III. leto. Štev. 6. 1916. Február 6. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin Je na leto. Doma . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . .6 K. Dobijo se Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb, v čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah večna eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Marijina pomoč. Ne dugo, ka so sv. oča, rimski pápa, meli govor pred kardináli ino so z žalostnim srcom poročali ka so že večkrát skašali mir napraviti med národami pa se njim je ne posrečilo. Odürjávanje i poželivost sta med národami dosta vékše i močneše, kak glás stolice sv. Petra, štera od míra i lübéznosti guči. Liki, so pravili sv. oča, vse moje vüpanje sam záto ne zgübo, je šče, edna zvünrédna pomoč, v šteroj se mámo vüpati i to je pomoč bl. D. Marije. V njoj se naj vüpa záto krščanski svet. Nega tü mesta, ka bi človek popisao vse tiste zmožne zmáge ino dáre, štere je z svojov priproš-njov správila dozdaj tak posamezmin, kak celim národom i vsemi človečanstvi. Za dnes nam je zadosta dogodba evan-gelija sv. Jánoša II. poglávja, kde pred sebov mámo edno siromaško hižo štera pride v zádrgo zná biti záto, ár je več gostov prišlo k njoj, kak so račun ali. Tá hiža ešče nikaj neve od tiste moči, štero pri stoli má, záto nanč sáma ne išče pomoči pri Jezuši, ali Mariji. Liki Marija se ne dá prositi. Ona vidi nevolo domačih pa njoj je prva miseo ka so, v potrebčini je tű silna pomoč potrebna. Ide brezi prošnje k Jezuši, postoji tam pa si poguči: „Nemajo vina*. Zná, ka Jezuš tüdi má Srcé za siromáke, záto nanč ne prosi, samo njemi naznáni potrebo. Jezuš njoj po človečem odgovori rekši: Ka meni i tebi* — to je nama ne skrb. Da se pa Marija ne dá zmotiti. Ne ona je ne záto dála to naznánje Jezuši, kak či bi štela ogo-várjati pa zná dobro, ka jo je Ježuš razmo. Záto právi drüžbanom: „Kaj-koli vam bode velo, včinte“ ; ne čudi-vajte se, liki včinte; ne pítajte zakaj, samo včinte. Tak se je pomoglo toj hiži. Tak se pomore tüdi nam. Obrnimo se k Mariji. Mi že poznamo z vnogih dogockov njéno Srcé i moč. Od nás že čáka, naj jo Ponizno zovémo ino z vüpanjom čákomo njéno pomoč. Pa či mo jo z poniznim vüpanjom prosili, mo tüdi mogli čüti njéni glás: „Kajkoli vam bode velo, včinte. “ Ka de velo? Ednomi več molitve, drügomi vékšo pokoro, trétjemi več milodarov, vsem: zametávanje greha ino iskanje jákosti, pohájanje bože slüžbe ino sv. svest v. Nekaj z toga vsega de nam vsakojački velo v naših srcah. Pa ka de velo, to včinmo, pa či so te zemelske moči preslabe, ka bi se spunila vroča žela naša, zmožen je Bog, naš Jezuš, ki je mogoči rešiti tüdi po čüdovitoj poti svoje, ki pod plaš-čom Marijinim prihajajo k njemi pomoč prosit. † Pokop Bašša Jožefa v Beltincih. Januara 27-ga smo pokopali v Beltincih rožni bomblek, potrto vüpanje, pesniški talent: tredjelet- noga bogoslovca sombotelskoga semi-nišča Bašša Jožefa. Prišo je domo, kak je želo. Pri oči si je Zvolo počinek. Med svojim Slovenskim ljttdstvom si je Zvolo grob, na šteroga bi torili njemi, našemi mladomi pesniki v čast rože spomina vsi vrli Slovenci. Sestra de mela zdaj njegovo p. gomilo tüdi oskrblávali, jo kinčiti z cvetlicamo, ne samo očino, kak jo je v prelepoj pesnicí opo-minao Jako je Ijübo svoje lüdstvo zato je prišeo v njegovo srdino poči-vat a njegovo Ijüdstvo je tüdi pokazalo svojo Ijübézen do njega. V velikom