IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7 ŠTEV. 10. OKTOBER lglobitvi. Zato v prihodnjem letu ne bo velikih prireditev. Nastopali bodo le odseki in y. lastnimi močmi pokazali uspehe svojega zimskega dela. Vzgojno in pro- svcinn delo bo pa /voza vršila v polni edinosti s Katoliško akcijo, ki je za to že izdelala načrt. Zveza dekliških krožkov \ poslovnem letu 1958/39. so je naša organizacija, ki jo pod okriljem IV.. zelo lopo razvijala. Mladinski tabor v Ljubljani je navdušil dekleta, da so pristopala v naše krožke. Sedaj imamo 31)0 članic v 21 okrožjih, ki imajo 177 krožkov. Na sestankih," ki so jih imeli krožki tedensko ali štirinajstdnevno, so predelavah snov. ki soijo dobivali v knjižicah Dekliški sestanek«. Izšli so 5 zvezki teh knjižic in so nudili članicam snov za vse loto. Konec leta so se iz to snovi vršilo tekme, ki so pokazale. kako resno so so dekleta zavzela za delo po krožkih. Poleg knjižic so prejemali krožki tudi okrožnice. v katerih so dobivali nasvete glede organizacije in tekočih zadev. Mladenke, katerih število se je pomnožilo na I5"(). so so pridno zbiralo na prosvetnih sestankih in pri telovadbi. I udi ono so dobile snov za svoje sestanke iz knjižic, /a vaditelj ice mladenk so jo vršil v Ljubljani tečaj, katerega so jo udeležilo ~5 vaditelj ic. telovadbe, ki se je vpeljala po naših krožkih šole preteklo leto. so se članice in mladenke rado udeleževale. Polog drugo telovadbo so se učilo vaj. s katerimi so nastopalo na taborih, ki so so vršili po vsej Sloveniji. Najmogočnejši je bil Mladinski tabor v Mariboru v diudi od 28. junija do L julija. katerega so jo udeležilo 1200 članic in 500 mladenk. Večje prireditvi-so bilo še v Novem mostu in na Vrhniki ob priliki blagoslovitve novega prosvetnega doma. Najveličastnejša prireditev, pri kateri je sodelovala naša organizacija, pa je bil kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Zavedajoč so resnosti časa so dekleta pohitela v polnem številu v Ljubljano, da čim dostojneje proda v i jo ta v eliki praznik. Službe božje in popoldanskega sprevoda so so ude- ležile v krojih, ki so s svojo pestrostjo še polepšalo celotno sliko. \ dneh kongresa Kristusa Kralja je Vodstvo stopilo v stik s predstavnicami dekliške katoliške organizacije na Poljskem. Poljakinje so pokazale veliko zanimanje za našo organizacijo in njeno delo. Dogovorilo smo so, da si bomo stalno dopisovalo in so obveščalo o dolu. /al jo prišlo do strašne katastrofo in naši stiki so pre-k i njeni. Spomladi o priliki romanja v Rim so so dekleta v svojih krojih poklonile svetemu očetu. \ juniju je stopila naša organizacija v stik s Slovensko dijaško zvezo, ki jo dobila preteklo šolsko leto pravico obstoja po šolali. S pogodbo, ki so jo podpisali SDZ. ZLO in ZDK, smo sklenili, da bomo skupno delovali med našo šolsko mladino. SZD bo nudila svojim članom prosvetnovzgojno tvarino. ZLO in ZDK pa telovadno. Kakor smo \ stikih z dekleti, ki žive v Bolgradu. tako smo letos navezalo stike z dekleti, ki so ustanovile v Zagrebu svoj dekliški krožek. Z brezplačnim dostavljanjem naših knjižic »Dekliški sestanek« in z raznimi drugimi nasveti skušamo nuditi dok lotom primerno snov za sestanke, ki jim, kakor samo pravijo, nudijo košček