EiBzelverkanlspreis ВМ ОЛЛ V«riae «Dd SotaittUett.u^: KlagenAirt, BWnarokrlng M, Postfacb US / BemgaprAs (4m voraus aatalber) топаШсћ RM 1,— trei Haua (eixMcbUeBllcb RM 0.20 titHIti lilllM AJweatewmgen der Zeitung fttr den zutchfolgeiideĐ Monat werden Eur M^riftUcdi vmd nur bia 35. des laufendes Monate eogenonuneo Nr. 91. Krainburg, 18. November 1944. 4 Fiihrerjeva poslanica za 9. november OdgOTor na izdajstvo: 9,Dokler žItIiii jaz, Kcmčilja ne bo pretrpela usode po boljseyizmu preplavljenih evropskih držav!'' Miinehen, 17. novembra. Reichsfuhrer Hioimler je prebral sledečo Fuhrerjevo ob-lavo za 9. november: Nacionalsociallsti in naolonaisociallstinjel ParteigenossenI Potreb« totalnega vojskovanja so me na-роШ«. da sem preložil spominsko slavje 9. novembra na prvo prosto nedeljo. Prav tako mi delo v Hauptquartierju ne dopušča, da bi ga zapustil tudi samo za nWtaj dni. Ne glede na to pa danes itak ne smatram, da bi obstajala moja naloga bolj v tem, da bi imel govore, temveč v tem, da pripravim in izvršim tiste ukrepe, ki so potrebni, da se končnoveljavno zmagovito prebije ta bo}; kajti prav tako kakor v času krize 1923. leta me razgiba tudi sedaj samo ena, vse druge obvladujoča misel, da sedaj šele prav posebno zastavim vse sile za potrebni uspeh! In kakot smo takrat deset let pozneje po pravici lahko rekli mrtvim tovari-iem, da so oni vendarle zmagali, tako bo in mora v največji borbi našega naroda za biti ali ne biti zmaga končno pripasti njemu, bojujoči se fronti in ne manj junaško se bojujoči domovini. Opozarjal sem že prej često na to, kako potrebno je, da narod ceni in časti svoje velike može, zlasti v hudih časih lahko kak obupan narod črpa pogum in moč za sedanjost iz svojega ravnanja v preteklosti, koliko bolj pa še narod, ki se vede tako brezmejno pogumno kot nemški. Iz borbe s volih velikih mož se bo mogel za sedaniost učiti edino pravil-nege epornanja, da Previdnost končno pomaga samo tistemu, ki se sam neustrašeno % močnim in vernim srcem loti boja zoper vse nadloge časa in s tem končno obvlada svojo ueodp. V kolikor nam je Vsemogočni odprl oH, da imamo po svojih slabih človeških zmožnostih vpogled v zakone njenega vladanja, spoznamo nepodkupljivo pravičnost, ki prisodi žiVlIenje kot zadnjo ceno samo tistemu, ki je voljan In pripravljen, dati življenje za življenje. Ali človek'torej te trde za/kone potrdi ali zanika, je popolnoma brez pomena, spremeniti jih ne more; kdor se torej skuša odtegniti boju za to življenje, ne odstrani zakona, pač pa samo pogoi svoje lastne eksistence. Veliko »poananje nacionalsocializma Ko je nacionaisocialistični pokret začel s ivojim bojem, da zavojuje nemškega človeka, je pred vsakim uvidevnim stal grozeči notranji polom naroda in države. Posledica tega je moralo biti naraščajoče ogrožanje našega narodnega obstoja, počasnega nazadovanja številke naših porodov, ■ tem pa počasna smrt naroda z mnogokratnikom žrtev te svetovne vojne. In to je pač tudi ustrezalo ciljem, ki so si jih postavili naši nasprotniki, gospodarsko zadavljenje takratne nemške države naj bi uničilo materialne temelje eksistence nemškega narode, s tem so se nadejali doseči izpolnitev Cle manceaujeve zahteve, da se nemški narod decimira za 20 milijonov ljudi. Dva milijona mrtvih je zahteval boj v letih 1914 do 1918 20 milijonov pa bi se moralo Iz našega na roda še odstraniti po želji demokratskih ljudskih osrečevalcev. Danes se je