Celje - skladišče D-Per 545/1977 1119771810,FEB COBISS Q GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE LETO 5 ROGAŠKA SLATINA februar 1977 KO PRAZNUJEMO DAN ŽENA . . . Naš 8. marec ■ Kadar človeški rod praznuje, svojo zgodovino v kraticah podoživlja. Dosegli in presegli smo štiri milijarde in hkrati spoznali, da smo na majavi zemeljski lupini, nič in vse. Kot vse živo, se za obstoj in prestiž borimo; čas v hipe gnetemo, modrosti s spoznanji morimo; iz zgodovin v prihodnosti bežimo ...V višino se dvigamo, na trdih tleh pristajamo ter svoj realni danes in jutri doživljamo. Danes in jutri! Da, to je naš čas! Ona in on; danes in jutri v odporno embalažo migijave materije vtisnjena! Okrog petih se svetloba v temo prebija, od Boča doli proti Sotli se volframove nitke usijejo, človeške kresnice se proti delovnim mestom poženejo. Steklarji svoj danes životarijo Zazre se pihač v žarečo stekleno maso, brusilka zabode ostrino pogleda skozi steklo v mokro vzboklino vrteče se brusne plošče. Oba za svoj kruh, za svetlobo v očeh svojega rojenega ali še nerojenega otroka. Količina in kvaliteta! »Da bo dovolj za njiju, za otroke, za onemogle!« Za vse dihajo in čutijo; za danes, za jutri... Ona in on. proizvajalca, zadovoljevalca potreb za štiri milijarde! Bil je on osamljen na barikadah boja proti lakoti in smrti. Kitajska, Indija in črna celina so ostale lačne. Vstala je ona izza ognjišča in stopila njemu navštric do ;.stroja, na torišče proizvodnje za štiri milijarde. Pone- (Nadaljevanje na 2. strani) Vsem delovnim ženam v steklarni, v naši domovini in vsepovsod po svetu iskrene čestitke ža 8. marec! — foto Medved, Vsebina Zakaj zmanjkalo 3,060.637 din? 2 Naš 8. marec 2 Žene, pridite v ponedeljek! 3 Dr. Marijan Brecelj naš gost 4 Resnici poglejmo v oči! 4 »... Delo je merljivo!« 5 Uspešno prehojena pot 6 Uresničen načrt 7 Ne le analitična ocena ...! 8 Zakaj fazni obračun? 9 Veliko novih odločitev 10 Poravnava računov... 11 Argusov sprehod 12 Kako do kvalifikacij? 13 Marljivim več...! 14 Lahko smo ponosni 14 Letos vsi...! 15 Franc Berk 15 Nagradna križanka št. 37 16 POROČILO O POSLOVANJU TOZD ROGAŠKA SLATINA IN TOZD RESTAVRACIJA Zakaj zmanjkalo 2,060.637 din? Tabela 1: Pregled celotnega dohodka TOZD Rogaška Slatina in njegova delitev Postavke Fakturirana realizacija za leto 1975 Plačana realizacija za leto 1976 Indeks 76/75 Celotna realizacija 113.765.485 131.736.815,00 115,8 Neplačana realizacija 1.358.274,35 Celotni dohodek 113.765.485 130.378.541,65 114,6 Porabljena sredstva 54.840.296 56.523.490,00 103,1 Dohodek I 58.925.190 73.855.051,65 125,3 Pogodbene obveznosti 2.377.023 2.538.200,00 106,8 Zakonske obveznosti 7.115.640 8.490.663,00 119,3 Dohodek II 19.432.527 62.826.187,65 105,7 Dohodek za delitev v TOZD 52.562.662 62.852.714,65 119,6 Bruto osebni dohodki 50.382.213 64.913.353,00 128,3 Ostanek dohodka ali izguba + 2.180.449 — 2.060.637,35 — Ugotavljanje in delitev celotnega dohodka za leto 1976 se razlikuje od njegovega ugotavljanja in delitve v preteklem letu, ker so začeli veljati novi zakonski predpisi o ugotavljanju in delitvi celotnega dohodka. Glavne značilnosti tega pa so, da se celotni dohodek ugotavlja samo na podlagi plačane realizacije, da se pri ugotavljanju celotnega dohodka za neplačano realizacijo zmanjšujejo režijski stroški tako, da nastala razlika do fakturiranega zneska pomeni zmanjšanje dohodka (to je čista neplačana realizacija!), da se finančna vrednost zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov zmanjša za režijske stroške in je zato dohodek nižji toliko, kolikor znašajo režijski stroški, in da so stroški za regresiranja družbene prehrane v letu 1965 bremenili materialne stroške, medtem so v preteklem letu bremenili osebne prejemke. Prav tako jih bremeni prispevek za izobraževanje, ki ga po samoupravnem sporazumu plačujemo v višini 0,50 odstotka. Naštel sem le glavne razlike, saj je teh še več, zaradi česar je primerjava finančnih rezultatov, do sesženih v preteklem letu, s tistimi iz leta 1975, neprimerna! Ker pa drage izbire ni, smo v to prisiljeni. Ko bomo letošnje leto primerjali s preteklim letom, bo pa ta težava odpadla... Ker je zaključni račun izredno obširen, uredništvo »Steklarja« pa želi že v tej izdaji objaviti o njem prvo informacijo, posredujemo le najvažnejše finančne rezultate, in sicer za temeljno organizacijo v Rogaški Slatini in za delavsko restavracijo. Za dragi dve temeljni organizaciji združenega dela še nimamo podatkov, toda že lahko povemo, da sta uspešno končali po slovno leto in da sta ustvarili primeren ostanek čistega dohodka. V prihodnji izdaji časopisa »Steklar« pa bomo objavili vse važnejše podatke iz zaključnih računov za temeljni organizaciji v Slovenski Bistrici in »Naše steklo« v Beogradu. Iz tabele 1 je razvidno, kako smo poslovali. Kljub temu, da je celotni dohodek večji za 15,8 odst., da je dohodek za delitev večji celo za 19,6 odst. in da so se porabljena sredstva povečala v primerjavi z letom 1975 samo za 3,1 odst., smo vendarle končali poslovno leto 1976 brez ostanka čistega dohodka, oziroma nam je za pokritje osebnih dohodkov celo zmanjkalo sredstev. In to manjkajočo vsoto bomo morali pokriti iz lastnega rezervnega sklada! Zakaj nam je zmanjkalo 2,060.637 dinarjev? Posledice segajo iz leta 1975! V tem letu smo ustvarili premajhen ostanek čistega dohodka, zato nismo imeli kaj dati v sklade. Tako nismo imeli sredstev za regresiranje naših letnih dopustov. In ker se ta denar praviloma namenja že leto prej, kot se ga porabi, smo ga v letu 1976 izplačali v breme osebnih dohodkov! Izračun pa je takle: iz sredstev za osebne dohodke smo porabili za regresiranje dopustov 1,346.417,00 din, za jubilejne nagrade delavcev za 20-letno delo smo iz istih sredstev porabili 138.270,50 din, za odpravnine pa smo porabili še 86.679,80 din ali skupaj 1,57067,90 din! Del neplačane realizacije prav tako deluje na zmanjšanje ostanka dohodka, saj se je ob neplačani realizaciji 31.12.1976 v znesku 1,358.274,05 din in ob zmanjšanju stroškov za delno neplačano realizacijo 1,563.300,70 din čista neplačana realizacija 294.973,35 din pokazala 'kot zmanjšanje dohodka. KO PRAZNUJEMO DAN ŽENA . . . Naš 8. marec (Nadaljevanje s 1. strani) sla je težo materinstva med železja ter potrdila svojo enakovrednost in nadvrednost. Z nami je naš danes, pred nami je naš jutri...! Smo storili dovolj, da bo nežna in čuteča zmogla breme, ki ga je herojsko prevzela? Smo ji dali dovolj prostora in pravice, da bo enakopravno utirjala svoje in skupno življenje? Smo poiskali in uporabili vse možnosti, da ji pomagamo pri njenem primarnem poslanstvu? Presodimo svoj njen danes tam, kamor sežejo naša hotenja — doma, na delovnem mestu, v bližnjem okolju! Vsi! Povsod in vsak dan! Presoja in spoznanje naj rodita dejanje, da bo poslanstvo Klare Zetkin v celoti izpolnjeno! J. J. OB PRAZNOVANJU MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA NAŠIM SODELAVKAM IN VSEM ŽENAM ISKRENE ČESTITKE! Tabela 2: Štipendije m regresi za hrano, ki letos bremenijo osebne prejemke 1975 1976 Indeks 76/75 Štipendije 620.507,10 943.517,70 152,1 Regres za prehrano 937.637,25 1.285.397,00 137,0 Sklad za štipendiranje 256.909,70 295.375,50 115,0 Skupaj 1,815.054,05 2,524.290,20 139,2 Če seštejemo vsa povečanja, ki so bremenila dohodek v letu 1976 v primerjavi z letom 1975, dobimo: Stroški za regresiranje dopustov in za jubilejne nagrade 1,571.367,90 Neplačana realizacija 294.973,35 Povečana amortizacija, odpisi materiala in gotovih izdelkov 1,579.412,64 Povečanje štipendij in regres za prehrano 709.236,15 4,449.963,40 Tabela 3: Primerjava fizične proizvodnje v letih 1976 in 1975 1975 1976 Indeks 75/76 Proizvodnja v kg 1,204.336 1,236.618 102,7 Proizvodnja v kosih 5,675.844 5,461.368 96,2 Proizv. po prodajnih cenah 110,416.485 133,128.481 120,5 Izvoz (v $) 3,198.316 3,634.333 113,6 Tabela 4: Pregled celotnega dohodka TOZD delavska restavracija in njegova delitev Postavke 1976 1975 Indeks 76/75 Celotni dohodek 3.871.033 3.608.739 107,7 Porabljena sredstva 2.902.279 2.743.625 105,8 Dohodek I 9.687,54 865.114 112,0 Pogodbene obveznosti 18.005 14.509 124,1 Zakonske obveznosti 97.336 73.780 131,9 Dohodek II 853.413 776.825 109,8 Skladi 594.154 482.524 123,1 Bruto-bruto osebni dohodki 910.320 735.928 123,2 Nadalje so izredno negativno vplivali na poslovni uspeh tudi odpisi v breme izrednih izdatkov v decembru lani! Odpisi materiala in gotovih izdelkov, starih več kot leto dni, so pomenili vrednost 320.902,70 din, odpisi izdelkov, za katere je lastna cena večja od prodajne cene, pa so pomenili nadaljnjih 1,258.509,95 din ali skupaj 1,579.412,65 din dohodka manj! Čeprav nam