števili je prišlo pred njega i njemi posodilo Slednjo* pot. Dela kovinska trüga je popoldné okoli dve pripelana iz sobočkoga kolodvora v Beltince pred cérkev. Spre-vájao jo je brat pokojnoga, Ivan, bo-gojanski plebanoš i sestre poköjnoga, Eufemija pa Anatolija, križarski Vi redovnik pa drügi., Proti so šli pokojnimi beltinski farniki učiteljice z decov, nüne z dek-lami iz Marijine drüžbe pa ... sirota tužna mati dovica z rodbinov. Pred cérkev pridoč je procesija obstanola. Drvo so zdignoli iz kočij na mrtveški stolec. I zdaj, i zdaj, . . . godilo se nikaj takšega, ka je ne mogoče pozabiti nikdár ne, nikol ne . . . vidili sme materno potrto srce pri mrtvom teli svojega sina svojega vüpanja ... Odprli so trügo i ta bete-žasta mati je tiíela teliko moči, da je poglédnola svojega Jožeka, šteroga bi za poldrügo Ieto že pri oltár! vidila v mešnoj obleki Jezušovo najsvetejše telo podigavati.. . i küšnola ga je skoz glaženoga zapona trüge, küšnola ga je ne mešo slüžečega ne njo obhajajo-čega, ne plavajoča v vesélji štere je odpro novomešni veseli den, ne, küšnola ga je mrtvoga i objokavala ga z skuzámi, štere so pri vrele iz potrtoga maternoga srca. I kda smo jo vidili v toj nedopovedljivoj žalosti kre dreva svojega, na dühovniški stan odloče noga sina, so nam prišle na pamet reči Svetoga pisma, štere naznanjajo Marijino žalost nad zgübov sina, večnoga, mešnika, Jezuša Kristuša: „0 vi vsi, ki, tű mimo idete, glejte, če je žalost kak je moja žalost, “ i jokali smo ž njov. Ob toj priliki so vzelo od pokojnoga slovo tüdi njegove sestre, brat i drügi rod. Kda so drvo zadelali i na kočija nazaj položili, so pokojnoga blagoslovili po cerkvenom obrédi i odpelali na pokopališče. kde je dobo zdnji bla- 2. NOVINE 1916. február 6. goslov. Med potjov so molili sv. čislo za njega. Cerkveni ubred je oprávlao Slepec Ivan, sobočki pl. i dekan teiste ešperešije z pomočjov treh beltinskih domačih dühovnikov, Kühar Štefana pl. Lejko Štefana pa Berden Andráša kaplana, Čáčič Jožefa črensovskoga pleb. i Hauko Jožefa kaplana, Volper Pavla dobrovniškoga pleb. i Kajtar Št. kaplana, Deli Št. sobočkoga kaplana, Horvat Jožefa martjanskoga pleb. i Klekl Jožefa, vrednika naših Novin. Inteligencija domáča i sosednih občin se je tüdi v lepom števili vde-ležila pokopa. Tam smo vidili Bešn-jak Ludovika domačega g. notariuša, Habacht Janoša domačega vučitela, Benkovič Janoša dokležoskoga, Fekete Srézo, gančkoga, Kocuvan Janoša bo-gojanskoga z svojov gospov, Kreps Arnolda, ivančkoga včitelja adrijanske g. včiteljice ženo Csepreghi Károla beltinskoga školnika, dovico Monda Ferenca, črensovskoga školnika itd. Zas-topana je bila tüdi na sprevodi beltinske posojilnica po Kelecsényi Ferenci i Turi Beli pa sobočke nüne zvün pokojnoga sestré. Naše Vredništvo je mládo i puno -moč zgübile--v pokojnona. Oj keliko vüpanja smo polágali v njega i zjalovilo se nam je. Pokojni je meo bistri rázum, delavnost hitro, Zdravo razsod-nost i bogato pesniško žilo. V njem je zaistino vrela fpesen. Če bi živo, on bi postao glasoviten slovenski pesnik jezik je prece dobro znao, v našem laarečji je pa on spevao najlepše. Poz-nate Miroslávove pesmi ? On je je plesao. Njegovoga düha sád vplečete, Slovenske deklice, v prelepe viže Slovenske, kda se oglasite z pesmicov po dolenskih ravnicah: Tam daleč tam daleč V karpatskih goráj Je s krvjov poljani Že vsaki stopáj. On