ta za hteva zvišala na 40 milijonov. Ker pa se smotrna gibanja v življenju kakšnega ne roda ne morejo tudi zopet zadržati po mil volji ljudi, kakor bi nanesla potreba. nI mc gel nihče povedati, kdaj se bo končal t/ proces skrčenja naše narodne osnovlne; pr .tem pa •• le vsiljevalo še drugo, po narav ■ dano spoznanje: svet ne pozna nobenИ-praznih prostorov I Narodi, ki so števi'čnc ell bioloov organizirati in uspešno dobojevati skupni boj vseh za biti ali ne biti Topamoreinbo zmogel samo nacionalsociali-stični nemški Reich. Evropa je bila skoraj zmerom mnoštvo med seboj tekmujočih narodov in držav, kljub temu je pojem Evrope duševno oblikovala večinoma samo ena država ali skupnost sorodnih narodov. Večni medsebojni spor evropskih narodov je imel pri tem gotovo tudi eno veliko prednost: kakor vsaka tekma je zahteval činilnost in udarnost posameznih narodov Toda v ča-čis usodnega' boja za biti ali ne biti je bila velika nevarnost, da se razcepijo moči tega kontinenta nasproti pretečemu navalu notra-njeaziatskega Vzhoda, te večno latentne nevarnosti za Evropo V dolgih razdobjih evropske zgodovine le bila teza evropskega ravnovesja bornirane-mu Zapadu le prečesto istovetna z dovoljenjem, da se nasproti zahtevi evropske suverenosti zveže z nevarnostjo, ki ogroža Evropo, da bi mogel tako laže zadaviti tega ali onega izmed nepriljubljenih tekmecev Dolga stoletja se le moral stari vol- Kako nailaia|o lovska letala neprekinjeni zap iiiosti se dovršujejo serije nemških lovukih letal. V ozadju vidimo pravkar izgotovljeno letalo, ki zapušča lopo tvornice, da pride do tako zvanega "luetiranla« (uravnanja in priUčenja). (PK.-Aufnahm*i Krl«gsb*riaht«r Hebaiurtratt, M.) V njegovih rokah je zdaj usoda Одтак* Kraljevski ogrski ministrski predsednik Fram; Szalasi, »vodja naroda«. — Ministrski predsednik Salaszi sprejme porodilo poveljnika straže, ki se je postroiila pred vojnim ministrstvom. (PK.-A'Ufn.: Kriegsber. Keimling, HH., M.) skovati proti Mongolom in pozneje proti Turkom z lastnimi in malimi zavezniškimi močmi, da je obvaroval Evropo pred usodo, kater« posledice bi bile prav tako nepregledne kakor izvedba kakšne boljieviza-cije. Same vztrajnost odloča biid 1»ја Čeravno je ta borba v prejšnjih stoletjih, ker so jo spremljale mnoge reakcije, naložila našemu narodu najhujše žrtve, je vendar na koncu dovedla do uspeha in sploh šele omogočila nastanek ali obstoj ter uspe^ vanje družin evropeisklh narodov. Sicer se pa v svetovnozgodovinskih obračunavanjih ne da drugače misliti, kakor da se na koncu, ne morda v mesecih ali letih, ampak po dolgih razdobjih zaradi vztrajnosti odloči izid teh bojev, v katerih da Božja previdnott nastopati ljudi očitno zaradi tega, da se preskusijo njihove zadnje vrednosti in s tem odloči v njihovi opravičenosti do obstanka ali neobstanka. Da bo nacionalsocialistična država danes prestala to zgodovinsko pre-skušnjo, je utemeljeno že po dosedanjem vedenju pokreta. Katera meščanska stranka bi pač bila premagala polom z dne 10. novembra 1923. leta? Katera bi bila po takem popolnem zlomu v brezprimemo trdi borbi končno vendarle popolnoma zmagala? Četudi se ta boj, gledan raz današnjih dogajanj, površnemu opazovalcu morda zdi raal, kaže to vendarle nedostojanje zmožnosti doume-vanja odločilnih vrednot kot takih, kajti boj 7a pokret je bil takrat prav tako boj za Nem-''.jo, kakor je boj današnjega Reicha same- 1 Bi! je bol za naš narod in njegovo bodočnost, ki se je moral najprej odločiti v notranjosti, da smo mogli danes tudi na zunaj nastopiti zoper voljo do iztrebljenja na strani naših nasprotnikov. Kako brezupen le le takrat zdel ta boj stranke našim nasprotnikom samim, izhaja iz njihovih ugotovitev, da se mora po 9. novembru 1923. 