sredstva za amortizacijo ostajajo kot nujna in potrebna, nam bremenijo stroške, pa je tudi zaradi tega ostanek dohod ka nižji, medtem ko so sredstva za amortizacijo višja. Tako so bila leta 1975 sredstva za amortizacijo 3,828.570,70 din in leta 1976 4 milijone 370.294,30 din ali za 1,041.723,60 din večja kot v letu 1975! Tudi štipendije in regresi za hrano bremenijo letos osebne prejemke, medtem ko sc lansko leto bremenili materialne stroške! V letu 1976 so se ti stroški občutno povečali in to za 709.236,15 din. In končno smo povečali tudi osebne dohodke, ki so v bruto znesku bili v letu 1975 52,712.078,50 din v letu 1976 pa 59,861.618,70 din, kar pomeni povečanje za 7,149.540.20 din (to so osebni dohodki brez regresa za dopust!). .To kaže tabela 2! V proizvodnji nismo imeli večjih izpadov, saj je bilo dokaj dobro oskrbovanje z reprodukcijskim materialom in energijo. V porabi ma teriala smo bili uspešni, saj so po rabljena sredstva samo za 3,1 odst. / večja kot v letu 1975. Manj uspešni pa smo bili v povečanju fizičnega obsega proizvodnje, kar kaže tabela 3! Neuspešni smo bili torej v primerjavi po izdelanih kosih, uspešni pa smo bili v proizvodnji po prodajnih cenah! Ta razlika je v glavnem zaradi povečanja cen na tujem trgu in zaradi boljšega proizvodnega sortimenta, kajti na domačem trgu nismo povečevali cen, za kar so znani razlogi. Zaradi izpada ostanka dohodka bomo zanesljivo tudi letos v enakih težavah, kot smo bili v preteklem letu. Naše letne anuitete, ki zapadejo v izplačilo letos, so 7,340.000 din, bomo delno krili iz lanske in letošnje amortizacije. Ker pa le-to potrebujemo tudi za vzdrževanje, bodo ta sredstva premajhna. Zato moramo letos nujno ustvariti čim večji ostanek dohodka. To pa bomo sposobni narediti le, če bomo vse naše stabilizacijske naloge boljše opravili, kot smo jih opravili v preteklem letu ...! In kako je poslovala TOZD delavska restavracija? Zaradi znanih podražitev prehrambenih izdelkov in v želji, da kvaliteto hrane izboljšamo, ne da bi cene zaradi tega povečali, je bilo seveda treba delavski restavraciji zagotoviti večje dotacije. Celotni dohodek se je v restav- raciji povečal, vendar ne v tako visokih odstotkih, kot prejšnja leta. To kaže tabela 3! Dipl. inž. VOJO DJINOVSKI ŽENE, PRIDITE V PONEDELJEK! Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva in osnovna šola organizirata proslavo dneva žena — 8. marca, ki bo v avli nove osnove šole v ponedeljek, 7. marca ob 15. uri. Na proslavi bomo žene deležne bogatega kulturnega programa, ki ga pripravljajo učenci osnovne šole za svoje mamice in za vse druge žene naše krajevne skupnosti. Po proslavi bo skromna pogostitev in priložnost za krajše kramljanje, ki nam ga velike obveznosti dopuščajo le redko kdaj. Krajevna organizacija socialistične zveze in osnovna šola vabita k polnoštevilni udeležbi! POMEMBEN OBISK V TOZD SLOVENSKA BISTRICA Pred kratkim je obiskal občino Slovenska Bistrica predsednik skupščine socialistične republike Slovenije dr. Marijan Brecelj z najožjimi sodelavci. Seznanil se je z njenim družbenopolitičnim in gospodarskim razvojem. Gostje so obiskali tudi našo temeljno organizacijo združenega dela. Skupaj s predsednikom skupščine SRS nas je obiskal tudi predsednik občinske skupščine Slovenska Bistrica Alojz Ko-res. Po prihodu v našo temeljno organizacijo so goste sprejeli direktor organizacije združenega dela ste-, klame »Boris Kidrič« dipl. inž. Vejo Djinovski, vodja temeljne orga- nizacije Iztok Vreš in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja. Med krajšim ogledom proizvodnih prostorov so se gostje seznanili s proizvodnim procesom in z vrstami naših izdelkov. Posebno so se zanimali za postopek izdelave, pridobivanje suro vin, stroške proizvodnje kakor tudi za plemenitenje izdelkov. Predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj je z velikim zadovoljstvom ugotovil, da je naša te meljna organizacija mlada, kar pomeni tudi perspektivna. Direktor Vojo Djinovski je še pristavil, da je lahko dober steklar samo tisti, ki se v mladosti seznani s to, že stoletja znano obrtjo — sedaj industrijo , in da tradicija steklarskih družin ni ravno redkost. Po ogledu proizvodnje sta predsednika slovenske skupščine in druge goste Vojo Djinovski in Iztok Vreš na skupnem pogovoru seznanila z razvojem steklarne in bistriške temeljne organizacije, s proizvodnjo in vrsto izdelkov, s prodajo, kadrovsko sestavo, samoupravno organiziranostjo in posebnim poudarkom osvetlila nadaljnje razvojne možnosti tako temeljne kakor tudi organizacije združenega dela ter slovenske in jugoslovanske industrije stekla nasploh. VIKTOR HORVAT ALI DELIMO TISTO, KAR USTVARIMO? Resnici poglejmo v oči! Odveč bi bilo znova jadikovati, v kako težavnem položaju se steklarska industrija nahaja že lep čas. Rezultati takšnega položaja so znani. Med drugim se močno zrcalijo v nizkih osebnih dohodkih steklarjev, kar zlasti bode v oči spričo težavnosti steklarskega dela. Poznavalcem razmer pred kakšnim desetletjem in danes, se zdi skoraj nemogoče da smo na lestvici poprečnih osebnih dohodkov zdrknili tako nizko, ki sicer vselej niso pravo merilo, vendar pa v določenem trenutku povedo kar dovolj! Ko je inflacija rasla s hitrimi koraki, naše cene pa so bile »zamrznjene«, smo bili v vse večji stiski. Cene reprodukcijskega materiala so rasle in zanesljivo požirale dohodek. Zaostajanje osebnih dohodkov je bilo iz dneva v dan bolj očitno. Hoteli smo ujeti korak z rastjo življenjskih stroškov, toda vse kaže, da smo opešali. Čeprav v času pisanja teh vrstic rezultati po slovanja v preteklem letu v celoti še niso bili znani, kaže zastaviti resno vprašanje: »Ali delimo to, kar ustvarjamo, ali pa so naši apetiti usmerjeni nad naše dejanske zmogljivosti?« S pisanjem tega sestavka se izpostavljam resni nevarnosti, da bom ožigosan kot morebitni nasprotnik porasta osebnih dohodkov. Tega se dobro zavedam, saj smo pri tem še kako občutljivi! Toda, bodi tako ali drugače, enkrat je treba pogledati resnici v oči. In prav zaradi tega naj bi te vrstice pomenile uvod v naše drugačno vsakdanje obnašanje in prispevek k stvarnemu boju za višje osebne dohodke, kajti zgolj skomigniti z rameni in se zadovoljevati z obsto- Med obiskom v steklarni Slovenska Bistrica sta sprejela predsednika skupščine SRS dr. Marijana Breclja, podpredsednika skupščine Bena Zupančiča in druge goste direktor OZD steklarna »Boris Kidrič« Vojo Djinovski in Iztok Vreš — foto Horvat. MIKA ŠPILJAK O NAGRAJEVANJU „...Delo je merljivo!“ Iz časnika »Delo« povzemamo Tanjugovo informacijo s seje zveznega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Jugoslavije, na kateri je predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika špiljak govoril tudi o nagrajevanju. »Vse, kar smo teoretično vedeli o delitvi osebnih dohodkov, smo zapisali v zakonu o .združenem delu...« je na seji odbora dejal med drugim Mika Špiljak in nadaljeval: »Zdaj ni več vprašanje, kam naprej, temveč kako! Zdaj nas čakajo konkretne naloge, da v praksi, v sleherni delovni organizaciji poiščemo merila za vredno ten j e in delitve po delu! Pri izdelavi teh meril moramo izhajati,« je še poudaril predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, »iz ocene dela in nalog, in ne iz analitične ocene delovnih mest ali ocene osebnosti. Zavzeti se moramo za to, da bi spodbudili delavce, naj prihajajo na delo. Dejstvo, da delavec ne izostaja z dela, še ni porok produktivnosti in dobrega opravljanja nalog!