domače zemlje v tujini. Ko je zadruga Lastni dom« začela akcijo za zidanje lastnega prosvetnega doma v Ljubljani, so tudi dekleta pristopila k tej akcijti in pridno zbirala podpise za obvoznice. Telovadni odsek je priredil on tečaj za članico in on tečaj za mladenko. Telovadna učiteljica pa jo med letom obiskala 115 okrožij. Za prihodn jo poslovno leto smo. kot pomožna sila K A. sprejele v svoj prosvetno vzgojni program za članice predavanja o družini. \ cilju okrepitve narodne zavesti med dekleti pa bodo dobivalo predavanja o Slovencih in zemlji, ki jo naseljujejo. Zavedajoč se važnosti in nujnosti dobrega naraščaja v naši organizaciji smo sporazumno z /l)k Maribor preusmerilo način dola pri mladenkah. Kakor lani, bomo izdajalo prosvet- uo tvarino, za obe škofiji, v knjižicah. in sicer ločeno za članice in za mladenke. II koncu pripomnimo še to. da smo si letos, s privoljenjem PZ. omislile svoj znak. Ljudska knjižnica posluje v prostorih Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti. Je brez dvoma ena največjih (knjižnic v naši banovini, saj šteje sedaj 15."00 zvezkov. \ preteklem letu je narasla za 922 knjig in sicer 367 slovenskih (med temi 109 znanstvenih), 512 nemških in 45 francoskih oziroma italijanskih. Obiskovalcev je bilo v preteklem letu 11.789, ki iso si izposodili 24.173 knjig in sicer 12.765 slovenskih. 10.907 nemških in 304 drugih. \ letu 1937/58. «i je izposodilo 9.899 obiskovalcev 19.926 knjig. Iz svoje rezerve je dala 200 knjig novo ustanovljeni knjižnici v kočevski Reki in Osilnici. knjižnico nadzoruje in »popoln ju je ravnatelj g. A. Dokler. Radio Ljubljana Radiofonsika oddajna postaja predstavlja samostojno podjetje PZ in jo votli posebna uprava, ki je sestavljena iz gospodov: prof. Fr. koblar kot vodja uprave in programskega odseka. uni v. prof. inž. M. Osa na kot vodja tehničnega oddelka in odvetnik M. Stare 'kot vodja administrativnega odseka. Okvir za delo uprave predstavlja pogodba Prosvetne zveze z ministrstvom pit. izleta 1929. in polnomočje. ki ga je upravi podelili a PZ. Ta daje upravi možnost, da vodi postajo avtonomno in da pri izvedbi programa zajame čim širši krog sodelavcev. Uprava je imela v času od I. oktobra 1958 do 50. septembra 1959 29 sej. na katerih so se obravnavale tekoče upravne in važnejše programske zadeve. tekoči podrobni program. \ odseku so sodelovali kot glasbeni referent g. dr. A. Dolinar. g. prof. Niko kuret kot referent za šolske, mladinske in zabavne oddaje in ravnatel j g. V . Zor kot referent za prosvetna predavanja. Vodja programa je poleg tega pripravljal še dramatslki in kulturni del sporeda. \ odseku deluje tudi še dirigent Radijskega orkestra g. D. M. Šijanec. glavni napovedovalec g. it inž. I. Pengov iti upravni tajnik. V zadnjem pošlo vnem letu. desetem od obstoja postaje, se je izpopolnil orkester z nekaterimi novimi močmi, ki so priznani umetniki, povečala se je tudi zasedba in se tako bližamo času. ko bo namesto salonskega orkestra nastopal pred mikrofonom simfonični orkester, d ako bo dobila postaja možnost, da se tudi glasbeni program čimlbolj razvije in izpopolni. Važno za nadaljnji razvoj naše radijske postaje in posebej slovenske radiofonije je nova pogodba, ki jo je PZ sik le n i