je bio Mirosláv. Pod to imé se je skrio. Zakaj ? On sam bi znao samo právi zrok povedoti, mislimo pa, da, vgonimo, če trdimo, ka zato ar je to šteo naj mir má naše slovensko slovstvo, naša materna reč, štera je mogla teliko pregánjanja že prestati i štero je on tak vroče Ijübo. Slovensko ljüdstvo je zgübilo ednoga dühovnika, zamüdilo edno novo mešo. Rano jo je obslüžo Mirosláv v nébi. Rad bi duže živo, naj more dosta delati na düšni hasek svojemi ljüdstvi. Ali Bog je inači zravnao. Naj bo nje- gova sveta vola. Vdajmo se v njo, to je za pokojnoga najbolše i tüdi za nas. Z gorečimi svečami so šle v belo oblečene Slovenske dekline po mrtvoga, i sprevodile so ga z rožicami ovenčane samo do cerkveni dvér ne do oltára. Korono novomešniško so tüdi nesle spleteno iz rastečih rož mrtvomi v špomin ... na grob. I križr smo nesli, šče bandero smo nesli, samo ka čarno, ; i še spevali smo, samo ka : ,,Smhuj so Gospod* .. . Sprevajali smo Jožefovo mrtvo telo na grob, njegovoj düši pa srčno želeli v vrelih molitvah naj. se vdeleži večno svete nebeske meše čem hitrej, da njemi je ne bilo dovoljeno na zemlji jo obsíüžavati. Ka bi najgíobše svoje sočütje izrazili nad tov prevelikov zgübov pokojnoga materi,, brati i rodi, šteri so v poldrügom leti zdaj tretji svoj-! dragi kinč v materzemlo sbranili, priporočilno pokojnoga düšo v goréče molitvi naših naročnikov i prosimo, je, naj darüjejo za njo nisterno sv. obhajilo. Naše Vredništvo bo dalo tüdi slüžiti v Beltincih slovesno sv. čarno mešo za pokojnoga, štere naj se v vdeležijo, ki so li mogoči i tisti den ki do tű pri sv. obhajili, naj je vsi darüjejo za pokojnoga. To lepo prosimo. Tam rože do rasle Prelepe in krasne Rdeče in bele Nam bodo cvetele Pa v srcah junakov Do mele koren, Pa končala ne de Jih mrzla jesén . ... Je spevao od karpatskih nagrob-nih rož naš Mirosláv. Na njegovom grobi do tüdi takše rasle. On je tüdi naš junák. Dvoro je ranjenim vojakom že drügo leto v bolnišnici, na-kopao si je beteg pri tom i mro je v njem. Junakov ranjeníh Zahvalnost ga je sprevájala do kolodvora sombo-telskoga, naša pa, njegovoga ljüdstva do pokopališča beltinskoga. Vsi žalüjemo, vsi ga pomilüjemo, vsi ga ob-jokávamo. Ali našega spomina skuzé se zibljejo v sladkoj tolažbi; k Jezuši, v njegovo veselo domovino je prišeo, zadobo je tisti mir, šteroga si je žeIo v ednoj kratko pred smrtjov pisanoj pesmij zadobo je njega, koga je mirajoč želo: »Ivan prinesi mi ešče ednog Jezuša6 brat ga že toti ne mogo, prinesli so njemi ga pa angelje v nebesa^ Vrednik. Bojna. Novoga malo mamo pisati. Črna-gora je mir dobila, kak ga je želela. V drügih krajej so pa tüdi nej bili veliki boji, kak nam sledeča poročila naznanjajo : Crnogorsko bojišče. Črnogore! lepo mirno dávajo prek svoje orožje, našemi vojaškomi poveljništvi. Dozdaj je prekdáno 314 topov, više 50 jezér pušk pa 50 strojnih pušk. Častniki so smeh meče obdržati i drügi zaneslivi tüdi revolve. Naši vlovlenci so oproščen!, črnogorski pa samo tisti, šteri so po prošnji mira vlovljeni. Prebivalstvo je jako dobrohotno do naše vojske i jo toplo pozdrávla, kam pride. Tomi zrok je to tüdi, ka ona preštima i visoko ceni junaške črnogorce, šteri so se štiri leta spored vitežko borili. Rusko bojišče. Kre bukovinske granice so naši odbili močen ruski napad edno rusko postojanko za vzeli, zakopali,' moštvo pa zgrabili. — Više Strype se je 11 ruskih