« ječim stanjem je najpobljša pot ne le za takšne osebne dohodke, ki jih imamo sedaj, ampak tudi za njihov nadaljnji padec ... Ne vidimo razlik ...! Zaključni račun bo pokazal kako smo gospodarili v preteklem letu. Takrat bo znano, kakšen je odnos med ustvarjenim dohodkom in med tistim, kar namenjamo za naše osebne dohodke! Značilno za preteklo leto je bilo večkrat, da smo za osebne do- hodke namenili približno enake zneske, čeprav smo ustvarjali različen dohodek. To je pri nas ustvarilo miselnost, da nam gre kar v redu in da se nimamo zaradi česa razburjati. Niso bili redki primeri, ko so posamezniki kar glasno negodovali, češ, le kaj nas vznemirjate, ko pa vendarle imamo za osebne dohodke dovolj denarja? V sklepih delavskega sveta sicer zasledimo sklep, koliko je denarja namenjenega za delitev osebnih dohodkov, toda ne zvemo, koliko smo ustvarili za takšno višino! Torej gre za nepopolno obveščanje vseh zaposlenih o razmerju med ustvarjenim in med tistim, kar si lahko razdelimo! Najbolj značilen je primer iz preteklega meseca, ko je bilo za osebne dohodke namenjenih 6.015.315.55 dinarjev, dočim je bilo za mesec prej namenjenih 6.013.315.55 dinarjev. Praktično enaki vsoti, čeprav sta bili mesečni realizaciji krepko različni! Brez večjega tveganja, da bi zašli v izgubo, bi po sedanjem stanju lahko delili v razmerju 52 odstotkov proti 48 odstotkov v korist osebnih dohodkov, toda razdeljena vsota se približuje razmerju od 60 odstotkov proti 40 odstotkov v korist osebnih dohodkov! Čeprav je direktor organizacije združene ga dela dipl. inž. Vojo Djinovski poudaril, da takšna delitev pomeni izgubo že na začetku, so bile naše kuverte debelejše ... Zakaj takšna politika in kakšne so posledice? Odgovoriti na to vprašanje ni lahko. Bržčas je še najbližji pravemu odgovoru tisti, po katerem si je v sedanjem trenutku težko zamisliti, da bi že tako nizke osebne dohodke spustili še na nižjo raven in da je še dovolj časa za »popravni izpit«, saj je pred nami še devet mesecev, v katerih' je možno popraviti dokaj neugoden letošnji start... Že res, da je to težko storiti, toda posledice so lahko še hujše? Zakaj? Dobršen del naših sodelavcev je trdno prepričan, da nimamo nikakršnih težav in da si zaradi tega ni treba posebej beliti glav. Z drugo besedo povedano to pomeni, da takšna politika ohranja staro miselnost: da pač moramo za naše težko delo prejemati tudi plačilo! To je velika zmota ... Bolj sprejemljiva politika se mi zdi tista, ki bo na trdnih tleh. In kakšna je le-ta? Izključno, vsaj po moji prespji, tista, ki nas bo popeljala v dejansko razčlenitev vseh notranjih, hib, brez katerih očitno nismo. Brez panike, trezno in preudarno! Na vseh ravneh! Od vratarja do direktorja! i Opustiti bo treba stare prijeme, po katerih smo brez prave razčlembe ocenjevali delo kogar koli. To bo pomenilo pravo mobilizacijo nas vseh. In če bomo prav mobilizirani, bomo veliko zmogli. Prej ko slej je boljše srečanje z resnico, saj bo manj boleče in še velika spodbuda bo! Za boljše gospodarnejše in samoupravno obnašanje. Ognimo se neučinkovitemu govoričenju, ki v resnici ne pelje nikamor, saj smo o lastni stabilizaciji izgovorili veliko več besed, kot pa smo v resnici storili zanjo! JOVO TIŠMA ’ * LETNA SKUPŠČINA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA SLOV. BISTRICA Uspešno prehojena pot Konec preteklega meseca je bila v temeljni organizaciji združenega dela Slovenska Bistrica redna letna skupščina osnovne organizacije sindikata. Poleg sprejetih nalog je skupščina prinesla še kadrovske in akcijske novosti. Med gosti smo pozdravili sekretarja ob črnskega sveta zveze sindikatov Slo venska Bistrica Jožeta Logarja. Brez predstavnika konference sindikata OZD!? Upravičeno smo pričakovali udeležbo kakšnega predstavnika konference sindikata iz organizacije združenega dela, toda na spregled ni bilo nikogar. To je odsev dosedanjega skromnega sodelovanja med sindikalnimi organizacijami v naši delovni skupnosti, ki pa se spričo številnih skupnih nalog ne bi smelo več nadaljevati...! Udeležba na letošnji redni letni skupščini je bila za razliko od udeležbe v preteklih letih na zavidljivi višini, saj se je odzvalo kar 160 članov sindikata. Tako je problem, s katerim smo se srečevali prejšnja leta, odpravljen. Teže te trditve ne zmanjšuje niti resnica, da je bila skupščina med dvema delovnima izmenama! Pestra dejavnost osnovne organizacije Osnovna organizacija sindikata in vsi njeni člani smo se v preteklem letu znašli pred številnimi pomembnimi nalogami, saj so se lete vrstile druga za drugo. V poročilu je predsednik Štefan Kodrič osvetlil le najpomembnejše, toda že teh je bilo kar obilica- »Preteklo leto je bila na področju sprejemanja samoupravnih in drugih aktov eno med pestrejšimi v zadnjem desetletju,« je v uvodu poudaril tovariš Kodrič, ko je ocenjeval delo sindikata. Dejal je, da so sprejeti akti v preteklem letu zahtevali polno angažiranost sindikata. Med naloge, ki jim je bilo treba posvetiti kar največjo skrb, vsekakor sodi boj za uresničevanje stabilizacijskega programa, saj je polletni obračun slabo kazal. Rezultati Skupnih prizadevanj in doslednega uresničevanja začrtanih programov so botrovali takšni končni bilanci, katero smo si želeli vse leto. Sindikat tudi ni stal ob strani, ko je bilo treba začeti uresničevati številne samoupravne sporazume, še posebno aktiven je bil pri oblikovanju meril in osnov za ugotavljanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke, člani izvršnega odbora so tvorno sodelovali pri sprejemanju nove analitične ocene delovnih mest ter pravočasno seznanili in pojasnili posamezne pripombe in predloge. Posebno pozornost pa je osnovna organizacija sindikata namenila pravilnemu nagrajevanju delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, katerim so pred kratkim zvišali osnove za osebne dohodke. Obveščanje bo treba dopolniti...! Obveščenost je med temeljnimi pogoji za uspešno doseganje boljših poslovnih in drugih rezultatov. Temu vprašanju je sindikat posvečal ustrezno pozornost, toda zaradi srečevanja s številnimi objektivnimi in subjektivnimi težavami vseh zaželenih oblik obveščanja nismo v celoti uresničili. Zlasti pogrešamo hitre in športne informacije, ki jih ni mogoče zajeti na se Stankih kolektiva ali prek »Steklar ja«. Za izdajanje posebnega, sprot nega in kratkega informativnega biltena pa nimamo potrebnih sred štev in kadrov. (Urednikova opomina: Za izdajo večkratnega biltena ni več zadržkov, saj imamo na voljo ustrezen bilten, ki se imenuje »Steklarjeve novice«. Zatorej le nekaj denarja in več dobre volje, pa bo tudi to urejeno!). Občutno pomanjkljivo je sprot no spremljanje dnevnih in tedenskih rezultatov poslovanja in obveščanja o njih. Premalo se čuti delegate v temeljnih samoupravnih skupnostih — torej v okoljih, ki so jih izvolila, da bi skupno sprejemali stališča, ki jih je treba zagovarjati. Še manj pa imamo povratnih informacij. Zato bo treba obveščanju posvetiti kar naj večjo skrb in izkoristiti vse možne oblike, katerih se lahko poslužimo! Sindikata in zveza komunistov neločljiva dejavnika Naloge osnovnih organizacij sindikata in zveze komunistov se ujemajo. To se je pokazalo že v preteklosti, saj so se člani vodstev obeh organizacij o vsem skupaj pomenili, zavzeli sklepe in jih posredovali v delovno okolje. V pestri razpravi je bilo med drugim povedanega precej o razvojnih programih in izhodiščih saT moupravnih interesnih skupnosti, srednjeročnem programu s konkretno zastavljenimi nalogami do leta 1980, sprejemanju samoupravnih sporazumov, kadrovskih vprašanjih vodilnih in vodstvenih delavcev, varstvu pravic delavcev v delovnem razmerju, vpisu posojila za ceste, pomoči Posočju in še številnih drugih vprašanjih ... V okviru danih možnosti si je sindikat močno prizadeval organizirati družbeno prehrano, letovanja in rekreacijo svojega članstva. Čeprav smo na teh področjih dosegli določene uspehe, pa bo v prihodnje vendarle treba narediti odločnejše korake. To pa bo mogoče le, če bo na razpolago več finančnih sredstev, ki pa so odvisna od poslovnih rezultatov in od prizadevnosti slehernega med nami! VIKTOR HORVAT IZPOSOJENA KARIKATURA • MARJAN MANČEK; PO0CRTANO Tudi takole si nekateri med nami predstavljajo svojo vlogo v medse bojnem obveščanju delavcev...! letna skupščina osnovne organizacije sindikata steklarska sola Uresničen načrt V soboto, 22. januarja so se člani osnovne organizacije sindikata Steklarske šole sešli na redni letni skupščini, na kateri so ocenili enoletno delo svoje osnovne organizacije. Poročilo predsednika osnovne organizacije sindikata Janka Bastašiča je zajelo vsa področja dejavnosti organizacije v preteklem letu, posebno pa je poudaril skrb za človeka, delitev osebnih dohodkov, obveščanje, stanovanjska vprašanja, medsebojne odnose in zakon o združenem delu. Poročevalec Janko Bastašič je dejal, da je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata na vseh sejah in programskih akcijah ter v raznih oblikah delovanja posvečal skrb svojim članom. Le-ta se je med drugim odražala v nudenju denarne pomoči socialno šibkim, ob porokah, rojstvih otrok in podobnem. »Člani sindikata v Steklarski šoli smo posebno skrb namenjali bolnikom, saj smo jih redno obiskovali v bolnici ali na domovih, če so bili dlje časa na zdravljenju. Niti upokojencev nismo pozabili, saj smo jih ob novem letu obiskali in izročili denarne nagrade«, je poudaril predsednik osnovne organizacije sindikata. Brez ustreznih meril za delitev osebnih dohodkov »V preteklem letu smo si zada li nalogo, da bomo osebne dohodke delili po delovnih rezultatih in v skladu s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, toda priznati moramo, da tega nismo izpeljali do konca. Nastale razmere so nas prisilile, da smo na nek način rešili vprašanje osebnih dohodkov na režijskih delovnih mestih, vendar je treba reči, da ima mo več delovnih mest, na katerih delavci niso nagrajevani, kot bi morali biti...