6-2006 52 Vlasto Kopa~ je bil ~lovek, ki je vzel svojo usodo na rame in jo nosil, kot je najbolj ~util, da je prav. Rojenice so ga polo`ile v zibelko 3. junija 1913 v @ireh. Po odslu`eni voja{~ini se je jeseni leta 1934 vpisal na arhitekturo pri profesorju Jo`etu Ple~niku in se o~itno dobro obnesel, saj ga je Ple~nik {tiri leta pozneje povabil – »da bi nekaj lepega skupaj napravila« – za stalnega sodelavca pri risanju na~rtov za ljubljanske @ale in pri nadzoru obrtni{kih del. Vmes je bil leta 1936 kraj{i ~as zaprt, ker je na vrhu Sto- r`i~a narisal srp in kladivo. Politika je bila torej druga vzporednica njegovega ̀ ivljenja. Levi~ar, komunist, ~lan partije, risar in oblikovalec pro- pagandnih izdaj, ilegalne politi~ne literature in letakov, organizator v {tudentskih dru{tvih in pri politi~nih akcijah. Pot in srce pa sta ga vodila tudi k naravi. Zapisal je: »Po vrnitvi iz zapora (1936) sem {el v Kamni{ko Bistrico. Gazil in ril sem po snegu ~ez Presedljaj, ^ohavnico do Praga in Koro{ice dva dni. Bili so son~ni dnevi, zlezel sem {e na vrh Ojstrice in nikjer ni bilo ̀ ive du{e. V dolino sem se vrnil spet poln zaupanja vase. Tisto zimo sem bo`i~ne praznike pre`ivel v snegu na Veliki planini. To je bil za~etek moje ljubezni in hrepenenja po gorah, ki traja {e danes.« Vlasto Kopa~ je bil levi~arski {tudent. S podobno misle~imi je ustanovil Akademsko skupino Slovenskega planinskega dru{tva. Bili so plezalsko usmerjena dru{~ina, ki so bili do pri~etka druge svetovne vojne naravnani v jasen cilj: dvigniti nizko raven na{ega zimskega alpi- nizma in se usposobiti za plezanje v vi{jih gor- stvih. Kopa~eve prvenstvene ture so bile seve- rozahodni greben Ko~ne, grebensko pre~enje Brane, jugozahodni greben Planjave, Grintovec z juga in vzhoda, severovzhodna stena Turske gore – na koncu naj bi bile kronane s celotnim grebenskim pre~enjem Kamni{kih Alp. Poleti je plezal manj, a ravno gladka po~ v navpi~ni zahodni steni [truce (Kopa~-Ba{) je bila vredna, da jo je prvo odkrilo arhitektovo oko. V predvojnem ~asu je Vlasto Kopa~ narisal panoramski »Razgled z Grintovca«, ki ga je izdala njegova Akademska skupina SPD, ob~asno pa je tudi pisal in risal za PV. Leta 1940 so akademci organizirali {est~lansko zimsko odpravo v Durmitor: s smu~mi iz Nik{i~a skozi [avnik v @abljak (kakih 100 km), nato pa vrsta prvih zimskih vzponov na tamkaj{nje dvati- so~ake. Z italijansko zasedbo Ljubljane leta 1941 se je za Kopa~a kon~ala doba Ple~nikovih @al in alpinizma; povsem ga je okupiralo delo v grafi~- nih delavnicah – tehnikah – ilegalne Ljubljane. Ker je bil tako uporaben, delaven in domiseln, ga niti v partizane niso pustili. Takoj po kapitu- laciji Italije in nem{ki zasedbi Ljubljane ga je aretirala domobranska policija in od 6. januarja 1944 do konca vojne je bil v koncentracijskem tabori{~u Dachau. Ta je pomenil stalno smrtno nevarnost, podhranjenost, bolezni, a tudi ~as solidarnosti, delovanja ilegalne politi~ne orga- nizacije, pri~akovanja osvoboditve. Pre`ivel je ob zavesti, da zatiralci ne morejo pre`iveti. Po vojni je oblast Kopa~a vklju~ila v gradnjo in obnovo poru{enih naselij, sam pa se je kot predsednik PD Ljubljana Matica posebej posvetil obnovi po`ganih ali zanemarjenih in izropanih planinskih postojank. Treba je bilo po`iviti ohromelo slovensko planinsko organizacijo. Poskrbel je, da je bil alpinizem Vlasto Kopa~ 1913–2006  Tone [karja in memoriam 53 6-2006 poudarjen v takratni organiziranosti na{ega planinstva. Bil je drugi predsednik Odbora