1. smatrati tiacionalsocializem končnoveljavno za mrtev in s tem nevarnost za sovražnike našega naroda za odstranjeno. Kljub temu ne je ta stranka, ki so jo smatrali za izbrisano, nekaj let pozneje nahajala že v odločilnem boju za gblast in ga je po skoraj enem desetletju brezobzirne uporabe številnih mož in žen ter z začasnimi vedno vzornimi reakcijami naposled tudi uspešno dobila. V tel dobi je torej pokret dobil in dokazal tisto notranjo duševno držo, ki ga usposablja, da je danes vodja naroda, in ki usposablja Reich sam, da je danes vodja Evrope In prav tako kakor smo morali takrat doživeti, da je takrat vse meščansko demokratske strankarstvo propadlo samo vase, ae zgubilo v svojih kompromisih in v strahopetnih odrekah našlo enakega prizora na debelo. Pade lahko samo tisti, ki je mtmhopeten ia s tem ne^pofloben xa žlvljerje Narodi in zlasti njihovi državniki, vojskovodje in vojaki so vsikdar laže prenašali dneve sr-eće in s tem vidnega uspeha. Znamenita pa je bik pri velikih možeh svetovne zgodovine prav tako takor pri za nekaij velikega določenih narodih njihova »tano* vitnoat v daevib attok*. ntihovo twlm# umb«*; etnul t. — štev. M. KABAWANKEN BOTB Sobota, 18. nrnwibra 1944. nje v časih, ko ]• na videz popolnoma ilabo kazalo za njihov položaj, njihova trma in njihov pogum po zadobljenih reakcijah. Kot naclonalsociallsti »mo bili v dobi boja vedno srečni, kadar so nas v manjših ali daljših razdobjih preganjali, ker so te periode re-iile stranko tiste lahke šare, ki bi bila vendar samo sotekač, aH bi se gotovo na dan zmage najglasneje ustlla. Tako vidimo tudi v te) silni borbi narodov ▼seh časov, da odpada od nas tudi samo tisto, kar |e malega, strahopetnega in s tem nesposobnega za življenje. Da se monarhi docela zmotilo nad svofo lastno politiko, ki se mora danes smatrati le še za predzgodo-vinsko, in zgubijo pogum ter postanejo izdajalci, t«mel}i v niiliovili po stoletni istorodni piemenltvi povzročenih duševnih in moralič-nih nedostatkih. Narodi zahtevalo v takih časih drugačnih vodij ko bolnih in že morbid-nih starih rodov. Okoinost, da se dado tudi tako *vani državniki in vo|skovod|e omamiti po mneniu, da lahko s strahopetno vdate obrnefo sebi v prilog svetovnozgodovinsko obračunavani*, potriufe prav tako samo tisočletno izkustvo, da na zemlfi ob istem času ne živi preveč velikih duhov. Vsepovsod pa, kjer s« I# izvršila ali premišljala taka kapitu-sacija ali bi se še morala preudarjati, uspeh ne bo ta, da bi se na cenen način izmuznili iz svetovnozgodovinske krize, ampak nujno in gotovo iztrebljenje dotičnih narAdov in « tem tudi uničenje njihovih odgovornih mož. Kajti boljševiŠka zmeda In državljanska vojna bo v notranjosti teh držav samo prva posledica, druga pa se začenja z Izročitvijo tako zvanih »vojnih zločincev«, to se pravi najprej dragocenih mož, in se konča z nepreglednimi kolonami ljudi, ki nastopijo svojo pot v sibirske tundre, da ostanejo tam kot žrtve slabosti njih državnega vodstva. Izdajntva mo le otrdila našo voljo do boja Čeprav so bile posledice teh izdajstev za Nemčijo kot glavno nosilko boja od začetka vojaško