«, je nadaljeval Bastašič in potem navedel, da je položaj steklarske industrije splošno težak in da bo treba nekaj ukreniti, če naj bi se premaknili v poprečni višini osebnih dohodkov, saj absolventi steklarske šole odhajajo na delo drugam, kjer je delo lažje in kjer so osebni dohodki boljši! V poročilu je bilo rečeno, da je bil kolektiv Steklarske šole sicer v preteklem letu dobro obveščen, da pa je vendarle premalo samo vztrajati pri še boljšem obveščanju. V »Steklarju« pogrešajo živo besedo sodelavcev, ki vprašujejo in odgovarjajo... Kolektiv Steklarske šole je z lastnim denarjem zgradil 4 stanovanja in za zasebno gradnjo 23 delavcem dodelil 55 milijonov posojil. Solidarnostnih stanovanj niso bili deležni, zaradi žgočih stanovanjskih vprašanj pa nameravajo letos zaprositi zanja. »če bi hoteli oceniti delo naše osnovne organizacije sindikata, bi lahko rekli,« je ocenjeval predsednik sindikata, »da smo naš delovni načrt, ki smo si ga zadali v preteklem letu, kar zadovoljivo uresničili. Ponekod smo bili bolj, ponekod manj delavni, bolj splošni in ponekod zelo konkretni. Izkušnje nam kažejo, da bomo morali v prihodnje delo in prizadevanja na vseh področjih še bolj poglobiti, če hočemo narediti tisto, kar je zapisano v statutarnem dogovoru o delu in organiziranosti sindikatov Slovenije.« Kljub težavnem letu so delavci Steklarske šole odvedli dva dnevna zaslužka med potresom ^prizadetim v Posočju, skupno z drugimi kolektivi so pomagali graditi Sotelsko cesto in uspešno izpeljali akcijo za vpis posojila za ceste. Sprejeli so tudi predlog, da bodo letos pomagali graditi cesto onkraj Sotle s prispevkom v višini svojega enodnevnega zaslužka. V delegatskem sistemu kratek stik Svoja prispevka k poročilu predsednika osnovne organizacije sindikata sta dala tudi dipl. inž. Ante Plazonič in Marjan Jazbec, ki sta govorila o delu delegacij, čeprav ne gre zanikati določenih uspehov, je po besedah obeh govornikov razvidno, da sta največji hibi delegacij njihova nesklepčnost, kar se pojavlja iz leta v leto, in da svojih nalog niso opravile skladno z željami delavcev. Materiali, ki jih pošiljajo samoupravne interesne skupnosti, so preobširni in nerazumljivi. Izrazit je kratek stik med delavci in'delegati. Velja ocena, da je bila udeležba delegatov šole v občini in regiji pozitivna izjema v primerjavi z udeležbo drugih delegatov. Treba je poglobiti stike med delavci in delegati, kajti v nasprotnem primeru bo mogoče govoriti o uspešnem delovanju delegatskega sistema. Zaradi odhoda dveh članov delegacij je ostalo le 8 delegatov, medtem pa je število samoupravnih interesnih skupnosti večje. g Med delavkami in delavci Steklarske šole prevladujejo mladi delavci. To M se je pokazalo tudi po udeležbi na minuli letni skupščini osnovne orga-■ nižacije sindikata — Joto Lah. Ocena je tudi, da je biti delegat zahtevna naloga. Kdor jo hoče uspešno opraviti, mora imeti zvrhano mero dobre volje in mora žrtvovati za to precej časa. V znamenju rekonstrukcije Ko je posegel v razpravo, je dipl. inž. Branko Pucelj dejal, da je že mogoče narediti grobo primerjavo med leti 1975 in 1976. Preteklo leto je ocenil za leto rekonstrukcije in prehoda s 7-umega delavnika na 8-urni delovnik s prostimi sobotami. »Čeprav smo proizvedli za 77.000 kosov ali za 11 odst. več, lahko rečemo, da je to relativno dobro, toda ob upoštevanju naših novih zmogljivosti z doseženim ne moremo biti v celoti zadovoljni. Plačali smo davek prehodu na novo proizvodnjo, saj nam kader, ki smo si ga priskrbeli, ni bil zadosti usposobljen. Zadnji mesec preteklega leta smo naredili 6.700 kosov, kar je v primerjavi z letom 1975 za 29 odst. več. Nadaljevanje v tem slogu pomeni rentabilno poslovanje, odstopanje od tega pa ne pomeni samo zadrževanja osebnih dohodkov na takratni ravni, ampak pomeni hkrati tudi drsenje k tistim, ki poslujejo z izgubo. Ker poznam razmere pri nas, vem, da do tega ne bo prišlo«, je sklenil razpravo Branko Pucelj. Razpravljal je tudi Remi Kočica, toda njegov prispevek objavljamo spodaj! Julij Lončarič se je zadržal pri preteklosti šole in omenil, da je šola letos pred proslavo svoje 30. obletnice obstoja in da je v tem času izšolala 850 strokovnih steklarjev, med katerimi so sprva prevladovali steklopihalci, zdaj pa prevladujejo steklobrusilci in 19 steklarskih tehnikov. Po Lončaričevih besedah je velika škoda, ker so propadli poskusi, da bi že lani pričeli z izobraževanjem ob delu. Pričakuje, da bo to vsaj letos uresničeno. Govoril je še o uspešnosti učencev zunaj šole in o potrebi po kadrovski krepitvi šole, kajti pričakovati je, da bo izobraževanje na drugi stopnji usmerjenega izobraževanja poverjeno Steklarski šoli. »Če smo že servis, bodimo dober!« K razpravi se je priglasil tudi direktor šole dipl. inž. Lado Tkavc, ki se je dotaknil več vprašanj. Po njegovem je bila ugotovitev pred tremi leti o navalu konkurence, ki se jo ne bo dalo prenesti pod takratnimi pogoji pravilna. Zaradi tega je bila nujna odločitev o gradnji, ki pa se je zavlekla zaradi pomanjkanja sredstev in zaradi družbenih zadržkov. V preteklem letu so nas pestile številne težave, saj smo osvajali novo tehnologijo, konkurenca je bila nelojalna, težave so bile v zvezi s plačevanjem. Kljub vsem težavam pa je direktor preteklo leto ocenil za uspešno in da je že čutiti obnašanje delavcev kot pravih gospodarjev. Potem je še dodal: »Čeprav se je zvezni davek na kristal znižal, ne bi kazalo naših izdelkov podražiti za več kakor 13 odst., saj je kristal že sicer drag. Kaže pa pripraviti predlog za podražitev drugega stekla... Zadnji meseci tudi kažejo, da nam gre bolj. še! Brez pridržkov je treba podpreti nagrajevanje po delovnih rezultatih, kajti v nobenem primeru ne moremo zagovarjati tako imenovane uravnilovke. Zdi se mi, da je nestrpnost nekaterih mladih kljub temu, da so napredovali, vendarle nekoliko pretirana.« Drago Korbar se je zavzel, da bi bilo treba temeljito raziskati, zakaj je bilo poslovanje zadnje mesece tako uspešno in zakaj nima šola lastnega proizvodnega programa. Odgovorjeno mu je bilo, da sta obe vprašanji umestni, toda do lastnega proizvodnega programa je dolga pot in da so doslej delali pač tisto, kar je bilo moč prodajati. V zvezi s tem je bilo tudi rečeno, da mora biti šola dober servis! V razpravo so še posegli Mirko Anderlič, Remi Kočica in Franc Dosier, ki so govorili o analizi delovnih mest, o neizkoriščenih letnih dopustih in da bi bilo treba že sedaj razmišljati o tem, kako bi si surovino zagotavljali iz nove zmesarne. Glede na trideseto obletnico Steklarske šole bi po mnenju nekaterih udeležencev skupščine kazalo pripraviti smotro jugoslovanskega steklarskega oblikovanja v Rogaški Slatini, organizirati predavanja, razstavo in vse skupaj povezati s steklarskim plesom, kar naj bi postalo tradicionalno. Za konec še pripomba pisca teh vrstic, ki se je oglasil na letni skupščini in pokritiziral Steklarsko šolo zaradi neizkoriščenih možnosti, ki jim je ponudena za medsebojno obveščanje s časopisom »Steklar«. JOVO TIŠMA SINDIKATI IN ZAKON O ZDRUŽENEM DELU Ne le analitična ocena..! Osnovna organizacija sindikata Steklarske šole se je prizadevno lotila doslednega uveljavljanja zakona o združenem delu. Da bi kar se da stvarno pristopili k delu, smo izvolili tri komisije, ki so kritično ocenile dosedanje delo in razmere ter sprejele stališča, ki gredo v prid prilagajanju zakona o združenem delu. Poročila komisij je obravnaval zbor delovnih ljudi in sklenil, da jih bo v prihodnje dosledno upošteval pri razvoju naše delovne skupnosti. Perspektivo steklarske šole vidimo predvsem v združeni steklarski industrij-i Slovenije. Razvojni načrti šole morajo temeljiti na kadrovskem načrtovanju steklarskih organizacij združenega - dela. Poleg rednega šolanja, moramo brez odlašanja razviti izobraževanje ob delu za množico mladih delavcev, k) so se zaradi pomanjkanja steklar jev znašli na delovnih mestih brez poklicnega šolanja. Med temeljne naloge sindikata v prihodnjem obdobju nedvomno so di izoblikovanje ustreznih meril za pridobivanje in delitev dohodka m meril za delitev osebnih dohodkov na podlagi delovnih rezultatov pb: sameznika in skupine. Analitična ocena in sistemizacija delovnih mest ne moreta več biti edini merili za delitev osebnih dohodkov. Večjo težo je treba dati delovni in kakovostni storilnosti. Ugotavljamo, da v delegatskem sistemu obveščenost delavcev še vedno ni dosegla ustrezne širine in globine, ki sta njimi za zavestno, kakovostno in odgovorno odločanje. Plačilni seznami prav malo povedo o dogovorjeni namenski porabi sredstev za osebne