Gospodarske stvari. Lembaški panji ali koši. Stroj za izdelavanje satovnikov. Razjasnjenje obrisa II. Pri dzerdzoniziranib panjib s pregibljivim satovjem je silno važno, da so vsi satov- niki popoln o m a e n aki, ker se sicer težko ž njimi ravna. V ta namen služi stroj ali modlo, po kterem se dajo vsi satovniki enake velikosti napraviti. Za ta stroj se vzame deska iz trdega lesa, 0.282 Mm. široka, 0.320 Mm. dolga in 0.040 Mra. debela, ktera se potem, kar je na obrisu II. tenmega, za 026 Mrn. globoko vžaga, kakor so namreč satovnikove deskice široke, in ozki žlebi se napravijo 009 Mm. široki, kakor se vidi na obrisu c). Da pa se od zgoraj, po straneb, v sredi in od spodaj deskice satovnika s tenkimi žrebljiči zamorejo pribiti, je tamkaj izreza a) 050 Mm. široka in 026 Mm. globoka. Postranske stene d) so 030 široke in po potrebi dolge. Sredinae)je 206 Mra. široka in 116 Mm. visoka. Na mestih_f) se pribijete deskici iz trdega lesa 0.008 Mm. debeli, 0.020 Mm. dolgi in široki za merilo, kder in kako visoko da se imajo tukaj na zgornjo desko satovnika žrebljiči nabiti. Na levi straui se lebko pribijejo deskice, ki služijo za premeriti širokost, debelost in dolgost deskic, iz kterib se satovnikizlagajo. 0 banki ,,Sloveniji" pišejo ,,Novice" (štev. 52.) tako le: „0 banki ,,Sloveniji" moremo danes prav vesele novice naznaniti. Banka, ki so jo nemčurji že pokopano proglaševali, čvrsto se vzdiguje na bolji stan, in zopet moremo konstatirati, da so duhovni domoljubi prve vrste; ne le, da jib je na delnice največ uplačalo, podpirajo banko tudi pri naberanji zavarovancev, eni djansko, drugi moralično; že je mnogo cerkvenih poslopij pri banki -Sloveniji" zavarovanib, in še več jih bode, kedar zavarovanje pri asekuranci nRiunione" zapade. — Kakor naši bralci iz današnjega poročila o poslednji seji deželnega odbora zvedo, je tudi deželni odbor zopet vsa deželna poslopja, razun gledališča, zavaroval pri njej. Celega zneska dozdaj vplačanib delnic ne moremo pa že danes naznaniti, bodemo ga pa po seji opravilnega sveta, ki bode 3. januarja pribodnjega leta. *) — Največa zasluga, da se je stvar v banki ,,Sloveniji" zdaj tako na dobro obrnila, pa gre gotovo gosp. J ožefu Debevcu, — ki je ob enem tudi generaldirektor bankin, iu vsaki dan od zora do mraka marljivo sedi v pisarnici njeni in neutrudljivo nadzoruje vse agente njene, podpiran od marljivega odbora, jako poštenega blagajnika gosp. F r. K adilnika in druzib vestnih uradnikov, na majbno število reduciranib. Banka naia je zdaj srečna, da se je znebila glasovitega Treuensteina, pa tudi druzih, v tujib deželab iskanih generaldirektorjev. Tako domača moč zdaj dela na korist domačemu zavodu. Slava!" Premogov pepel, je izvrsten gnoj za krompir. Ker se v našib krajih mnogo premoga namesto drv po zimi pokuii in tudi v fabrikah premaogo požge, je tudi p e p e 1 a dovolj. Nekteri gnojijo ž njim t r a v n i k e, kar je dobro; drugi ga rabijo za kompost; tretji ga pa — zametujejo, ker nja vrednosti ne poznajo. — Premogov pepel inia v sebi za rastiine prekoristnih redilnih snovi: apaa in žveplene kisline (mavec), vrh tega pa zamore posrkati ia vzdrževati mnogo