letal pokazalo. Dve so naši dolstrelili, tri pa poškodüvali. Taljansko bojišče. Tü je bio mir. Albansko bojišče. Naše čete so zavzele pristanišča kre' Jadranskoga morja Alessio i San Giovanni di Mechto, bolgari se pa paščijo proti Elbasani i Srugi. Türsko bojišče. Vekših bojov je ne bilo tű. Na morji. Nemški podmorski čun je potopo v solunskom zalivi i na Sredozemskom morji edno angležko ládjo. Edna je vozila vojake, drüga pa strlivo. Francozko bojišče. Kre poti med Vimj-om i Neuville-jom so nemci zav-zeli do 600 metrov razsežne Francozke postojanke, vlovili 53 vojake, i zaplenili 1 strojno puško pa 3 metalne bombe. — Erisse ves so francozi zgübili. Nemci so 1000 metrov dale prišli tű, vlovili 936 francozov i zaplenili 13 strojnih pušk pa 4 metalne bombe. Dom i svet. Na našem državnom zbori je sklenjene pravda, štera dovoli, da sme nemška banka »Deutsche Bank« za porabo zemelskoga gaza delati fabrike stem pogojom, da podučni jezik v obrtnih šolah, kre fabrik nastanjenih more biti madjarski. Stajarsko. V Maribori je mro kanonik Jernej Voh, ki je z svojimi lepimi slovenskimi spisi mnogo pomogeo za izobrazbo slovenskoga ljüdstva. Doživo je 72 let. — Streha imenitne romarske cerkvi v Marijinom Celji je prepüščena 1916. február 6. NOVINE 3. za vojne potrebe. Teža médne strehe je 14 jezér kil. Erdély. Po erdélyskih krájinah je bio protres. Vekša nesreča se ne zgodila Dimniki so se tüpatam poročili i stene spokale, drügi kvár se ne pripeto. Oproščeni do vojaške šlüžbe po boji tisti, ki so rojeni l. 1892 i 1893-ga, če so na trikratnom nabori za nes-posobue bili spoznani. Iz pisem naših vojakov. Kniga sv. Franciška ga rešila. »Lepo se njim zahvalim na njuvi Listaj i Novinaj, štere z veseljom gori primam z mójimi pajdaši. Pri meni sta Hári Jožef z VeČeslavec i Flisar z Motovilec. Lübi Jezuš njim že plača trüde, naj nam to drago slovensko čitenjé li nadale pošilajo. Ne morem se zahvaliti dobromi Bogi za rešitev z telikih nevarščin. V strašnih bojah sem bio. Pajdašje moji so skoro vsi spokapalo moj telovnik je tüdi vse spre-streljen i má lehko več kak desét lükenj. Ednok bi me morila krugla, če se ne bi stavila na knigi sv. Fran-čiška, štero sem v žepi meo. Goréče ščem zato častiti odsehmal toga velikoga svetnika). (Kozel August poddesetnik v 18. dom. pešpolki). Pesem medjimurskoga vojáka. Ovo leto dosta svake žalosti, Rada Vnogi život zgübi v mladosti! O Márija, naša majka, moli ti Svojga sinka, Jezušeka, da zmlri Sve cesare ino krale, ki so nas Sem pozvali samo na en mali čas. Ali deset mesecov je vže blizo Kak smo ostavili vsaki svo hižo, Den za dnevom friško nam prehajajo Makar nas i dosta z gladom marjajo. Jezuš Kristuš, on je bil kral vseh unas, Pak je trpel velke moke zarad nas, Zato i mi — vsi smo grešni — trpimo, Dragoga Jezuša željo izvršimo. Dragi Jezuš, molimo te mi lepo, Podejli nam miloščo ti sveto, Kaj budemo živi, zdravi mogli mí Dímo dojti k svoj! brači, to želím. (Novak Franc v IV/7 delavskom oddelki). Čislo ga rešilo. »15-ga novembra večer sem stao na straži pred sovraž-nikom, ino krugle so tak šle kre mene, kak poleti ptíce lečejo. Po návadi sem v rokaj držao rožni venec i ga molo. Na ednok prileti samo krugla pa mi vtrgne rožni venec i na levoj roki mi sredjen prsi malo rani. S kož čreva bi mi Šla, če bi se gene z mesta. Hvala Kraljici Rožnoga Venca“. (Edšíd Jožef z Gederovec, domobranec 