zelo hude, pa vendar niso zrahljale sestava Reicha niti niso mogle odstraniti duha odpora, ampak ravno nasprotno: narod se Je otrdil v svoji volji do boja in postal šele prav fanatičen. Srečni smo, da so se v številu po pojavih razpada prizadetih narodov našli elementi odpora; v Italiji zbirajoči se okrog stvaritelja nove države Benita Mussolinija kot Du-ceja, na Ogrskem zbirajoč se okrog Salaszi-ja, na SloT*6kem pod vodstvom državnega predsednika Tisa, na Hrvatskem pod Pocflav-nlkom Ante Paveličem kot vodjami mladih narodov. Vemo, da so tudi pri drugih narodih nastali komiteji in vlade, s sklepom, da ne priznajo kapitulacij in da ne sprejmejo iztrebljenja naroda preprosto zgolj zaradi tega, ker se je nekaj brezznačajnih slabičev pregrešilo zoper svojo čast In svojo zavest dolžnosti aH ker se je nekaj bedakov dalo slepiti z možnostmi, v katere danes že sami davno ne verujejo več. Naša največja zaveznica. Japonska, Je boj od prvega dne smatrala za to, kar Je: za odločilni spor, biti ali ne biti, in se bojuje odtle i hrabrostjo resnično Junaškega naroda. Moji Parteigenossen, rojaki in rojakinjel Odkar *0 ruske armade prodrle novembra meseca 1943. leta »kozi romunsko fronto ob Doncu, Izza nato sledečega popolnega razpada italijanskih in ogrskih skupin z viemi tako težkimi posledicami, ki жо nastale za naše vojskovanje, je zadelo naš narod izdajstvo za izdajstvom. Kljub temu se niso izpolnile nad* naših nasprotnikov. Vedno znova nam je uspelo, ujeti naše fronte in ustaviti nasprotnika. Tako jim je ostalo samo edino upanje, da bodo mogli, kakor vedno takrat, če sicer niso mogli doseči -zoper Nemčijo nobenih uspehov, izvršiti odločilen prodor v notranjosti sami. Brezznačajne ose Bilka pri Diedenlioinu na noi/o izpiamleia ( zircalo "časa ) Važni vrhovi lažno od Dieuza zopet o^ojenl - Malo bolnega delovanla na Vzhodu Oberkommando der Wehrmacht )• dne 16. novembra objavilo: Na zapadni fronti stoje naše čete na Južnem Nizozemskem in v lotrinikem obmejnem ozemlju v srditih obrambnih bojih proti napadajočim sovražnim divizijam. Med Noorderkanalom pri Weertu in belgijsko mejo so se iz napadov močnih skupin angleških oklopnjakov razvile hude bitke. Severovzhodno in vzhodno od Diedenhofna se je po kratkem odmoru vnela bitka na novo. Sele po hudih premenljivih bojih se je na novo pripeljanim silam severnoameriških oklopnjakov posrečilo pridobiti sveta in doseči mostišče na vzhodnem bregu Mosle V prostoru pri Metzu še trajajo trdi obrambni boji s koncentrično napadajočimi sovražnimi silami. Vzhodno od Gravelotte smo sovražnika zopet vrgli iz nekegp vdornege mesta. Naši grenadirji in oklopnjaki so kljub močnemu sovražnemu pritisku držali bojišče ob zgornjem francoskem Niedu in pri Dieuze. V Mflchingen so Severnoamerlkanci vdrli po srditih bojih. Južno od Dieuza smo z našimi nasprotnimi napadi zopet zavzeli važne vrhove in pri tem uničili večje število sovražnih oklopnjakov. V prostoru med kanalom Rhein-Marne in zgbrnjo Meurthe kakor tudi na obeh straneh zgornjega Doub-sa trajajo krajevno om^eni boji za sovražna* vdorna mesta. London in Antwerpen sta bila zopet obstreljevana z našima povračilnima orožjema. V Srednji Italiji se je zaehkrat izčrpal val britanskih napadov. Niti v Romagni niti v gorah med Forlijem in Modigliano sovražnik ni zopet prešel v napad. Na Balkanu so naše čete na pohodu dosegle ozemlja severno od črte Elbasan — Skoplje. V prostoru