la po svojih zastopnikih gg. uni v. prof. M. Osa ni. Iv. Avseneku in Milošu Staretu. Pogodba velja za 15 let in PZ se je obvezala, da bo v 20 mesecih zgradila novo 20 kW postajo v Ljubljani in 5 kVV podružno 'postajo v Mariboru. Realizacija pogodbe je kljub sedanjim negotovim razmeram na najbol jši poti in smerno z vso upravičenostjo pričakovati, da bo novi glas kukavice mogel zapeti v času, ki ga pogodba predvideva. Število radijskih naročnikov se je v zadnjem letu dvignilo na 20.081 v septembru letošnjega leta protii 17.106 v septembru lansikega leta. Radio Ljubljana je priredila v tem času: 103 koncertov operne iu operetne glasbe. >23 resne glasbe, 210 lahke glasbe. 23 narodne glasbe. 130 plesne glasbe: v prizori la je okrog 30 dram, 32 komedij in več recitacij: poučnih predavanj je bilo 582. kmetijskih ur 62. socialnih predavanj 50. nacionalnih predavanj 560: poučevala se je francoščina: podajale so se borzne, trgovske in časopisne vesti: služba božja se je prenašala 38krat: otroških ur je bilo 36. ženskih 54. šolskih 67. Te številke glasno pričajo o kulturnem delu ljubljanske radijske postaje. Slovenska krščanska ženska zveza je tudi v preteklem letu vršila svoje delo za kulturni, socialni in gospodarski napredek slovenske žene in s tem za izboljšanje življenjskih razmer družine in naroda. Ženskim odsekom in dekliškim krožkom je posredovala predavanja ter predavateljice, kadar koli so prosili zanje. Za žensko uro v radiu je preskrbela program in predavateljice za 56 predavanj. Sporazumno s Poselsiko zvezo je priredila strokovno izobraževalni tečaj za služkinje. Pouk se je vršil dvakrat na teden zvečer po dve uri z naslednjimi predmeti: Verouk in vzgojeslov je. načelnost v živ l jenju. organizaci ja in n jen pomen, po-selska zakonodaja, služkin ja izseljenka, zdravstvo, gospodinjsko delo. gospodinjsko računstvo in spisje. lepo vedenje, serviranje. Vseh predavanj je bilo 60. ki se jih je z veliko vnemo udeleževalo 42 deklet služkinj. To je bil prvi tečaj te vrste v Ljubljani in so ga bile služkinje zelo vesele. Želja vseli je bila, da bi se lak tečaj vršil vsako leto. Zato se je letos začel talk tečaj 10. oktobra in je zopet na sporedu 60 predavanj. V socialnem oziru je Zveza skrbela z zdravstvenimi tečaji (teoretično in praktično podajanje nege bolnika, prvo pomoč, nego dojenčka), ki jih je priredilo osem. in sicer: v Starem trgu ob Kolpi, v št. \ idu nad Ljubljano. v Radečah pri Zid. niostu. na Studencu pri Sev nici, na Koroški Btdi. pri Sv. Juriju ob južni železnici. \ Mavčičah in na Ivoilel je vem. V isti namen je izdala tudi knjižico Materam (priredil dr. Justin). Knjižica vsebuje navodila za matere pred in po porodu, kakor tudi navodila za nego dojenčka in n jegovo prehrano. Kako važna so ta navodila, je najboljši dokaz to. da matere pridno segajo po (knjižici. \ gospodinjskem oziru .se vrši pouk s prirejanjem gospodinjskih, kuharskih in šivalnih tečajev. Tozadevni načrti so prikrojeni za kmečka, delavska in meščanska gospodinjstva. Poleg praktičnega pouka pa dobe dekleta v predavanjih navodila za svoj polk lic ikot bodoče gospodin je, žene in matere. Gospodinjski tečajii. deset oziroma dvanajsttedenski, so bili: na Koroški Beli, na Studencu pri Sev