dohodke. Na dlani je težak položaj steklar- ske industrije, saj čisti dohodek in ostanek dohodka zaostajata. To pa pomeni tudi zaostajanje osebnih dohodkov steklarskih delavcev. Ker menimo, da sta k takšnim negativnim tokovom prispevali na- ša razdrobljenost in naše zapiranje v domačo hišo, se bo treba dogovoriti za smiselno delitev dela, za skupen nastop na tržišču, za skupno izobraževalno politiko in za skupen odnos do družbenih interven- cij. Gojiti je treba zavest, da- smo si medsebojno nujno potrebni, saj palico lahko zlomi slaboter. otrok, butare pa velikan ne zmore! REMI KOČIČA NOV NAČIN OBRAČUNAVANJA OSEBNIH DOHODKOV BRUSILCEV V KOZJEM Zakaj fazni obračun? Minilo je mesec dni poizkusnega dela po novem načinu obračunavanja osebnih dohodkov v eni brigadi brusilcev v Kozjem. Mogoče ne bi kazalo govoriti o nekaterih reakcijah proti tem metodam dela, ki so vpeljane dobronamerno, ker izhajajo iz vseh smernic oziroma izhodišč za nagrajevanje po delovnih rezultatih. Ker pa sem bil nekakšen organizator tega, sem dolžan to tudi pojasniti. Predvsem zaradi tega, ker so nekateri »sodelavci« v zvezi s tem ravnali neprimerno, da ne rečem kar nazadnjaško! Za kaj gre? Sistem je bil kriv za že običajne spodrsljaje, ki so in še vedno bodo zaradi določenih slabosti oziroma zaradi slabega glajenja pri kislinskem poliranju. V pojasnilo naj navedem, da je bila sprožena strašanska gonja proti vsem trem brigadam v Kozjem, čeprav je samo ena delala po novem sistemu. Tukaj je torej očitno, da je šlo za ravnanje, ki nima nič skupnega s Stvarnostjo! Za kakšno nagrajevanje gre? Ugovori, češ nikdar nismo delali po normi in tudi sedaj ne bomo, so smešni in gotovo niso v prid ne delovni organizaciji in ne delavcem. Očitno gre cilj, da bi tisti, ki več prispeva, tudi več dobil. Toda priti do temu primernih rešitev je resnično zahteven postopek! Do sedaj je bil mojster delitelj »pravice«, ki je podeljeval tiste procente ali odstotke enkrat letno. Bila je generacija, ki je po urav-nilovskem načelu prejemala povišanja. Ne bi mogel sicer reči, da nista bili upoštevani pridnost in prizadevnost posameznika, toda velikokrat smo ugotavljali, kako nekdo le več prispeva kakor drugi, oba pa sta bila enako ocenjena... In prav „nič ni pretirana trditev, da je zaradi tega marsikdo postajal brezbrižen, saj praktično ni čutil svojega prispevka k višjim osebnim dohodkom! Nagrajevanje po novih merilih zavrača mojstrovo »dobroto«, ki je še posledica obrtniškega odnosa do delavca... Po sistemu, ki ga kanimo vpeljati, si vsak posameznik določa tisti odstotek sam! In kako pridemo do tega? Normativ, oziroma na delovne faze razčlenjen izdelek v nadaljevanju dejansko pomeni nagrajevanje po delu. Delovno fazo ovrednotimo s poprečnim delom z vsemi dodatki za izgubo časa na račun popravljanja brusov, prenašanja stekla itn. Stoodstotno doseganje normativa pomeni določeni osebni dohodek za grupo ali skupino del. Zakaj razburjanje? Bržčas nekdo misli, da je delo po normi divjanje. To ni res! Z normalnim delom se da vse normative doseči in preseči. Seveda z gotovo mero znanja, zavzetosti in dobre organizacije ... Pomeni, da lahko delamo kakor do sedaj, saj smo tudi do sedaj delili le to, kar smo ustvarili! Razlika je le v tem, da smo do zdaj merili učinek celotne brigade, poslej pa bomo merili posameznikov učinek! V celotnem sistemu je dopusten uvajalni čas, če nekoga priučujemo na zahtevnejšo grupo del. To zaradi tega, da ne bi bil prikrajšan. Prav tako je treba upoštevati tudi faktor stimulacije za kvaliteto opravljenega dela. Toda vsi smo vezani na skupni uspeh pri manjšem odpadku in klasificiranju končnih izdelkov...! Naš cilj bi torej moral biti, da se vsakdo med nami čim bolj približa normativu. To bi obenem pomenilo tudi ozko specializacijo za nekatere in tako bi tudi morali načrtovati delo. Mogoče tudi ni nujno, da bi delavec ene brigade delal samo izdelek, ki ga le-ta vzame v delo, če zanj ni primernega dela. V tem primeru prehajamo na delo po usposobljenih delovnih skupinah, pa tako vsaj za nekatere izdelke klasična brigada odpade. Iz vsega povedanega je očitno, da so naši cilji večja produktivnost dela, boljši delovni uspehi in in višji osebni dohodki delavcev, seveda skladno z njihovimi delovnimi rezultati. Vsakršno drugačno tol. mačenje naših prizadevanj zato lahko razumemo kot zaviranje naše poti k napredku! JOŽE BOŽIČEK SKLEPI ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA TOZD STEKLARNA ROG. SLATINA Veliko novih odločitev Samoupravna delavska kontrola 1. Organ samoupravne delavske kontrole TOZD Rogaška Slatina je pri pregledu udeležbe delegatov na sejah samoupravnih organov TOZD steklarna in OZD steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina ugotovil, da nekateri delegati porazno redko prihajajo na seje organov samoupravljanja. Zato samoupravna delavska kontrola TOZD steklarna priporoča izvršnim odborom osnovnih organizacij sindikata, naj obravnavajo tako ravnanje nekaterih delegatov, za naslednje volitve pa naj delegirajo take člane delovne organizacije, ki bodo resnično pripravljeni sodelovati. 2. Organ samoupravne delavske kontrole pri finančnem pregledu odnašanja in čiščenja loncev za leto 1976-je ugotovil, da je vsa potrebna dokumentacija pedantno urejena. 3. V zveza z zamujanjem dela, v čemer se kaže velika izguba delovnega časa, samoupravna delavska kontrola predlaga delavskemu svetu TOZD steklarna Rogaška Slatina, naj pospeši nabavo ure za kontrolo prihodov na delo in odhodov z dela ter hkrati sprejme sklep, naj se do montaže kontrolne ure vodi točno evidenco prihodov oziroma zamujanja dela vseh članov delovne organizacije. 4. Pri pregledu reklamacij naših izdelkov za leto 1976 je samoupravna delavska kontrola ugotovila, da so bile reklamacije zaradi osebne malomarnosti do dela, netočne oblike izdelkov, zamenjave embalaže in etiket, slabega vribavanja zamaškov, zamenjave izdelkov pa tudi zaradi slabih medsebojnih odnosov, oziroma zaradi slabega sodelovanja med vodilnimi delavci. Da bi reklamacije zmanjšali, kolikor se pač da, samoupravna delavska kontrola predlaga delavskemu svetu TOZD steklarna Rogaška Slatina, naj sprejme ustrezne sklepe, z uresničitvijo katerih se bo izboljšala in okrepila služba za dizajn, da se čim prej ustanovi oddelek za pripravo dela ter osamosvoji oddelek za kontrolo kvalitete, kateremu moramo nuditi vso podporo. Istočasno bo samoupravna delavska kontrola mesečno obravnavala reklamacije naših izdelkov ter ugotavljala vzroke zanje. 5. Samoupravna delavska kontrola opozarja na neurejeno vratarsko službo pri stranskem vhodu v TOZD steklarna Rogaška Slatina ter na parkiranje avtomobilov zunanjih delavcev v delovni organizaciji predvsem pri novi zmesarni. Delavski svet Delavski svet TOZD stekama Rogaška Slatina je na 23. redni seji 4. februarja sprejel naslednje sklepe: 1. Za mesec januar 1977 se razdelijo sredstva za osebne dohodke v višini 6,015.000 din bruto-bruto. 2. Potrdi se inventurni elaborat za leto 1976, in sicer: inventura nedokončane proizvodnje, terjatev in obveznosti, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev, obveznic in efektivnih valut, trgovskega blaga v prodajalni I. Rogaška Slatina, osnovnih sredstev ter nedokončanih investicij. 3. Odpiše se vzorce, ki so bili razstavljeni pri naslednjih kupcih, v naslednjih vrednostih: Jugodrvo Beograd za 8.347,60 din, TOZD steklarna Slovenska Bistrica za 685,90 din in Interpublik Rijeka za 4.645,25 din. Omenjene vrednosti se odpiše v breme izrednih odhodkov. 4. V breme izrednih odhodkov se delno odpiše izvoz izdelkov tvrdki Arnolfo di Cambio izvoznika Ke-mija-Impex Ljubljana, in sicer: računa 275 in 276 Arnolfo di Cambio za 177.648.20 din in račun 81/74 LAIV za 69.353,80 din. Ta izvoz je bil opravljen v letu 1974, vendar je kupec reklamiral obliko izdelkov, nakar je tudi vrnil del blaga. Razliko med prodajna vrednostjo po fakturah 275, 276 in 81 se knjiži v breme izrednih odhodkov, kar je 147.002 din, znesek 75.637,25 din pa krije izvoznik Kemija-Impex Ljubljana. 5. Razveljavi se sklep 21. redne seje delavskega sveta TOZD steklarna Rogaška Slatina o odpisu reklamacije izvoza tvrdki Wittwer ZRN. V breme izrednih odhodkov se odpiše le razliko med vrednostjo odpr te fakture za 52.924 din in vrednostjo vrnjenega blaga za 42.842,55 din, kar je 10.081,45 din. 6. V smislu določil zakona o ugotavljanju in delitvi celotnega dohodka se v breme izrednih odhodkov odpiše vrednost gotovih izdelkov, ki so bili 31. decembra lani na zalogi, lastna cena zanje pa je večja od prodajne cene po PLC 749.149 din. Ta odpis se zmanjša za že prenešene stroške, ki se jih ne sme vkalkulirati v zaloge, to je približno 28 odstotkov. Točen delež bo ugotovljen z letnim obračunom stroškov, ki se ga po zakonu ne more vkalkulirati v zaloge. 