vzhodno od Budimpešte so se po majhnih začetnih uspehih izjalovili ponovni veliki* napadi Sovjetov. Uničili smo devet sovražnih oklopnjakov. Na ostalf vzhodni fronti je bilo tudi včeraj malo sovražnega delovanja. Pred zapad-nonorveško obalo je močna skupina britanskih križark in oklopnjakov napadla nek nemški konvoj. Naše lahke zaščitne bojne sile so se začele bojevati, dasi je imel nasprotnik več kot 25kratno topniško premoč, in vezale v teh prav tako junaških ko požrtvovalnih bojih sovražno skupino, dokler niso važni deli našega konvoja dosegli svojega namembnega pristanišča. Anglo-ameriški zastrahovalni letalci 7 so -vrgli podnevi raztreseno bombe na zapadno in južno ozemlje Reicha. Ponoči so britanska rušilna letala napadla državno glavno mesto in kraje v Zapadni Nemčiji. be, mešanica fevdalne ošabnosti, meščanske nedostatnosti in bivše parlamentarne korupcije, so se znašle, da bi upajoč, da bodo potem takoj prejeli plačilo za svoje krivopri-sežniško dejanje, strle nemški odpor pri. korenini. Nekaj so pač popolnoma pravilno videli: dokler živim jaz, Nemčija ne bo pretrpela usode po boljševizmu preplavljenih evropskih držav; db zadnjega mojega diha bosta moje telo in moja duSa služila samo eni misli, da napravim svoj narod močan v obrambi in za napad proti grozeči mu najsmrtnej-ši nevarnosti! Kajti če so se prej vojne izvojevale za dl-nastične ali gospodarske koristi, je smisel te vojne boj za ohranitev našega naroda samega. Nacionalsocialistična država je bila vedno velikopotezna V logični doslednosti vseh žrtev se more torej v tej vojni samo ojačiti nemška ljudska država. Ce'so pa še kje preživeli pojavi, ki se spodtikajo ob tem, iim ne moremo pomagati, kajti ta ljuds.ka država bo prešla preko njih na dnevni red. Ce posamezne osebe premaganih strank, razredov ali drugih drobcev menijo, da je zdaj morda ^rlštel zff' nje čas zopetnega vstajenja, bodo doživeli zdaj trenutek svojega popolnega iztrebljenja. Nacionalsocializem, ki so ga nekoč samega izredno krvavo preganjali, ni bil po dnevu prevzema oblasti samo resnično spravljiv nasproti svojim političnim nasprotnikom, ampak tudi velikopotezen. Nešteto mož, ki so nas same pred prevzemom oblasti preganjali, sem v tej državi jaz ali obdaril s pokojninami aH jih pa cel6 pozval na nova in višja službena mesta. Ravno istega deželnega ministra za pravosodje, pod katerim sem bil nekoč jaz 13 mesecev v trdnjavskem zaporu, sem kljub temu določil za nemškega državnega ministra za pravosodje, pruski ministri in državni ministri, ki so nas nekoč najsrditeje preganjali, so dobili od mene, ne da bi obstajala kakšna obveznost do tega, visoke milostne darove. Za nespodobno samega sebe bi bil smatral, če bi bil pahnil v stisko socialne demokrate samo zaradi tega, ker so nekoč kot ministri bili naši nasprotniki. Sodnikov, ki so nas nekoč obsodili, mi kljub temu nismo ovirali v njihovi karieri, ampak jih često pospeševali. Samo proti tistemu, ki je novi državi sami napovedal boj v besedi In dejanju, se je postopalo po zakonu. Vrhu tega sem po načinu mojega prevzema oblasti omogočil vsakemu državnemu uradniku in častniku, da je lahko mirne vesti opravljal svojo dolžnost. Skoraj poldrugo leto je bil stari gospod državni predsednik, ki je bil kot vodja daleko najmočnejše stranke po ustavi postavil za kanclerja, moj predstojnik, in jaz sem ga temu ustrezno ščitil in sem ravnal ž njim z najglobljim spoštovanjem. Kdor