nici, v Mavčičah in pri Sv. Juriju ob južni železnici. Šivalni tečaj je bil v Stari Ose lici nad škof j o Loko. Vsi tečaji so bili zaključeni z dobro uspelo gospod i n j sko razsta v o. Na tem programu bo Zveza vršila svoje delo tucli v bodoče. Vsem prošnjam za prireditev gospodinjskih in zdravstvenih tečajev pa bo skušala ustreči. Zlasti pa bo v krajihv kjer takih tečajev še niso imeli, skušala zbuditi zanimanje za lo panogo izobraževalnega dela med našim žen-st v oni. »Vigred«. Ženski lisi »Vigred« je glasilo slovenskega katoliškega ženstva. Dolžnost vsega katoliškega ženstva je. da naroča, bere im razširja svoj ženski list Vigred . Čim več naročnic, tem boljši bo list! Letna naročnina: Vigred brez priloge* 23 din, Vigred« s prilogo pa 50 dinarjev. Ljudski oder Na občnem zboru 1955 so bile sprejete smernice za tlelo na Ljudskem odru. Ugotovilo se je. da so odri prosvetnih društev v nekaterih krajih prešli preko svojega pravega namena v strast do igran ja in so potem zanemarjali izobraževalno delo ali ga pa popolnoma opustili. Ugotovilo se je dalje, da so društva zaradi pomanjkanja primernih iger začela segati po takih, ki jih niso mogla dostojno uprizorili. in tudi po takih, ki niso bila prav nič primerna zanje. Tako igranje je seveda nasprotno zdravi ljudski izobrazbi in vzgoji. Upoštevale so se želje prenovljenega Ljudskega odra. naj bi društva predvsem gojila verske igre in misierije. Stare igre so bile večinoma prazniške in po svoj i snovi verskega značaja. Zato je prav. da se naši ljudski odri vrnejo k resničnim virom ljudske umetnosti, preprosti. iskreni verski igri. Te igre naj bi zopet obrnile misli gledalcev ter igralcev v večnostne vrednote, da bi na njihovih zgledih uživali tudi njihovo moč. I akrat je bilo sklenjeno, naj bi na leto vsak ljudski oder preskrbe! vsaj eno ali dve taki igri. lakta! so bili sprejeti tudi sklepi, naj bodo igre redke in dobro priprav I jene. Igra naj pokaže vse. kar je dobrega. laika priredi tov naj bo vrh vsega društvenega dela. v nji naj se pokaže sad vsega izobraževanja, v nji naj 'bo dokaz lepega vedenja in govora. čut za okus. smisel za zdravo ljudsko nravnost. Vsled pomanjkanja sodelavcev ta odsek ni mogel tako delovati kakor bi želeli. V delu je seznam vseh iger. ki jih ima v zalogi Ljudski oder. I a seznam bo obsegal ime igre, glavno vsebino, število igralcev, moških in ženskih, in scene. Ivo bo dovrši li, bo priobčen v »Vestniiku in bo izšel tudi v ponatisu. Garderoba se je v marsičem spopolnila in šteje skupno 688 kosov. Izposojena je bila 438 krat. in sicer kupno število delov znaša 2190. Izposojevalnica iger ima v svojem seznamu 797 iger. ki so bile izposojene od zadnjega občnega zbora 1060 krat. Na novo je bilo v pretekli sc-ziji nabavljenih 7 enodejank zabavne vsebine: Prababica, Gorenjski punt. Grunt in srce ter Krvava Španija. Pripravlja se ponatis igre Vera in nevera iz. Mladike. Pogajali ja se v ršijo za odkup igre: V išarsika polena. Naročenih je 26 izvodov revije Ljudski oder. Maskenskega tečaja, ki je bil 29. januarja. se je udeležilo 42 društev, režiserskega 3. februarja pa 49 društev. V bodočem letu bodo začela delovati lutkov na gledališča pod naslovom 1'av-liha. za katerega se pripravljajo ne samo