za planinstvo in alpinizem pri Fizkulturni zvezi Slovenije, takratni obliki Planinske zveze Slo- venije. Vodil je prvi alpinisti~ni te~aj po vojni in organiziral obnovo starih ter ustanovitev novih alpinisti~nih odsekov. Poskrbel je za izdelavo derez, cepinov, klinov, plezalnikov, vetrovk in za uvoz ameri{kih voja{kih ple- zalnih vrvi, znamenitih zelenih najlonk. Ni~ manj{e pozornosti ni namenil razvoju GRS. Sploh je prepri~al takratni {portni vrh Slove- nije, da planinstvo niso le mno`ice v gorah, pa~ pa tudi alpinistika in gorsko re{evanje. Na~rto- val in vodil je gradnjo bivaka pod Skuto in spo- menika padlim v Kamni{ki Bistrici. To delo je opravljal z veseljem, saj je ob njem prihajal v stik z gorskim svetom, po katerem je hrepenel vsa {tiri vojna leta. Dol`nost slovenskega planinskega predsed- nika je opravljal le slabo leto. Oktobra 1947 ga je namre~ aretirala Udba in po desetih mesecih postopkov, podobnih gestapovskim, a obo- gatenih s sovjetskimi metodami in doma~imi domislicami, je »priznal« vse in bil leta 1948 obsojen na smrt. Vendar se je najve~ja te`a smrto`eljnosti oblasti ohladila `e pri izvr{itvi obsodbe nad prvo skupino dahavcev, tako da so mu kazen spremenili v zaporno (in jo pozneje {e skraj{ali). Kopa~ je `e kmalu po obsodbi, ~eprav za re{etkami, postal dru`beno koristen arhitekt ter risar prvih dveh »pravih« planinskih zem- ljevidov, Julijcev in Kamni{kih Alp. Kljub izpu- stitvi leta 1952 se je njegov zapor nadaljeval {e dolga leta zaradi odmaknjenosti in strahu ljudi. Spomeni{ko varstvo, spomeniki in predvsem arhitektura Velike planine, njen prenos na turi- sti~no naselje, so bili podro~je Kopa~evega dela v po~asnem celjenju vojnih in povojnih brazgo- tin. Obnova Ple~nikovih @al, `e namenjenih propadu, ker so s svojo belino sen~ile brezdu- {nost novih, je ve~ kot simboli~no zadnje ve~je strokovno delo Vlasta Kopa~a. ^lovek za vse ~ase Vlasta Kopa~a sem najprej spoznal bolj mimo- grede, ko smo v Kamni{ki Bistrici posedali po opravljenih turah in me je pritegnilo njegovo petje staroselskih ljudskih pesmi, tistih oto`nih in rit- mi~nih balad, ki se ohranjajo v alpskih dolinah kot odmev tiso~letij. In njegove risbe pastirskih in pla- n{arskih potreb{~in! In njegova prijaznost, blaga in odmaknjena, zavezanost delu, delu ~ez vse in za vse! Ko sem bil pri njem doma, med starimi pred- meti, pod policami knjig, med slikami njegovega o~eta in njegovimi, sem zadihal okolje, ki ga je podpiralo in mu dajalo mo~, notranjo trdnost, da je pre`ivel stvari, katerih le del~ek bi marsikoga zlomil. Vsak mora imeti svojega dobrega duha ali angela, Vlasto ga je imel. Pomembno mu je bilo pre`iveti: na koncu vsakega predora so bili gore, delo, `ena in tudi prijatelji. Vsi udarci `ivljenja, razsekana alpinisti~na pot, obsojen od nasprotnikov in svojih, ~lovek s ~astmi in zadnja smet v ~love{kem podzemlju ga niso odvrnili od poslanstva: delati, kar je prav in dobro – in to kar najbolje. Delal je za druge, zanesel se je nase, na nezmotljivi notranji kompas. Zanj mirno lahko re~emo, da je bil »~lovek za vse ~ase«. Pokon~en, ponosen, miren, zvest, dober. Na njem je bilo vsekakor nekaj trajnosti arhi- tekture. Bil je ~astni predsednik Planinske zveze Slovenije, vreden njenega trajnega spomina. Brez takih stebrov nas Slovencev `e zdavnaj ne bi bilo. Spravljen s seboj je mirno zaspal pozno zve~er 27. aprila 2006. m Na Kamni{kem sedlu (1946). Spodaj: Uro{ Zupan~i~, Marjan Ker{i~ - Bela~, Maks Medja; zgoraj: Vlasto Kopa~ in Daro Dolar