pa zdaj misli, ne da bi njemu samemu moje ravnanje kdaj povzročilo nemir vesti, da lahko zdaj pahne druge ljudi v konflikte vesti, mora vedeti, da pomeni to njegovo gotovo smrt. Dokler so ti ljudje preganjali samo mene samega, sem mogel velikopotezno razumeti in pozabiti njihovo preganjanje. Kdonpa danes dvigne bodalo ali bombo proti Nemčiji, bo Drez usmiljenja In brezobzirno uničen, Nekaj ur je zadostovalo, da je bil v samem sebi zadušen poskušeni puč z dne 20. julija, nekaj mesecev pa, da je bila prijeta in docela odstranjena vsa klapa teh nečastnih, katilinskih eksistenc. Kakor pa me je leta 1934. punt male skupine v pokretu napotil, da sem ga odčistil, tako bo tudi ta novi punt začetek temeljite prevedbe v celokupnem državnem aparatu. Minila je kon-čnoveljavno doba kompromisnih, in rezer-vatnih značajev. Državna vojna zastava je te dni postala simbol naclonalsocialistične revolucije in državna ideja zastava polka pri nemški oboroženi sili. Uveden je bil nemški pozdrav. Divizije ljudskih grenadirjev bodo pomagale veletoku nemške mladine, da bi v Neaplju je državna policija odkrila tajno tiskarno, ki je Izdelala že veliko število žlvilsih kart. Po ugotovitvi policije so ukradli kliš6 v osrednjem uradu za razdeljevanje živilskih kart v Rimu. Policija je aretirala mnogo nameščencev urada za razdeljevanje živilskih, potrebščin. Kg kruha — dve milifardl drahem. Grško prehranjevalno ministrstvo je določilo, da znaša cena za obrok kruha dve milijardi drahem. Po nekem poročilu agencije EFE iz Was-1 hingtona je prenehalo v petek delati v mestih Detroit in Toledo preko 21.000 mehanikov in elektrotehnikov. V 49 tovarnah so morali delo ustaviti. Ameriški dopisnik »Daily Heralda« piše, da bo izdala prihodnji leden angleška vlada Belo knjigo, ki naj dokaže, kako je žrtvovala Anglija ne glede na svojo bodočnost vse svoje bogastvo za zmago nad Nemčijo. Podatke iz te knjige so sporočili lordu Key-nesu, ki vodi trenutno zaunne razgovore o omfljenju zakona o posojilih in zakupih in ki skuša doseči, a bi smela Anglija del teh dobav izvažati, da bi se tako lahko Dostavila na trdne noge. Dooisnik je izjavil, da i« Anglija finančno popolnoma »na tleh«. svet nacionalsocialističnih idej popolnoma in zmagovito prodrl. Kar me je pa po tem 20. julija najgloblje dojmilo in navdalo z najhvaležnejšim veseljem, je spoznanje, da so vojska, mornarica in zračno orožje — Waffen-tukaj že od vsega začetka ni treba omeniti — v svoji celoti, ne da bi to žal preje morda navzven postalo tako vidno, sprejele vase nacional-socialistični duh, tako da skoraj ni bilo nič drugega opraviti, kakor izključiti nevredne-že iz stranke, iz države in iz oborožene sile, da se doseže popolna enota mišljenja in volje stranke, države in oborožene sile. Kljub temu so bile posledice tega dne bridke. Nasprotnikom so vzkipeli upi in zbrali so vso svojo silo, navj^ahnjeni z vero, da bodo zdaj mogli Nemčijo kratko in malo pogaziti. Za to, da sejim to ni posrečilo, sem dolžan hvalo hrabremu vedenju oborožene sile, zlasti pa nad vsako hvalo vzvišenemu vedenju nemške domovine. Odgovor na poziv k izgradnji nemške obrambe in k Volkssturmu je bil samo simbol vedno znova pojavljajočega se nemškega narodnega občestva v tej po usodi trdi borbi za bodočnost našega naroda. Tako stopa danes v popolni ravnopravnosti k starim grenadir-jem vojske, k vojakom mornarice In zračnega orožja vojaška domovina in sicer