lutke, temveč tudi Priročnik in igrice. Predviden je dalje tečaj za lutkovno gledališče, ki ga bo vodil g. prof. Niko Kmet. Isti pripravlja (udi igre in Priročnik. Kino odsek Prosvetna zveza je že več let zaporedoma posvečala veliko pozornost filmu in kinu. V prizadevali ju za dober film je šla tako daleč, da si je nabavila vso potrebno aparaturo za snemanje zvočnih filmov. Izdelava teb pa je silno draga. Obljubljene so bile velike podpore, ki so ostale samo obljube. Zato se izdelovanje domačih filmov še ni premaknilo z mtrve točke. Bolj srečno potezo pa je napravila s tem. da je v inozemstvu nakupila več filmov, tako na Češkem, v Nemčiji. Italiji in Franciji, ter stopila že pred javnost pod firmo Emona film. Produkcija za leto 1979 40. prinaša sledeče filme: Entente cordiale. zvočni velefilm. ki nam slika pr si r n vpo-razum med Anglijo iu Francijo: Med štirimi stenami: Od Maverlinga do Sarajeva: Vdova: Pesem v vetru: Jean Dore: Materina radost in bol: Šola, zaklad življenja; Veselo siromaštvo; Na okrajnem sodišču: Strogo prepovedana ljubezen: Ob zatonu življenja: Življenjepis sedanjega sv. očeta Pija XII: Kulturni film o Florenci. Filmi so predvsem namenjeni zvočnim kinogledali.ščeui po Jugoslaviji. Na razpolago bodo pa društvom, ko si bo PZ nabavila potujoči zvočni kino aparat. V pisarni IV. posluje izposojevalnica nemih in malih filmov. Zbirka velikih filmov se je spopolnila s češkimi filmi v dolžini 3000 m. ki jih je prejela PZ kot dar. Mladinski dnevi v Ljubljani so posebno primerni za mladinske akademije iu društvene proslave. Malih 9.5 mm filmov ima na razpolago Prosvetna zveza 134. Spopolnila se je zbirka v preteklem letu z nabavo 23 novih filmov. I i filmi so posebno primerni za mladinske prireditvi- v društvih in za otroška zavetišča. Ker pa se bo ta širina filmov (pustila in se vpeljuje nova širina lb tlim. zato je PZ v pretekli seziji nabavila ~1 novih filmov z omenjeno širino. Navadni filmi so bili izposojeni "I krat. tnali Pathe pa 114 krat. \ kratkem bo izšel celoten seznam vseh filmov v društvenem priročniku. Zadruga „Lastni dom" Namen zadruge Lastni (lom je sezidati prosvetnim organizacijam Slovenski dom v Ljubljani. Odbor je \ svoji poslovni dobi imel I- sej. na katerih je razpravljal o osnutkih za dom in o zbiranju prispevkov. \ ta namen je osnoval poseben akcijski odbor, ki je zbiral prispe vike, zlasti na področju mesta Ljubljano in je v prvem letu svojega obstoja nabral že okrog četrt milijona dinarjev. \ Slovenskem (I o 11 m i bi i mehi svoj prostor Prosvetna zveza, ki potrebuje osem prostorov za svojo delovanje. Njeni odseki: Ljudski oder. kino odsek in Radio Ljubljana. Sklonila so je nova pogodba med PZ in ministrstvom pošlo. na podlagi katero je PZ obvezana, da sezida nov študij v teku 20 mesecev po podpisu pogodbe. Prav to nalaga PZ dolžnost, da bo morala zadruga pričeti z zidavo že prihodnjo spomlad. Radio oddajna postaja potrebuje več študijev, tehničnih prostorov in uradne prostore. \ ta namen bi potrebovala ali celo nadstropje ali pa cel trakt. \ domu bodo našle svoje prostore še naslednjo organizacije: Z I' O H prostorov z moderno telovadnico in z gininastično dvorano: \l)k. Sk/Z. ki bo vodila stalne gospodinjske tečaje s kuhin jo