gnojnice, ki se sicer pozgublja. Z ozirom na te velike prednosti ga Nemci v Turingiji z velikim pridom rabijo in sicer tako-le: Blizo gaojne jame je skopana druga, zidana, v ktero se presejani premogov pepel vsipava in dobro z gnojnico namaka; na to mešanico se nasuje zopet za pol šolna ua debelo premogovega pepela, ki se vnovič z gnojnico podela in tako naprej, dokler ni jania polna. Spomladi je to izvrsten gnoj za krompir. Vsakej vsajeni podzemIjici (celi ne razrezani) se pridene za pesico tega gnoja, in krompir rodi vrlo dobro. Koristni na.veti. Zoper hripavico, alj oslovski kašelj (Keicbhusten), ki je posebno *) Glej Dopis ,iz Ljubljane" v tej štev. ,,Gosp.za otroke prav uadležna bolezen, piše dr. S e n i o r, zdravnik z Gradca, v _Karnt. Bl." tole, kar si naj tudi naši slovenski bralci v prid obrnejo. — Hripavica — piše S.— je iz zaeetka kataren kaselj, iz kterega prihaja bripavica. Gotovo zdravilo, s kterim se v 14 dneh bripavica odpravi, je to-le: Brž ko se pri kašljanju krči prikazujejo, kupi se (za 17 kr.) v apoteki 1 gran ipekakuane (bljevnega korena = Brechwarzel), ki se s 3 kvintelci sladkorja zmeša in za noževo špico (it) vsako tretjo uro bolniku da. S toliko množino zdravila sbaja se 8 dni. Otroci ga radi jemljejo, ker je sladko; samo sbraniti ga je dobro, da ga Hzat ne hodijo. Vsak večer se tudi prsi in nart (vdrta stran na stopalu navzgor, = Fussrtlcken) s toplim živinskim lojem dobro vriblje. Otroci naj bodo ves čas v hiši na toplem, naj nič mizlega ne zavživajo, le po redu štirikrat na dan in to prav zmerno jesti dobivajo, na večer pa cel6 malo jed6, ker polni želodec po noči še bolj kašljati sili. Dr. Senior pravi, da — če se vse to na tanko zvršuje — je porok za gotovo ozdravljenje. Pomoček zoper trsno us. Ministerstvu poljedelstva je naznanil avstrijsko ogerski poročnik v Lisabonu na Portugalskem naslednji pomoček zopertrsno us: Škropljenje bolnega trsa z vodo, v kateri seje tobak 8 dni namakal. Poročnik se sklicuje na nekega znanca, ki se s poljedelstvom peča in pravi, ,,da so poskušnje z ouieDJenim pomočkom dober vspeh imele. V 0.34S litrov vode dal je 12 smodek ali cigar, in pokončal je s tem še tudi druge mrčese na trsovju." — Ume se samo po sebi, da se mora zemlja pri koreninah odgrniti, ker trsna uš tam razjeda. Zdravilo zoper opeklino. Nastrga se navadne žajfe, ki se z vodo pomoči in podela, da je gosta zmes, ki se na platneno krpico debelo namaže in ž njo rana ovije. Če je rana bolj huda, se žajfnici doda nekoliko kapljic arnike, ki je splob zlat pomoček pri hiši zoper vsako ranjenje. Preši.e s pridom rediti, nasvetuje neki gospodar z Dolenjskega v ,,Novicah", da se prešičem večkrat poda oglja, bodisi kakoršno koli, najbolje pa je bukovo. Kedar jih pa začneš pitati, dajaj ga jim vsaki dan; zraven pa še kakib 4 ali 6 8 u r o v i h k r o m p i rjev na dan. To pomaga, da se brana hitreje prebavlja in radi žrejo. Iz lastne skušnje poveda mož, da je po tem načinu zredil prešiča, pol sufolka, ki je bil 21 mesecev in 7 dni star, pa je tebtal 6 centov! Žrl je neizrečeno rad. 0.282 d (  ¦ =» = d c l!!!!ll!| f 0.116 T-l c> d e 0.206 e 0.206 d f 1 d L—= d i Illil! g0.282 mni ©