18. pešpolka). V spomin † Miroslávi, Zamučao si, zanemo si. . . — Pa čüti te Želemo vsi — Oj Mirosláv. Prerano si ostavo nás, Ki Živio nas tvoj mili glás, Oj Mirosláv! Da ptičica selivka boš — Tak rano že, . . . ne krepki mož, Smo znali nej. Si šo hitrej, Kak vetra glás Ti zdaj od nás, Oj Mirosláv! . . . Smo mislili, se vüpali, — Si lepo naračunati: »Pomagao bo; .. . Odráso bo za mili rod, Z pesmico? svov dá njemi plod, Lepo de to* . ., Pa vüp naš mro je kakor on Porüšo v grob se;... v njegov dom;... Počivle zdaj Njém v náročaj_____ Pa zide v zrás,... Zdoni v tvoj glás,. . . Oj Mirosláv! .. ■ ;. < Bo prišo drügi Mirosláv, Ki düha prvoga de sad ;.... Bo, prišo, bo ... De prvi živo delao v njem, Bo v pesen njegov smrtni sen, Bo stalno to . . i Slovenci do prihájali S skzámi grob napájáli Vu Beltincih,... Na cintori... Na njih prošnjo Se zbüdo bo Nov Mirosláv. Srčen. Glási. Od naših vojakov. Mrtev je .* Cvetko Štefan z Trnja. Bodi njemi smileno Srce Jezušovo! Vlovljeni so: Gabor Martin z Vel. Polane, Nemec Štefan z Velike Polane, Vuk Štefan z Male Polane. Novi namestni notariuš. V Soboti so za notariuškoga pomočnika odebrali Domby Belo, dozdajšnjoga prosenjakov-skoga namestnoga notariuša. Nesreča. Iz Žižkov Cigan Jožefa Lončovoga dománji — on je v Ameriki — so melo od mlina pelali domo. Ne daleč od črensovske cerkvi je na edno krava nikša mamica prišla, v šteroj jetájármek vugnola, jarem strla i v grabo spadnola ; krava se je zalejála. K odaji je više Radgone 10 oralov zemljé za 9 jezér koron. Na ednok samo 4 jezero koron trbe platiti. Ki-natenkoma šče kaj od té küpčije ."zvediti, naj se obrné na Magyar Jožefa v Haselbach, p. Strašen. Štajarsko. Slovo 313-ga črnovoj niškoga p. polka, šteri je bio v Erdély-skom kre romanskè granice. »Povržemo sladko morsko domovino i idemo proti britkoj smrti. Ali z Jezušom idemo, koga, smo v Kézdivásárhelyi k sebi vzeli, pa koga i prosimo, naj Prinas ostane, nas čuva i bráni. Med težave idemo na drügo bojišče, ali za Jezuša je sladko trpeti. Lübljene naše, žene i draga dečica, k vam se obrnémo zdaj i se poštovimo od vas. Ostavimo vas v naših najlepših letah i odnesémo od vas veselo življenje. Jezuš, Marija hodita z vami. Zbogom, Zbogom lüblene žene i predrága dečica, ne spozábili se v svojih molitvah z nás. Ostanite Zbogom vsi predrági naši i poznáni, mati Marija naj prosi za vas i nas, ka bi si mogli enkrat roke podali i Jezuši hválo spevati. — Brat-kovič Štefan, desetnik, z Satahovce, Gregorec Janoš z Petánec. Kak žalüjejo za Miroslávom? Iz Sobote nam pišejo: Srčno sožalje izrazili! za blagim pisatelom in Zednim tüdi pesnikom, za pokojnim Miroslávom. Oh kak lepo si cveteo i kak hitro si povehno. — Delao je mrtev Mirosláv. M. Vmrla je na G. Siniki Sakovič Treza, küharica g. plebanoša, Toti Gézo. — Pokojna je lepi zgléd pravoga krščanskoga držinčeta. Pres-lüžbovála je skoro celo svoje življenje i ostala vsikdár čista dekla verna zanesljiva i pobožna. Za snago, lepoto oltárov se je povsod skrbela, kje se je obrnola. V molitev dobrih düš jo priporačamo. Samomor Više Radgone v Danis-dorf je edna nesrečna ženska dete štela od sebe spraviti, štero je z ednim rusom zanosila. Edno se njoj je posrečilo v kraj spraviti, pri drügom pritji se je pa zagiftala. Mož té nesrečnice je zgübo v bojni roko i nos. Nagla smrt. V Türnišči pri Törnar Števani (Kolarov) je Maroša Ferenc šteo. kleti