in nienzo: dalje SDZ. Slomškova zveza. Slovenska straža ter Pevska zveza. \ poslopju bo več posvetovalnic iin 'predavalnic. Dalje bo prostora za okrog' 100 tečajnikov v večjih spalnicah in študijskih sobah. Pritličje pa bo rezervirano za trgovine, klet pa doloma za kuhinjo, deloma za centralno kur-j javo. Društva po deželi bodo šole potonil mogla uspešno vršili svojo nalogo, ko bodo imela na razpolago dovolj v ta. namen izšolanih voditeljev. Zato jo dolžnost vse Slovenije, da sodeluje pri| zbiralni akcijii in da se čimprej sezida Slovenski dom. Doslej so bili glavni dobrotniki:! Mestna hranilnica ljubljanska. Mestno poglavarstvo, banovina in Vzajem-I na zavarov alnica. \ sem lom gre prisrčna zahvala. Potovalni odsek Potovalni odsek je priredil v pretekli dobi veliko romanje v Italijo z ogledom Floro n z. Benetk in Rima. Bilo je to že sedmo romanje PZ v Rini. Vršilo so je mod 22. in 29. majem. Izredno velika je bila udeležba tega romanja. Pohitelo je v Rim 475 romarjev. Med njiniii je bil tudi pre-vzvišoni vladika. Nad 60 romarjev jo bilo v narodni noši in prvič so so pokazalo v Rimu poleg narodnih noš tudi naša vrla dekleta v krojih in fantje v svojih novih uniformah. Vsa skupina je bila sprejeta v slovesni avdienci pri sv. očetu 24. maja. Pri tej priliki so je sv. oče zanimal za našo organizaci jo in izrazil tudi v svojem govoru priznan je. Romarji so bili razdeljeni v 1 I skupin, vsaka približno po 50 oseb. ki je imela lastni znak in lastnega vodnika. Romanje je izpadlo v splošno zadov ol j nosi. sa j so si ogledali vsa rimska svetišča, stali Rim. katakombe, vatikanske muzeje, nove športno naprave in napravili iz Rima avtobusni izlet v Frascati, oglodali so si Florenzo in Benetke in vso to za nizko ceno 850 din. Potovanje je bila visoka šola za vsakega udeleženca. ker so črpali iin se seznanjali z zgodovino starega Rima, zgodovino katoliške Cerkve in spoznavali lepote krščanske umetnosti, /e samo s tem izletom je PZ izvršila važno prosvetno nalogo. Drugo romanje je bilo letos na Sv. Višarje. in sicer že petnajstič. Slišala smo že očitlke, češ zakaj romamo vsako leto na \ išarje. Povedati moramo, da nas veže na Višarje dana beseda, da priredimo letno romanje. I o besedo smo dali svoj čas cerkvenim ■dostojanstvenikom v Udinah. kamor -pada v iša rs,ka božja pot. da je ostala v slovenskih rokah. S tem vrši naša Organizacija važne versko kulturno [nalogo, udeležilo se je tega romanja Okrog 500 Slovencev. Nekaj nepopisnega je vsakoletna rimska procesija okrog višarskega vrha zvečer. Pri obeh romanjih so se udeleženci dostojno vedli in so napravili v tujini [najlepši vtis. IKHA I ako se imenuj t' Mednarodno katoliško združenje za potovanja. Svoj sedež lini a v Luzernu. P/ vodipodruž-nieo \ Jugoslaviji, la družba je izdala za leto 1939/40. Va. Podpore ...... 15.200.— - Pi-anniško delo 156.000,— s. Obresti ....... 5.550,— Dohodki odsekov . . 25.001).