skušali povzpeti na podlagi zedinjenega ilirskega do enotnega vseslovanskega jezika. Toda glede tega najvišjega smotra so se nazori precej cepili. Majarjeva struja je hotela zbližati vse južne Slovane in tako napraviti iz 14 ali 16 slovanskih literaturic vsaj 4, t. j. rusko, poljsko, ilirsko in enotno češko, ki mora obsegati Čehe in Slovake. Toda tudi ta narečja se naj skušajo strniti v enoten slovanski jezik, kar bi naj se pa vršilo le z nalahnim  približevanjem.1   Ta  struja  je  bila pri
ne bi mikalo, obrniti se ali k hrvaščini ali staro-slovenščini ali tudi k ostalim slovanskim jezikom in presajati njih posebnosti v naš jezik? Zato vidimo, da so v tej dobi, t. j. od 1848 do 1852, jemali takih jezikovnih posebnosti v naš jezik tudi trezni pisatelji, ki so bili načeloma proti vsaki podobni mešanici. Koga bi ne vnele besede, kakor jih je napisal Radoslav Razlag v Slovenski bčeli v članku »Vzajemnost«.1 »Naj krasnejša misel sedajnega veka Slavjanov je promisel vzajemnosti. Razdrob-
nas najmočnejša. Drugi so hoteli doseči vseslo-vanski pismeni jezik radikalneje in hitreje. Povzame naj se izmed vseh slovanskih jezikov kar je najlepšega in tak bodi skupen jezik. To je bila misel Radoslava Razlaga in njegovih tovarišev. Poleg tega so se oglašali možje, ki so hoteli kak živeč slovanski jezik sprejeti za skupnega, bodisi staroslovenščino ali ruščino. Ker je vse kazalo, da se za te ideje ogrejejo tudi Hrvatje in Čehi, pač ni bilo čudno, da se je vse to skušalo uvesti tudi v pisavo,   Katerega pisatelja, tudi najtreznejšega
OLJSKA GORA.
ljene vejice slavjanskih rodov se začnejo bližati svojej materi, katera je vse s jednim mlekom napajala , . . Vzajemnost je božanstvena misel, katera je že dolga stoletja v serdcu naših rodov klila, pa še le v sedajnem beli den zagledala. Vzajemnost! Sveta misel, krasna beseda (142), Ako mi hočemo, da naš veliki, bi rekel neštevilni, narod zadosti svojej imenitnej nalogi, to je onda potrebno, da si za to sposobno sredstvo prisker-bimo. To sredstvo je jezik občeslavenski.« Nato našteva,   kako  mislita  doseči   ta   smoter   Poljak
> Prim. Pravila, str. 11,  14,  16.
1 Slov. bčela, 1. 1851,  142,  171.
—    148    —