Toda obstaja možnost, da se izdela papir tudi iz te pa- pirne snovi, samo pripadajoča trdnost in čvrstost je manjša, saj se papirna snov za pivnik nikoli ne drži tako skupaj kot tista, ki se uporablja za ovojni papir. V obeh pa- pirnicah sem naredil več poskusov in ugo- tovil naslednje: 1) Papirne snovi ne smemo prej mešati z vodo, dokler ne pride iz odcejanja ali iz skladiščne kadi v barvo popolnoma zgošče- na in mora ostati v barvi 24 ur, potem jo je potrebno pomešati s primerno količino vode, potem pa lahko zajemamo papir. 2) Nikoli se ne sme vzeti samo moder barv- ni les, ampak je potrebno zmešati enake de- le modrega in rdečega barvnega lesa in ta- ko dobimo vijoličasto barvo holandskega sladkornega papirja. 3) Za 1 rizem temnega sladkornega papir- ja je potrebno 2 funta barvnega lesa in 2 Lotha galuna in če se proizvaja na veliko, potem so stroški 17 krajcarjev, če pa izde- lujemo papir svetlejše barve, potrebujemo samo 1 1/2 funta barvnega lesa. Nadaljnjih poskusov mi okoliščine niso dopuščale, morda bi naletel na različne prednosti, s pomočjo katerih bi papir lahko kazal lepše barve in bi ga lahko hitreje iz- delali. Za izdelavo papirja iz žagovine sem vzel žagovino iz smrekovine, zato ker sem jo la- hko našel blizu (takšna žagovina je bila tudi v obeh vzorcih, ki so mi bili poslani), in za- to, ker im