7. Potrdi oziroma poveča se minimalne amortizacijske stopnje: za osnovna sredstva, ki obratujejo dve izmeni od 3520 ur do 3960 ur, za 15 odst., za osnovna sredstva, ki obratujejo tri izmene, kar je več kakor 6600 ur, pa se minimalna stopnja’ poveča za 50 odstotkov. 8. Valorizira se samo tista osnovna sredstva, ki jih zakon predvideva za 15 odstotkov. Iz osnove za‘valorizacijo se izvzame osnovna sredstva zunaj uporabe. 9. Imenuje se komisijo, ki bo ugotovila tržno vrednost odpisanih osnovnih sredstev, v sestavi Marjan Drofenik, Drago Mlinar in Venčeslav Srbčič. 10. Podpiše se samoupravni sporazum o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev, združenih v zavarovalni skupnosti Triglav. Za delegata v temeljno industrijsko rizično skupnost se imenuje mr. Franca šrimp-fa. 11. V skupno komisijo za dopolnitev samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov kemijske in sorodnih panog se imenuje dipl. ekonomista Antona Sovinca. 12. Rudija Jugovarja se imenuje za delegata v odbor za ureditev spominskega doma Borisa Kidriča na Knežcu. 13. Po obravnavi predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za rekonstrukcijo ceste 4 Rogatec—Žetale, ki ga je predlagala lil krajevna skupnost Donačka gora, III so delegati v delavskem svetu skle- i I r ndli, da TOZD steklarna Rogaška Slatina ne bo podpisala tega samo upravnega sporazuma, ker še sama okolica delovne organizacije ni ustrezno urejena. 14. Predloga industrijskega gasilske ga društva TOZD steklarna Rogaš ka Slatina sta bila osvojena, s tem, da se napoti enega gasilca na tečaj za polnjenje ročnih gasilnih aparatov, njihovo vzdrževanje ter vzdrževanje ostalega gasilskega orodja in opreme ter avtomobilov. Isto časno se poviša urno postavko za čas dežurstva članov IGD na 35 din. 15. Potrjen je predlog odbora za medsebojna delovna razmerja o dodelitvi posojila 10.000 din za individualno gradnjo Leopoldu Ko-ražija, kateremu se je predhodno odpovedal Franc Prelovšek. 16. Potrjen je predlog izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata o udeležbi njegovih članov na sindikalnem seminarju v Rogaški Slatini, ki jim za čas odsotnosti pri pada en dan plačanega izrednega dopusta. 17. Predlaga se odboru za medsebojna delovna razmerja, naj razpiše na osnovi dogovorjenih razpisnih kri terijev prosto delovno mesto vodje oddelka za kontrolo kvalitete v TOZD Steklarna Rogaška Slatina. 18. Pritožbo Martina Kampuša se vrne odboru za medsebojna delovna razmerja v ponovno obravnavo, s tem, da se upošteva mnenje tehničnega sektorja in poslovodij iz desen brusilnice. 19. ■ Na pritožbi Jakoba Vodušeka in Jožeta špilaka zoper sklep odbora za medsebojna delovna razmerja o njuni izključitvi iz delovne organizacije je delavski svet TOZD po razpravi sklenil, da se potrdi odločitev delegatov v oboru za medsebojna delovna razmerja TOZD. 20. Delovno mesto soboslikar III, ocenjeno z 850 točkami, se spremeni v delovno mesto PKV soboslikar III ter oceni s 600 točkami. Spremembo se vnese v sistemizacijo delovnih mest. 21. Potrdi se predlog za popravilo hidravličnega dvigala ter predlog za nakup kompresorja EKA-10 v vrednosti 164.850 din in oljnega zaga-njača v vrednosti 12.885 din ter popravilo stružnice v vrednosti kakšnih 50.000 din. REZIKA TOMIČ SKLEPI DELAVSKEGA SVETA TOZD STEKLARNA SLOVENSKA BISTRICA Poravnava računov... Razen nekaterih sklepov, ki so jih sprejeli delegati v delavskem svetu TOZD steklarna Slovenska Bistrica, bi lahko rekli, da je bila zadnja seja v znamenju raznih pre-knjižb starih računov. Delegati so sprejeli obrazložitev računovodje temeljne organizacije združenega dela in skladno s tem sklenili: 1. Da se devizno nakazilo Tehno-impex iz leta 1975 94.335,95 dinarjev namesto 9.433,35 dinarjev vknjiži v dobro izrednih dohodkov pretekle ga leta; da se ugotovljeno razliko z izvoznikom Kemija-impex Ljub ljana iz leta 1974-76 14.771,36 dinar-jev knjiži kot izredni dohodek iz prejšnjih let v breme izrednih izdatkov pa se vknjiži znesek 13.275,35 dinarjev; da se razliko, nastalo v poslovanju z izvoznikom Steklo Ljubljana v letih od 1974 do 1976 v znesku 20.830,36 dinarjev knjiži v dobro izrednih dohodkov iz prete klih let,-2. Bruto osebne dohodke se poveča za 894.95 dinarjev za prispevek od tistih, ki so zapustili delovno skupnost. 3. V breme izrednih izdatkov se vknjiži razlike, nastale zaradi neplačane refundacije osebnih dohodkov iz leta 1973 in 1974 in vrnjenih prispevkov od nadomestil v skupnem znesku 449 dinarjev. 4. Skladno z navodili SDK se znesek 110.251,15 dinarjev prenese iz rezervnega dela dohodka v poslovni sklad na konto 127. Sporne terjatve v enakem znesku pa se vknjiži v breme izrednih izdatkov. 5. V dobro izrednih dohodkov se vknjiži znesek 11.855,20 dinarjev kot razliko iz preteklih let, ugotovljeno pri izvozniku Elektrotehna Zagreb. 6. V temeljno rizično skupnost zavarovalne skupnosti »Triglav« se imenuje za delegatko Maro Bizjak. 7. Dežurstvo gasilcev ob nedeljah in praznikih se nagrajuje namesto dosedanjih 100 s 180 dinarji. 8. Zaradi delovnih pogojev in hitre obrabe se bodo za trajanja delovnih oblek v mehanični delavnici zmanjšala na 6 mesecev. 9. Za udeležbo na skupni vadbi pevcev od 21. do 26. februarja se Bernardu Rebernaku in Ivanu Ro riču odobri izredni plačani dopust. 10. Delegati v delavskem svetu so upoštevali želje tistih delavcev, ki zaradi zdravstvenega stanja — za dokazilo morajo prinesti ustrezno potrdilo od specialista — ne morejo uživati pripravljenih obrokov v družbeni prehrani, da dobijo ustrezne bone v višini nadomestila za malico. 11. Zaenkrat se ne sprejme predloga osnovne organizacije sindikata za dotacijo 20.000 dinarjev, namenjeno organizaciji proslave dneva žena, ker še ni znane ostanek dohodka iz zaključnega računa za preteklo leto. Če bi sindikat vztrajal pri tej zahtevi, bo odobreni znesek bremenil osebne dohodke. O tem pa mora reči svoje zbor delovnih ljudi. 12. Za preselitev oddelka za dekoracijo v nove prostore se odobri približno 200.000 dinarjev, preselitev pa naj se opravi do konca februarja. 13. Sprejme se poročilo vodje temeljne organizacije združenega dela o uspešno opravljenem remontu električne peči v vrednosti 400.000 dinarjev in hkrati napove remont četrte talilne peči skladno z že sprejetim investicijskim načrtom v vrednosti 1,000.000 dinrrjev, upoštevajoč delno rabljem samotni material od Krke iz Novega mesta. 14. Sprejme se poročilo o slabšem poslovanju v januarju, v katerem smo naredili le za 3,12 milijonov dinarjev izdelkov zaradi zmanjšanega izvoza. 15. Za nemoteno delovanje elektro-agregata se kupi novo dovodno stikalo v vrednosti 100.000 dinarjev 16. Komercialna služba je založena za dogovore s kupci in za potrditev novih prodajnih pogojev. VIKTOR HORVAT O BRZOJAVK», »PRETEHTANIH« SKLEPIH, IZOBRAŽEVANJU IN ŠE O ČEM . . . Argusov sprehod »Ko bi ga prej vsaj malo raztegnili, pa bi morda utegnili izkoristiti letne Pred kratkim je pristopil pismonoša z resnim obrazom, mi nekoliko boječe predal telegram in me zaskrbljeno ogledoval, ali se morda kakšnemu sorodniku ni pripetila hujša nezgoda. Da bi ga potolažil, sem sporočilo kar takoj prebral. Pa se mi je čelo tako orosilo, da je ubogec moral hitro po hladno vodo. Ko sva oba prišla k sebi, sem brzojavko še naglas prebral: »ARGUS, PRIDI, VSI DELOVNI IN DRUGI PROSTORI BREZHIBNO ČISTI — STOP — KAJ TAKEGA NE BOŠ SPET KMALU VIDEL — STOP — TVOJI SODELAVCI IZ ...Nista pomagala ne znoj, ne povoj .. .1 TOZD SLOVENSKA BISTRICA — STOP.« Ker je telegram prispel dan pozneje, mi ni preostalo drugo, kakor da sem jim še sam odgovoril s telegramom: »PRIDEM, KO BOSTE VNOVIČ TAKO POCEDILI — STOP — SAJ VEM, DA JE DANES ŽE PREPOZNO — STOP.« Sit raznih stresov sklepam, da bi bilo najboljše, če bi presedlal na kaj bolj pametnega, saj mi potem ne bi bilo treba sprejemati takšne pošte z nenavadno vsebino, sem zajadral na oglasno desko, da bi bolj v miru prebral kakšen »dobro« pretehtan sklep. In res sem prebral: »Za mojstra-brigadirja je odbor za delovna razmerja postavil tovariša X, ki ima prednost pred tovarišem Y zaradi tega, ker je slednji pričel delati nekaj pozneje.« Kmalu za tem pa je delavski svet sklenil: »Bo treba še preveriti. Zadeva naj gre nazaj, pač tja, od koder je prišla, saj se še drugi nekaj glasijo!« Ugotovitev? Na tako »veliki« razdalji niso bile možne prvotne konzultacije in glasek tistih, ki čivkajo, je nemalokrat v drugem planu...! In potem znova: odbor za medsebojna delovna, razmerja je po daljših konzultacijah dopuste...!