— K). Dohodki prodanega blaga 7.042.50 Iv. Toma/ič Dr 25(1.947. /a nadzorstvo: 1 r Iv. Vlartelanc I. T. Debel,jak I. r. Naša materna beseda Slovenščina, naš materni jezik, je ena najdragocenejših dediščin naših prednikov. Stoletja so jo čuvali, negovali in izročali stari rodovi mlajšim vse do naših dni. Slovenščina ima še danes svojo čez tisoč let staro domovino med Jadranskim morjem in ogrsko nižino. pod Karavankami in pod Triglavom. Samo košček zemlje je to. s Triglava lahko vsega objameš s svojim očesom, ali težko boš na svetu našel kje razsute toliko lepote kol v tej podobi raja. Slovensko domovino so preplavljali že mnogi tujci in domačimi. najlepše besede zanjo pa je našel morda Ivan Cankar, ko jo je gledal z očmi svojega srca in radostno vzkliknil: »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Veseli ljudje bodo tod živeli. Pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila. V zrastla so nebesa pod Triglavom. Oko. ki jih ugleda, dbstrmi pred te.ni čudom bož- jim. srce strepeče od same sladkosti, zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu. .blagoslovljenemu pred vsenti drugimi. Vse. kakor je rekel, se je zgodilo. Bogatejši so pač drugi jeziki, pravijo tudi. da so milozvo-neči in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno pritrkavanje in zvezde pojo. kadar se na sveti poti ustavijo ter ozro na čudežno deželo pod seboj. V esela domovina. pozdravljena iz veselega srca! Slovenščina kot pismeni jezik ima predvsem svoj dom v slovenski knjigi. V njo so ipoložili naši ipesniki in borci vso ljubezen svojega srca. vso silo svojega duha in vso tvornost svojega genija. Mnoge pesmi Prešernove in Župančičeve so pravi biseri svetovne poezije, ker so najver.nejši izraz človekove notranjosti in posode najglobljih misli. Pa ne samo v pesmih, v vseh mogočih oblikah besede govo- rijo naše lepe knjige o prilikah živ-Ijenja raznih krajev in časov, kakor v poeziji se je uveljavila slovenska knjiga tudi v znanstvu. Ona ti odkriva čuda prirode in tajna vsemi rja ter le seznani z vsemi mogočimi najnovejšimi iznajdbami tehnike. Slovenska knjiga nadalje razpravlja o vseli perečih vprašanjih dneva in ni samo koristna, temveč vsakemu izobražencu nujno potrebna. Slovenščina ima tudi v javnem življenju veljavo: v radiu, gledališčih. uradih in v vseh šolah — od ljudske šole do univerze — seveda ne na koroškem. kar pa je razumljivo. Ne razumemo in ne bodemo odobravali pa, da v šolali naših vasi slovenski otroci nimajo prilike se seznaniti s pisano materno besedo in se ponekod ne naučijo niti slovenske pisavo in branja slovenske knjige. Na ta način naš človek v šoli ne dobi najvažnejših pogojev za svoj razvoj in umsko zaostaja. (kor. Slovenec.) Resolucija VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 14. kkk vidi v prepričanju, da smo v enem nebeškem Očetu in onem Odrešeniku enotna družina, temeljno in zveličavno idejo: zato poziva katoličane vseh narodov, naj brez škode za neoniahljivo zvestobo do lastnega naroda in države izkoristijo lo navduševal no geslo in zbirajo vsi' do-brontisleče. I"), kkk pozdravlja vse človeško iznajdbe, ki. imajo po božji volji ta namen, da ljudi in narode med seboj zbližujejo, obsoja pa raznovrstno zlorabo radia, kina in tiska, ki delajo ne za zbliževanje, ampak za razdor med narodi. 16. kkk izraža svoje prepričanje, da so bo mogoče lotiti važnih katoliških nalog le lako. če bodo pri njih katoliški laiki kar najbolj aktivno sodelovali, le naloge so. da v vsa živ-ljenska področja prodre Kristusov duh. da se ostvari krščanska kultura in da se moderni tehnični pripomočki uporabijo v poslanstvu Cerkve. 