Gospodarske stvari. Kako škodljivega jabelčarja pokončati. Ni ga menda sadjerejca, kteremu bi ta škodljivi kukec že ne bil na lepo se razvijajo<ib cvetkih jabelčaih dreves pogoato občutljivi kvar aaredil. Raao spomladi, ko ae jabelčai popki začao prek iu prek lepo razvijati in aarašcati, zapusti ta nkodljivec avoj pozimski staa ia se začne zaplojati. Oplojena samica nagrize popke jabelčaih cvetkov in zaleže v aje po jedno jajce v vsako, iz kterega se pozaeje izleže liuiaka, ki začae svojo zibelko. jabelčai popek, aa vse straai razjedati. Že od daleč se dajo aagrizeai popki spoznati. Barve so rujavkaste ia pripeti se pogosto. da so vsi popki kakega drevesa ua tak način razjedeai. 1'otem, ko je živalica kot ličinka le raalo časa živela, zaprede se še o popku in ko tedea dai pretečie, prileze že za pleiae godna žival iz svojcga skrivališT-a. Bližaji žlalLtaik jabelčarju, je grušcar, ki popke cvetkov na gruškah pokončaje na isti aačia kakor jabelcar aa jablaaah. Ker ti mrcesi že rano spoailadi, brž ko ugodno vreme dopušča, svoje prezimovališče za-i puši ajo, zato je pokoačavaaje ajihovo o tcm času najbolj vspešao. Čas za ranega jutra q oblačaem vremenu je za to delo naj agodaejaij ker kukci, kedar solnce aije, radi odletijo. Kukrj se raorajo v poddržaae plahte poloviti ia naj brati. To delo ae mora večkrat poaoviti ia po- tem skrbeti, da ae aabraai mrčes tudi pokoača. Ako ae aabodeai popki tadi pobercjo, je pokoačaaje še bolj popolao. Se ve, da se aasledki še le drugo spoailad pozaajo, ker se s tim jedea del oaih kukčevih ličiak pokoača, ktere ae še drugo leto plode ia maož6. Kdor si sadovajak aa aovo zasaja, ta aaj si izbere take drevesae sorte, ki krepko in hitro ženejo. S pametaim obrezovaajem ia preudarjeao pogaojitvijo, se dajo drevesa tudi a krepki ia hitri raati prigaati. Tudi obroči okoli debla s katraaom ali smolovcem aamazaai se priporočajo, ker braaijo kukcem po debhi med vejevje vzlesti. Veadar pa se od takih obročev maaj vspeha pričakovati, ker se kukci lahko perotaic poalužajejo ia tako aa drevo vzletijo. Grof Henrik Attenis pa štajersko sadjerejsko društvo. V. Pridai sadjerejci kraj Save v Sevaiškem okraji pridelajo maogo sadja. Najžlahtaiši sadež pa je tam jabelka voščeaka, Bemški Wachsapfel. Skoda pa je, da daljai kupci prepozao dohajajo, ko je maogo aadja uže prodaaega ali za tolklo atolčaega. Voščeake veljajo 5—6 fl. za 100 kilo, drugi aamizai sadež 4—4 Vs in moštai 2 — 2 '/a fl- Mošta jabelčaega veliko prodavajo aa bavarsko ia virteaberško Nemako, v Essliagea, Ulai; maogo sadja se izvozi po železaici ia po Savi aa Ogerako, dalje v Rumuasko ia Rusko. Vedro jabelčaice pa velja po 2 >/, fl- Tudi prekrasai brežiški okraj šteje dokaj vrlih sadjorejcev ia je želeti iu svetovati, da se jih število še pomaoži, zlasti aaj izbirajo si žlahtaih sort, ki sodijo za tamošaje kraje. Ako jiai trtaa aš re8 aaiči viaograde, imeli bodo tem lepše aaduaosaike ia toraj precejšaji aadomestek. Tržaške razstave udeležil je se ediai g. baroa Moškoa iz Pišec. Svet je težka ilovica plasteča aad leithaškim apaeaikom. Lega je krasaa, prisojaa, zavetaa; le spomladi piše prav silao močaa jag. Na razstavo poslal je g. baroa Mokšoa sledeče aorte: beli, zimski tafelj, kaže to posebaost, da jabelka skoro aikoli aiso črviva; zimski mašaacelj, jako trpežea aad, aa dreveai aikoli ae gajije, rudeča rajaeta, portugizka (Mirliag), fiao aamizao jabelko, jako trpežea sad, kaaadaška rajaeta, jako fiai sadež, trpežea ia dozori še le februarja ter dobi takrat fiai, prijetai okus, lederarce, jako rodijo, pa proti aovemu letu postaae aadež vel, pa okus ima še vsakako izvrstea, le zuaaaja podoba se jim skazi, dalje jabelka maršalka, zlati pepiag itd. Ormožki, ljutomerski, gorajeradgoaski, št. leaartski, slov. bistriški, koajiški, mahreaberaki, šoštaajski, šmarijski, rogaeki in kozjaBaki okraj aiso bili Ba tržaškej razstavi celo aič zastopaai. Toraj grof Attems o ajih nič ae poroča. Ob koaci teh sestavkov pa želimo, da se sadjerejatva aaši aloveski posestaiki povsod marljiveje ia umaeje popriaiejo. Maogo lepega prostora je še prazaega. Požlalitajeaili dreves vsake sorte pa tudi cepičev žlahtaih je dobiti vsakema, ki se za to reaaobao potradi ia vsaj aekoliko za začetek žrtvuje. Z veseljem pa moremo poročati, da se to res uže godi. Nekatere drcvesaice aa glasu so uže kar izprazaili ia vse drevesje aže letošajo jesea pokapili ia pozasadili. Bog daj blageaiu dela svoj blagoslov! Občni zbor kmetijske družbe štajerske bo 20. februarja p. 1. Cena hmelju ]'e malo pritegaila: zatežki hmelj velja 160—170 fl. 50 kilo. Živilia dobila je lepo ceao. Na Dnaaji so 10. dec. izvrstao placevali pitaae vole do 68 fl., krave do 59 fl. meteraki ceat žive teže. Sejmi 29. dec. Teharje, 2. jaa. 1884 Buče ia Breaska gora. 3. jaa. Gradec, Radgoaa.