« le ugotovit, da je tovariš Y »ta pravi«. Takole si mislim.: da ravno ne-samoupravno ne bi bilo, če bi pri podobnih rečeh lahko svoje rekli tudi tisti iz neposrednega kandidatovega delovnega okolja! Izobraževanje ob delu, ki smo mu včasih rekli večerna šola, je postalo tako priljubljeno, da me resnično mika tudi ta nova oblika pridobivanja znanja. Rahlo pa me skrbi, ali ni to izobraževanje bolj za druga dela, kakor pa za delo, ki ga že opravljam? štiri leta bom ta čas počasi že pretuhtal, kam naj bi »zlezel«. Seve, v pisarno! Naj bo kjerkoli, samo da bo pisarna...! Če pa hočem priti v pisarno k nam v steklarno, je pot nekoliko krajša. Steklarska šola se je namreč že izkazala kot dobra vzgojiteljica ne le dobrih pihalcev in brusilcev, ampak tudi pisarniških moči, saj kmalu ne bomo več potrebovali tistih, ki so štiri leta hodili v ekonomsko šolo, ker jim bodo brusilke zasedle delovna mesta, mi pa gradimo nove brusilnice in kupujemo brusilne stroje, da bomo lahko zanje pridobili ljudi s pri-učevanjem! Kaj vem, ali je to res kakšen nov model, s katerim bomo »podkurili« tistim, ki se gredo avtomatske proizvodnje, ali je to luknja v naši kadrovski politiki. V dodatni vlogi Ce pa že ni luknja v kadrovski politiki, bo zagotovo v naših žepih! Ker se že bliža pomlad, naj še preidem k športnikom. Kmalu bomo veseli, ker si bomo lahko na prostem ogledali marsikakšno prireditev. Tako nas na primer naši nogometaši radi večkrat »razvese- lijo«. Pred kratkim so nam postregli z novico, da nimajo ne upravnega odbora, ne gospodarja in najbrž tudi malo žogobrcov... Saj pravim: najbrž je večina odbornikov preutrujenih in si morajo nabrati novih moči. če je med krivci kakšen šofer, naj bi po možno- sti enkrat le pošteno prijel krmilo v roke in zravnal nogometno vozilo, ki mu grozi nevarnost, da pade v prepad, saj »gasilcev« res ne potrebujemo.. J čeprav malo hripav, vas prisrčno pozdravlja vaš Argus SODELAVCI VPRAŠUJEJO — SODELAVCI ODGOVARJAJO! Kako do kvalifikacij? Zadnja leta opažamo, da v zvezi z nazivi visokokvalificiranih (VKV) in kvalificiranih (KV) brusilcev ni nikakršnega reda. Menimo, da je skrajni čas za ureditev tega vprašanja! Večina starejših sodelavcev ima ustrezno potrdilo, oziroma spričevalo o svoji kvalifikaciji. Zadnji so opravljali ustrezne izpite pred približno osmimi leti. Dobro nam je ■znano, kako so le-ti potekali. Čeprav je takšno spričevalo notranjega značaja, saj velja le za našo steklarno, si ga želimo tudi mi...! Menimo, da bi ga morali dobiti, saj že dolgo veljamo za visokokvalifi eirane brusilce, delamo na takšnih delovnih mestih, po njih smo plačani, kar s svojim vsakadnjim delom tudi upravičujemo. Da je važno imeti takšen dokument v rokah, vidimo tudi po razpisih za posamezna delovna mesta, za katera se zahteva VKV. Tudi v osnutku siste- mizacije delovnih mest zasledimo te nazive. Zaradi vsega tega zastavljamo vprašanje: »Kako naj pridemo tudi do formalnega spričevala o visoki kvalifikaciji? Ali naj bi bilo za to treba narediti, zbrusiti pose ben izdelek, ali pa bi takšno interno visoko kvalifikacijo dobili avtomatsko takrat, ko bi napredovali do določene meje?« Zamisel o dveletni delovodski šoli je sicer v redu, vendar menimo, da bo primerna le za tiste, ki želijo postati kaj več, na .primer vodje oddelkov in podobno. Zdi se nam, da bi bilo krivično od nas zahtevati obširno izobraževanje, saj dobro vemo, da se od prejšnje generacije ni ničesar zahtevalo. Nadalje bo treba poskrbeti po-' trdilo o kvalifikaciji tudi skupini priučenih brusilcev, ki delajo po sedem ali več let na takih delovnih mestih, nimajo pa nobenega ustreznega dokumenta o kvalifikaciji! Če bomo uredili ta vprašanja, potem bo tudi zanimanja za brušenje več. In verjetno je podobno tudi pri peči? Zato pričakujemo jasen odgovor! Na vprašanje skupine-naših sodelavcev je odgovoril sekretar organizacije združenega dela Vlado Mrhar: »Do leta 1961 si je delavec kvalifikacijo pridobil v poklicnih šolah, visoko kvalifikacijo pa so si delavci pridobili z ustreznimi tečaji in z opravljenim izpitom pred komisijo, ki jo je imenoval okrajni ljudski odbor. Leta 1961 pa je zvezni sekretar za delo izdal navodilo (Uradni list 10/61), po katerem so podjetja lahko izdajala potrdila o strokovni usposobljenosti svojih delavcev, pridobljeni s praktičnim delom. Tako je takratni upravni odbor steklarne priznaval delavcem stopnjo priučenega delavca — polkvalifika-cijo. Stopnjo kvalificiranega in visokokvalificiranega delavca pa so si delavci pod določenimi pogoji pridobili s položenim izpitom pred komisijo. Take izpite in priznanja o usposobljenosti je naše podjetje v tem času tudi organiziralo. Na ta način pridobljena stopnja strokovne usposobljenosti pa je imela samo interno veljavo. Od drugih podjetij je bilo odvisno, ali so tako, v naši steklarni pridobljeno usposobljenost delavcem priznavala in upoštevala. Z zveznim zakonom št. 14 od aprila 1965 pa so prenehale veljati odredbe o strokovnem usposabljanju -in o nazivih delavcev kakor tudi navodilo o izpitih delavcev na praktičnem delu v gospodarskih organizacijah za pridobitev strokovne stopnje. Od tedaj steklarna ni več organizirala omenjenih izpitov. Tako je sedaj mogoče strokovno izobrazbo pridobiti samo z izobraževanjem v poklicnih šolah in de-lovodskih šolah. Steklarska šola se trenutno ukvarja z mislijo o organiziranju delovodske šole, vendar še ne moremo objaviti, kdaj se bo šola pričela. Zaradi zanimanja delavcev steklarne za pridobitev strokovne izobrazbe pa smo se obrnili na odgovorno osebo na Gospodar ski zbornici Slovenija v Ljubljani, ki nam je dala naslednje pojasnilo: »V bodoče se ne bo več razvr- ščalo v poklice in kategorije. Verjetno bodo delavci razvrščeni v 8 kategorij (specialist, višji specialist itn.). Opozoriti pa moramo, da je to predlog, ki ga bo treba še uskladiti z drugimi republikami in pokrajinami, zato je možno, da bo O ŠTIPENDIRANJU IN ŠTIPENDIJSKI POLITIKI Marljivim več..! Z družbenim dogovorom o štipendiranju v socialistični republiki Sloveniji so bile določene višine štipendij za dijake srednjih šol in za študente višjih ter visokih šol. Vi šina kadrovske štipendije je odvisna od dijakovega ali študentovega učnega uspeha in se jo določa na podlagi točkovnega sistema, pri čemer je bila s prvim januarjem letos vrednost točke določena 1,79 dinarjev. Na podlagi tega je izdelana ta bela, ki pa je v celoti ne objavljamo. Menimo namreč, da bo zadostovalo za samo primerjanje, če navedemo nekaj izračunov! Denimo, da ima učenec z dobrim učnim uspehom 400 točk. Le te pomnožimo z vrednostjo točke 400 x xl,79 dinarja in dobimo zaokrožen znesek štipendije 710 dinarjev. Učenec z odličnim učnim uspehom, ki ima 500 točk, dobi po enakem izračunu zaokroženih 900 dinarjev mesečne štipendije. Študentje z oceno 7,3 do 7,9 imajo 570 točk ali 1.020 dinarjev mesečne štipendije: tisti, ki imajo oceno od 8,7 do 9,3 imajo 750 točk, pa dobivajo štipendijo 1.350 dinarjev! Za zvišanje štipendije imajo študentje še druge možnosti, če študent opravi vse obveznosti iz prej šnjega šolskega leta do decembra naslednjega šolskega leta, se število točk poveča še za 100, kar pomeni za 170 dinarjev večjo štipendijo. Če pa te obveznosti opravi celo do septembra se mu število točk poveča za 250, s čemer se mu štipen dija poveča za 450 dinarjev. Razvidno je torej, da lahko študent z marljivim študijem doseže najvišjo možno štipendijo 1.800 dinarjev. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se višina štipendije določa vsako šolsko leto, nanjo pa vpliva učni uspeh iz prejšnjega šolskega leta. Običajno se vrednost točke vsako leto zviša in je odvisna od poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu! OB 20. OBLETNICI SLOVENJEBISTRIŠKIH GASILCEV Lahko smo ponosni Za člane industrijskega gasilske-ga društva v temeljni organizaciji združenega dela v Slovenski Bistrici pomeni letošnje leto pomemben jubilej, saj mineva 20 let od takrat, ko je skupina prostovoljcev ustanovila desetino gasilcev. Reči je treba, da je to bilo resnično pionirsko delo, saj takrat za to ni bilo nobenih izkušenj niti materialne podlage. Predvsem zvrhana mera do bre volje in danes težko ugotovljivo število opravljenih prostovoljnih ur so bili porok, da je delo na tem področju kmalu steklo in dobilo družbeno priznanje ter vso podporo! Zaradi neprimerno grajenih delovnih prostorov in visokih temperatur je večkrat grozila nevarnost, da izbruhne požar, toda ob prizadevanjih gasilcev, kakršni so bili naši, se je kolektiv čutil varnega. To med drugim dokazuje tudi zadnji izbruh požara, ki so ga takoj v kali zatrli! Te besede je pred kratkim izrekel predsednik gasilskega društva Slavko Rebernak na občnem zboru več kategorij in s tem tudi več stopenj strokovne usposobljenosti oziroma izobrazbe. Glede na to, da je predlog prav sedaj v delu, še ni mogoče dati natančnejšega odgovora. Čim bo kaj bistveno novega, bomo celoten kolektiv seznanili o vsem!