17. KKK sklene, da zaprosi sv. Očeta. naj si osvoji ustanovo kongresov Kristusa kralja s tem. da sam imenuje pripravljalni odbor, ki bo prirejal te .kongrese. 18. kkk naroča stalnemu odboru, naj ustanovi za te kongrese širši delovni odbor, katerega člani bodo hoteli sodelovati pri dolu za Kristusa kralja in bodo pripravljeni plačevati letni znesek najmanj 10 švicarskih Irankov, da se s tem delo stalnega odbora postavi na trden temelj. 19. Katoličani, zbrani na \ I. mednarodnem kongresu Kristusa kralja v Ljubljani iz najrazličnejših narodov sveta, so z veseljem sledili pozivu sv. Očeta k molitvi za mir in slovesno obljubljajo, da bodo povsod z molitvami, žrtvami in dolom sodelovali, da se človeštvu ohrani mir. Bolj in bolj navzdol Nevarnost, ki preti starim evropskim državam od mladih, je povzročila. da so se dosedanji občudovalci evropske civilizacije začeli zavedati, da nosi le-ta smrtno kal v sebi. Potem ko so ugotovili, da prebivalstvo Francije in Anglije naglo pada, med- tem ko so v Italiji iti Nemčiji no samo zaradi gotovih zakonitih reform, ampak predvsem zaradi izpreinenjene narodne miselnosti zopet dviga, so sedaj postali pozorni tudi na to. da je to vprašanje v bistveni zvozi tudi z vprašanjem stalnega zmanjševanja kmečkega prebivalstva v prid mestu, t) tem je zadnjič imel predsednik francoske vlade .govor na javnost, kmet, ki postane delavec in se stalno naseli v velemestu, nima več otrok. V departementih du Gers, de I Arde-ehe. v celi lyonski pokrajini in pod Pireneji so prazne cele vasi, iz kate-nli so se kmetje izselili v mesta. Neobdelano zemljo odnašajo povodu ji. drugod se zarašča z grmovjem in cele pokrajine opuste. kdo se bo na tako zemljo vrnil? Dvignimo vas — je jo paro delo na raznih gospodarskih in drugih reformah, da bi se preprečilo propadanje civilizacije tu počasno izumiranje belih narodov, namreč: da bi videli vzroke tega pojava tam, kjer najgloblji so. v mate-rializniu. ki življenje ubija v njega duhovnih in moralnih koreninah. Vsako leto — pravi Brucculeri — se manjša rezerva, iz katere mesto zajema svojo življenjsko silo in požira ter izčrpa moči kmečkih rodov, o čemer priča izumiranje celih rodov, naraščanje duševno in moralno manjvrednih. statistika živčnih bolnic in umobolnic ter pojemanje naravnega nravstva in vernosti. Ob Dalailiero-vein govoru pa beremo slična razmišljanja tudi v francoskih listih, kakor piše socialna revija »La musee social« (april 1959). je s propadanjem v zvezi tudi silno naraščanje alkoholizma. glede katerega stoji danes Francija na prvem mestu. Dočini je namreč še v devetdesetih letih minulega stoletja znašal kotizum alkohola "00—400.000 hektolitrov na leto. znaša danes I milijon 500.000 hektolitrov, h katerim pa moramo prišteti ravno toliko, če upoštevamo davka prosto potrošnjo alkohola doma — vsega skupaj torej 3 milijone hektolitrov na leto! Ali pri nas zadostno razmišljamo o vsem tem? (Po Slovencu«.) Vsebina: Kristus naš Kralj. — Poročilo o delu Prosvetne zveze v Ljubljani ob priliki 40. občnega zbora dne 26. 10. 1959. — Naša materna beseda. — Resolucija VI. mednarodnega kongresa Kristusa kralja v Ljubljani. — Bolj in bolj navzdol.