E. OANGL Odkrita beseda. Brez uvcda in olepšavanja povem: Maroltov člajiek v iubikjski številki »Ičireljski Tovariš — v vo>ni dobi« zaradi svoje ostrine in zbadljivosti ni umesten ter je sicer lepi in izbrani celoti v škodo, ker jo kazi! Ta sodba ue velja o celjinem članku, ki vsebuje dovoii wnimivosti; odKrito pa naglašam, da bi člankai ne smel zaplsati in objaviti trastopnih besed (str. 3): vTovariša« ni ugoaobila t;e politična neznačajnost odpadlih tovarišev in tovarišio, ki v novejšem času s skc sanim »peccavi- priliajajo zopet pod od krilje Zaveze in ki so za skiedico poiitične leče s šušteršič-Lampetove* inizc zatajili svx>i moški in ženski značaj in nadragocenejie, kar krasi stan učiteljski: značajnost... Danes, ko si z vso silo resno in iskreno prizadevaino, da združinio vse iičHel.istvo naŁe države v enotni stanovski organizaciji, so navedene (Mibijajoče besede popoJnotiLu nepotrebne, ker utegnejo našenm p(>štenemu pnzadevanju škodovaii. ne koristijo pa nikomur. NaScga ujedinienja ne bo nihče prepreCil. Ccnni torej nujno potrebno delo ovirati, nainesto da bi g}a po-s-pe-ievali, in čemu zbadati tovariše in tovari&cc*, ki iiocejo s poštenimi nam«ni pod uašo skupno strelio. ko so se tu<H oni osvobodili pritiska Ia politiškega izigravanja? Po ogromni vecinl smo vsi sicupaj trpeli pod istimi težkiml razmerami in vsi smo se pošteno oddahnili. ko se je nioč nasilnosti zdrobila in ie čas svobode ustvaril rnožnost, da si prijateljsko stiemo v roke bi delamo odstej skupno /a blaiflnjk) svojega stanu io svoje domovine! V svojetn uvodnikn se-m zapisai: »Najprej doba nernškutarstva ter potein doba strankarskih boiev imata na vesti premnogo nezvestx>bo v narodneni in stanovškem ozint v vrstah slovenskega L»čite!jstva! Sila razmer je zloniila že mnogoteri značaj. ki >e moral po zapovedi samoohrane ukloniti svoj ponos v boju za obstanek. Ne zaničujemo in ne preziramo sirotnikov, saj vemo, da }e mcd težkim mtjtežje — življcnje!... Ne kažemo na nikogar in ne izzivamo rekriminacij: Kar je bilo, vse bodi pozabljeno in odpuščeno!« — Ponavljam te besede namenoma, da izrazim nazore večine In da že vnaprej Dreprečim kakršnokoli izrablianje začetkoraa citiranih besed v politiJkc svrb-J! Vsi bočemo v UJU! Ker pa tej ustvarjaja temell okrajna učitcljska društva, ztrto oflclalno ln priiateljsko vabimo vanla vse otie. ki še niso v n,|ih včlaujteni. Ln če koga vabim v hišo, ga vendar ne mečem izpred praga! Kake \Tste človek pa sem, ako delam tako?! Komur je za stvar in bodočnost, naj ne posliiSa naši dobri volji tujih besed, pa naj prlhajaik) nd kogarkoli in od koderkoll! Ne bodimo malenkostni in ne trmoglavci m ne ubljajino bodočnosti z 2alostnimi spomini divje preteklostii * O tem poglavju smo prejeli z dnijjc strani poročilo, kl ga priobčimo prihodnjič. PuSčamo svobodo! Preširok pti tudi naš c-bjcm ne sine biti, če hočerr.o našl sta;io\ski bodočnosti dobro. Dodcbra se je potreba prei pogcvomi, če hočemo, da bo traien naš ¦šr<.:iizum. Odbijanio ne nikogar, a gotovi ccpojl so neobhodno potrcbni pri sp-rn/imtu. V— Uredn.