Kda je po svinjo ségno, ka bi jo z hleva potégno, je naglo nazaj spadno i mro. Slovo. Lübeznivi naš Dühoven Oča! Hvalen bodi Jezuš Kristuš i Marija l Z temi lübeznivimi rečmi Jih najoprvim lepo pozdravimo, ino njim že ljemo edno lübo zdravje od Očo nebeskoga. To svojo žalostno vest njim tüdi naznanimo, da mo mogli za kra- 4. NOVINE 1916. lehruár 6. tek čas na to strašno bojno pole odpotüvati. Zato lübi naš pastér Želemo, da bi mi ešče mogli to zadnjokrat to našo lülo domovino skem počastiti. Vzememo zato od nje to malo slovo. Bog zna, ali pridemo več domo v té lübi naš slovenski kraj! Mi ostanemo Oči nebeskomi, Mariji materi i njim lübléni oča dühovni verni Sinovje do zadnjega časa našega. Zbogom o ti lepa krajína naša, lüba Slovenska zemlica, štera si nas odhranila ino za vojake darüvala i za bojno pripravila. Zbogom i ti sunčece milo, štero si nam sijalo, ino Naša srca mlada grejalo, pa zve-zdice svetlo,Štere ste nam svetile i na nebi titrale. Mi že pripravleni stojimo, da tebé, domovina, braniti ščemo. Zbogom ostante vi naši dühovni pasteri, šteri ste nas vsigdar na dober navuk včili. Tüdi Zbogom naši lübléni roditeli ino pajdašje, rodbina ino sosedje i ve, naše lübe sestrice, štere pletéte venčeke Mariji ino Jezuši na oltare za nás, junake ino bračeke svoje. Düh Andráš i Zadravec Števan od Lipe, Lebar Jožef Miklošov z M. Polane, Korén Iván iz Renkovec, Hanc Matjaš i Krampač Matjaš z Trnja i Kramar Mihal, Perša Jožef iz Žižkov, Gerlec Martin iz Gan-eanov, Nemec Jožef z Beltince, Forjan Ivan iz Lipovec, Gjura Števan z Len-dajskij bregov, strelci 11. bataljona v 6yőri. Sreča. Snajžoa je lehko vsaka ženska v drüžbenom i drlšinskom živlenji po Feílero-voj ,,Elsa“ pomádi, štera lize i kolo èuva. Odstráni čplinte, lise, krpe, nesnago mozol áičke, kóžo omehči, ozdrávi. Vnogo jezér gospin jo z uspekom rabi. Ne rabimo pa ikodlive reči, nego naroéimo si pravo ,,Elsa" pomado kolo občuvajočo, štere en teglček pridjani stane 2 kor.; 2 teglčka franko 5 kor. Ravnotak je jako dobro Fellerovo borox žajfa (80 fil.) i Fellerova mlečne žajfa (1 kor.) Naročüje se samo pri Feller V. Eugen lekar-niki, Stubica, Centrale br. 146; (Horvatka). Zahvala. Z cele svoje žalost nedüše se zahvalim v svojem, svoje matere i svojih sestér imeni vsem, ki so se vdeležili pokopa nepozábnoga mojega brata, Bašša Jožefa, tret-jeletnoga bogoslovca. Bogojina, 1916. jan. 27. Bašša Ivan pleb. Najnoveše. Bombe so naši metali na Saloniki i na angležka obrežja, posebno v Li-verpovli, Cirkenhaidi, Mauchesteri, Jar-monthi. — Zapazili so velke ognje i ksplozije. — Zrakoplovi so prišli ne- poškodovani nazij — Pri Someni smo Francoze pá nazaj potisnoli — Zapadne od Mesinesa so Nemci odbili angleške napade. — Na Črnogorskom i okoli Skadera (Skutari) vlada mir. Naši so metali na Solun (Saloniki) i na ništerna angležka pomorska mesta bombe. Zrakoplovi so se povrnoli ne-poškodovani — Pri Sonunen-i so naši Francuze nanovo nazaj potisnoli — Pri Soči (Isonzo) se pripravlajo Ital-janje na peto bitko. — Na Črnogorskom vláda mir — Na zapad od Meš-sines-a so Nemeci odbili angležke napade. — Ententa (Anglija, Francija, Rusija, Italija) šče grčijo razorožiti. Pošta. Kozár Jürij. Martinje Dobo sem 3 K. na samostani. Bog lepo plati. Jablanovec Jožef Pllpic. Dobo sem 2 K 40 fil. Bóg pláti Lenaršič Ana. 6. Slaveči. Novine sem vam dao poslati. Za liste se pa pri g. kapláni glasite. Ednoga si ešče spravite, pa te od pe-tih deset koron. Pošto si pa odračunajo z té šnme. H. P. Bratonec Se objávi, kda réd pride na njo. Novine so odposlano vojáki 3 K. na ceIo leto vi. Ka se za tiskarno piše, se sme samo na edno stran papira pisati. Palihec Anton. M. Srdišče. 