« Naša delovna skupnost v tem šolskem letu štipendira 20 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah in 52 učencev na poklicni šoli za steklopihalce in steklobrusil-ce. Poleg tega prejema še 13 ste-klobrusilcev vajeniško nagrado. Od skupnega števila učencev na poklicnih'šolah je samo 9 steklopi-iialcev vpisanih v prvi letnik steklarske šole. In če je odziv za vpis v kakšen poklic majhen, samoupravni sporazum dovoljuje še dodatno zvišanje števila točk za 200. Tako prejemajo sedaj naši štipendisti — steklopihalci z dobrim učnim uspehom 1.070 dinarjev štipendije (710 4- 360), štipendija tistih z odličnim uspehom pa je 1.260 dinarjev! štipendijska politika je torej naravnana tako, da vsakogar, ki prejema kadrovsko štipendijo, spodbuja k boljšim učnim uspehom. To je v vsakem primeru tudi prav, saj bodo bolj pridni deležni več denarja! FRANC KOMERIČKI gasilcev, ko je govoril o razvoju, dosežkih in nadaljnjih nalogah društva. Večje uspehe je društvo doseglo po letu 1960, ko so pričeli z vzgojo mlajši kadrov za svoje vrste in nabavili najnujnejše orodje in opremo. Tako so leta 1961 prvič kupili delovne uniforme, dve leti pozneje pa so dobili prvo motorno brizgalno SAVICA z zmogljivostjo 300 litrov. Do leta 1970 jih je bila majhna skupinicam to zaradi pomanjkanja prevoznega sredstva. V tem letu so kupili rabljen kombi in ga s prostovoljnim delom usposobili za gasilske namene. In prav s tem se je začel pravi razmah gasilske dejavnosti. Pred dvema letoma so nabavili še novo opremo in orodje ter s tem postali kos zahtevnejšim nalogam ob širitvi obrata. Vrste so močno okrepljene, saj danes šteje naše gasilsko društvo 30 članov, ki ga sestavljajo tri desetine. Društvo je mlado, saj je poprečna starost članov komaj 23 let. Dejavnost društva se kaže v dobri opremljenosti in vsestranski usposobljenosti članstva, zrcali pa se tudi skozi dosežene tekmovalne uspehe, saj so v samem vrhu v občini in republiki. »Gasilci naše temeljne organizacije smo lahko ponosni na svoje delo«, je povsem upravičeno poudaril poveljnik Oto Zafošnik, ko je poročal o tekmovalnih dosežkih. Trikrat so dosegli zavidanja vredne rezultate. Prvega so zabeležili na kongresnem tekmovanju 23. maja lani v Mariboru, ko so kljub izredno slabim vremenskim 'razmeram osvojili srebrno tekmovalno značko. Na tekmovanju v Velenju za pokal šaleške doline so bili med boljšimi ekipami, na občinskem tekmovanju v Oplotnici pa so osvojili zelo dobro četrto mesto. Naši gasilci pa se niso omejili le na varovanje našega kolektiva pred požari, temveč so priskočili na pomoč, kjer koli je bilo treba. Prav tako so se udeležili vseh slovesnosti, naj je šlo za občinsko ali republiško raven. Za vsestransko prizadevnost in uspešno upravljanje požarnih žarišč so bili deležni posebnega priznanja republiške gasilske zveze, ki jim ga je na občnem zboru izročil občinski požarni inšpektor Jernej Repina, Posebna priznanja so podelili dolgoletnim članom, ki še vedno aktivno delajo v društvu in to Viktorju Dvoršaku, Karlu Korenu in Šte fanu Repniku, v svoje vrste pa so sprejeli Elizabeto Mlakar, Miroslava Ferleža in Venčeslava Kanglerja. VIKTOR HORVAT MEDOBRATNE ŠPORTNE !GRE__________________ Letos vsi..! Pri načrtovanju letošnjih med-obratnih iger smo ostali pri takšni razdelitvi, kakršna je bila lani, saj ni bilo nobenih pripomb. Razveseljivo dejstvo je, da se bodo v letos nje igre vključili tudi športniki iz naše steklarne v Slovenski Bistrici v kegljanju, ribištvu, strelstvu in šahu. Tako bodo letos nastopila moštva: prve, druge, tretje in četrte peči, skupnih služb, brusilnice, steklarske šole hi Slovenske Bistrice. Poleg internih športnih iger bodo naša izbrana moštva v posameznih panogah nastopila na delavskih športnih igrah občine Šmarje pri Jelšah, ki bodo predvidoma v šahu, smučanju, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, kegljanju, rokometu, nogometu, košarki, atletiki (tek na 600 metrov in skok v daljavo, ter met bombe v cilj 15 metrov) in v odbojki. Ob vsem povedanem je treba pripomniti, da bodo tekmovanja v kegljanju, odbojki in plavanju izvedena le v primeru, če dobimo prostor v dvorani in plavanju izvedene le v primeru, če dobimo prostor v dvorani in v plavalnem bazenu in če bo kegljišče popravljeno! Naš športni program bo izpopolnjen še z raznimi prireditvami v počastitev 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 50. obletnice naše tovarne. Da bodo čim prej vsi športniki seznanjeni, kdaj bodo posamezna tekmovanja, navajamo grob razpored po mesecih, ker je natančne datume težko določiti! Spored iger je takle: PANOGA MESEC Odbojka februar-marec Kegljanje april-oktober Košarka maj Ribištvo junij Strelstvo september Mali nogomet maj-junij Namizni tenis avgust Šah november de- cember Plavanje marec-maj Trim, kegljanje in plavanje vse leto. V SPOMIN Franc Berk V ponedeljek, 1. februarja, nas je v popoldanskih urah presunila žalostna novica, da je tragično umrl naš sodelavec Franc Berk. V času, ko si je priskrbel s svojim marljivim delom še en pripomoček — traktor, da bi lažje opravljal delo, ki ga je Franc imel na pretek, se je ponesrečil. Na svojem dvoriščii je preizkušal vozilo, pa je naključje hotelo, da je preveč zapeljal na rob strmine in se je traktor prevrnil. Prevrnil tako nesrečno, da je pod njegovimi kolesi omahnil v smrt naš sodelavec. Franc Berk je bil naš sodelavec od 5. novembra 1963. Delal je v grobi brusilnici. V tem času si je pridobil ugled marljivega in vestnega delavca ter dobrega tovariša. Njegovo mlado in kratko življenje, saj je dočakal komaj 41 let, je bilo polno delovne vneme tako v tovarni pa tudi doma. Večkrat se je Franci oglasil v razpravi na raznih sestankih s kakšnim predlogom, ki so vedno odsevali njegove poglede na varčnost, saj so bili usmerjeni v izboljševanje obstoječih razmer. Skrbno je sodelavec Franc gradil lasten dom in — lahko bi rekli — iz malega naredil veliko! Ni se odrekel nobenemu delu. In veliko takega, česar drugi ne zmorejo, je znal narediti sam. V Zgornjem Negonju št. 21 je Franci Berk zapustil ženo, sina in hčerkico, naša delovna skupnost pa je s tem izgubila pridnega delavca in dobrega tovariša. Vsem nam, zlasti njegovim najbližjim sodelavcem, bo Franci ostal v trajnem spominu! ZVONKOCANAKI ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 37 Med reševalce nagradne križanke bomo razdelili 156 dinarjev In sicer za 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev in za 3. nagrado 30 dinarjev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina 63250, Ulica talcev 1, ali pa jih vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo prispele do vključno 15. marca 1977! Ne pozabite na pisemski ovitek pripisati »Nagradna križanka 37«. Prijetno razvedrilo in srečo pri žrebanju, če bodo vaše rešitve pravilne! Za nagradno križanko št. 36 jc žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado 70 dinarjev Darji Čoh, 2. nagrado dinarjev 50 Milki Plemenitaš in 3. nagrado 30 dinarjev Darinki Tovuac. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 36: neonacisti, petdeset let, Jiponska, deka, trud, norma, mal, roba, so, rdeča, Oliver, kalina, odak, si, Aden, skladalec, raja, travarina. STEKLAR ORODJE ZA VRTA/JJE A V/O// trava DRUGE KOSME UGOVOR PREPOVED ERS/J mošk/ . P OTOK E C VODA// PT/Č' vzeji OD GOSI ŠPORT-/V/CA S PADALOM Ulfe //ter KRVAT- SKA l/VDUST- R/JA PATTE PPEGr- LEDN/K) NAD20P- N/K J/UJ/SK/ pogla- var P/A/J- TAZA /ME, S/AS, ugled / VELEMES-TO V Zt>A Z/V/A/O- ZDRAV/V/K GLAS- BE/// zmak /.ETA// GOZDM/ POSEK PEVKA ukraöek JAMEŽ /ME ZA APP/L /N MAJ P/SATE L J CAJNKAR ZDRAVI- LIŠČE tuber- kuloze V S V/C/ /ZUM/TEU PARNEGA STROJA POD GPŠK/ PESN/K Z. /M£ AM- T/LM. IGRALKA 'eas/taerD SP/SSK/ ČAS O P/S WKNJJCA NA KOŽ! ŽEU1/10ČE grška črka IGRA NA KARTE VULKAN NA F/L/P/N/P MLMA-TMSKO Z. /ME PERJE PR/ TOR TU J J AL/ REP/ N/ZO- zemsk/ SL/KAR SESTAVU Ku&. TOGO KURTO- V/C OUKA krm/lo PR/ AVTU RAD/J R/Mska St. 6 ATIET- SKA D/sc/PL/- /VA VEČJE /TA L/JAR MESTO METER LEPEN- KA stolp PR/ DŽAMIJ/ Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat. Tomi Kočica. Milo-rad Kračun. Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek predsednik sveta glasila Ivan Siter glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora ata Novak ® Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar« glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 4 Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2.000 Izvodov • Tiska ČGP Delo Ljubljana.