3 K sem dobo. Bog pláti. Novine vam dam pošilati. Na pošti reklamalivajte, če jih ne bi dobiti. Žerdin Jožef. Chicago. Knige „Jezus moje poželenje" sem dozdaj ne mogeo dobiti, če jo dobim, te jo Pošlem. Tanšici sem naroče madjarske novine. Plačao sem 3 K 12 fil. Korošec Jürij. Ritkarovci. Dobo sem 20 K. naroč nine. Bog plati. Pertoči Števana žena. Raščan. Peneze sem dobo. Vaše so brezplačno. Bog pláti. Črpnják Leopold. Bodonci, Novine samo ednok na tjeden izhájajo. Šest stráni bi dali, če bi to vsi prosili i platni. Ednomi sa-mami je to ne mogoče včiniti. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, muš-katelka, meta, pomeranče strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüéen. Ta domáča pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, teva rne i. L d. je to sredstvo velikanske vredno sti, ár se delavci s tov 'pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delav-skoj zmožnosti Janez Grolich, drogerijo »pri angelju“ Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. Što si kürečih očih ne odprávi, si zmantrá boje i z bolečinami si oslabi celo telo. Odprávlena kürečih očih brez bolečine je prava dobrota z«vsakoga, ki trpi od njih. Ne moremo zadosta naglašüvati, kak nevarno je rezan-je kürečih očih. Nož zna, ne da bi v pamet vzeli, globlje v meso priti, nogo je pa vedno izpostáv-Ijena prahi i nesnagi, kaj v ram pride i vnogo smrtnoga krvnoga ostrupenja je nastanolo tak že. Küreče oši brez nože gotovo lehko i hitro moremo Odpraviti z Fellerovim ,Elsa“ flajštrom za turiste (flajšter za küreče oči cena 1 kor. v škatlah 2 kor.) ah z Fellerovov ,Elsa* tinktnrov za turiste (— te-koča tinktura za küreče oči, cena 2 kor.) — Vnogo jezer tnristov, žandárov, pismonoscov, vojakov, gos-podarov i gospin šteri premálo obütel nosijo i ki so je dozdaj rabiti preporača to sredstvo, štero hitro i stalno odprávi küreče oči. Dokeč nájveč sredstva za odprávlanje kürečih očih (retanje tüdi itd.) samo gomji de kürečih oka odstráni koren pa notri neha, zavolo čeka oko znova zraste tečas više imenovana Fellerovo sredstva z komom vred odpravijo küreče oko. Oboje sredstvo kak i prah proti znojepjé tela i nog (cena 1 kor.) se nepos-redno da naročitiepri: Feller V. Eugen lekarniki STUBICA, Centrale 146. (Zagr. žup.) Zapoved pazlivosti je, da pri küpiti Feller ovoga ,Elsa-Fluida* pazimo na ime Feller i .znamek* „Elsa“, ar je vnogo malovrednoga pona-rejenja. Neščemo zdaj tű reklama delati tomi zanesijivomi domačemi vrastvi. Če bi med našimi čtevci ga što še ne poznan, lehko Pozvedi od svojega zdravnika kak dobra reč je proti prehlanjenji, najbole če gut i grlo trpita zavolo mok-rote vremena, 12 malih, ali 6 dupliških ali 2 specialniva glažka franko 6 kor., 24 malih ali 12 dupliških ali 2 specialni glažki franko 10 K 60 fil. v jedino pravoj kakovosti pri Feller V. Eugeni lekarnar!, Stubica, Centrale 146 (Zagr. iup.) Felerove ték davajoče, odvajajoče Rebar-bara „Elsa pirole* (6 škatlic franko 4 kor. 40 fil.) se dajo po znamki ,Elsa* spoznati. Nyomatott az EgyhA*megyei Könymyomda körforgó gvorassjtóján S*ombathelye*L