ne samo s svojimi možmi, starčki in dečki, ampak tudi s svojimi ženami in dekleti. l e ie eno vprašanje pro»taškim zločincem 20. Julija Ce pa zdaj pregledam celotno vioto vieh neizrekljivih žrtev, ki jih nai narod danem doprinaša, in premislim vrne nadlog«, ki jih morajo pretrpeti milifoni ljudi v naših mestih, znoj naših delavcev in delavk in našega kmečkega ljudstva, bi rad stavil le še eno vprašanje zločincem 20. julija; S kakšno pravico bi mogel kdo zahtevati tak« žrtve, č« n* bi Mtoril pred svojo vestjo sve-(Nadaljevanje na 3. strani.) Verlaif und Dnick: NS-Gaaverla» nnđ Drnckprel KHnitpn. GmbH. Klaeenfart. — Verlamleiter: Dr ИтП Heit,1*r Izzt bei der Wphrmflcht). — I-TanDtechriftleiter Fried rich Horctmann. Zurzeit Nr 1 erflltle. Dekle s liixe nn bariii 10 Pr$poveit. Spiiala Se/ntii 1л^е>1б1 Ko so bill jedll, je mati Meta zmolila molitev In prebrala en odstavek svetega pisma. Nato se je obrnila do Janeza, se mu zahvalila, da jI je bil dober sin, mu voščila srečo za njegovo bodoče življenje ter mu dala svoj blagoslov. Mati Meta je znala dobro govoriti, in Janez je bil zelo ganjen Vedno znova so mu silile solze v oči, vendar mu je uspelo zadržati jok. Tudi oče je govoril nekaj besed. »Težko bo tvojim staršem, da te zgubijo«, je rekel, in Janezu se j« zopet storilo Inako. Pristopili so tudi vs! posH, mu podali roko In se mu zahvalili za dbbo, ki je zdaj minula. Stalno so Janezu silile solze v oči. PokaSljal je In nekajkrat poskušal govoriti, toda nI mogel Izustiti besede. Določeno je bilo, da bo oče spremljal Janeza v hišo neveste in prisostvoval poroki Zato je Sel oče na dvorišče, napregel konja In potem zopet prišel povedat, da je čas, da se odpravita. Ko se je Janez usedel v voz, je opazil, ^a je bilo vse tako svetlo ko zrcalo, kakor je on to sam vedno rad Imel. Videl je tudi hkrati, kako lepo okrašen je bil kmečki dvorec; dovozna pot je bila na novo posu ta z gramozom; stare kupe drv In drugo ro potilo, ki so ležali tam ves čas njegovega življenja, so odstranili. Na obeh straneh vhodnih vrat je stalo nekaj posekanih brez kot slavolok, na vetrnici je visel velik cvet lični venec. In iz vseh okenskih lin so ku kale #v«tlozel*ne brezine vejice. Zopet bi bil Janez skoraj udaril v jok. Očetu, ki je pravkar hotel pognati konja v dir, je slino stisnil roko. Podoba j« bila, kakor da ga hoi« odvrniti od vožnje. »Ali hočeš kaj?« ga je vprašal oče.— »Oh ne«, te rekel Ja ntz. »Bo menda le nalbolle, če jo krenevf m* pot « NUt« še bila daleč od kmetij«, ko •• i« ■Mral Jan#: &* »nkrat posloviti. L«nk« ■ hi- š* na barju ju |e bila pričakala ob križišču, kjer se |e itekala v pot gozdna stezica od njenega doma. Oče, ki je kočljažil, je takoj ustavil, kakor hitro je bil zagledal Lenko. »Čakala sem nn vaju, ker bi rada Janezu čestitala«, je rekla Lenka. Janez se je sklonil z voza In stisnil Lenki roko. Zdelo se mu je, da Vidi, da je shujšala in da je imela podplute oči. Mei)da je pač veliko bdela ponoči In se jokala in hrepenela po NerlundI Toda zdaj si je prizadevala, kazati se veselo, in se mu je smehljala. On je bil zopet zelo ganjen, ni pa mogel spregovoriti besede. Tu se je oglasil oče, ki je bil sice* na glasu, da ne govori, če nI največje sile: »Mislim da Janeza ta čestitka bolj veseli ko vse druge.« — »Da, tako je«, je rekel Janez Podala sta si z Lenko še enkrat roko. In nato se je oče peljal dalje. Janez se je sklonil 7 voza In gledal za Lenko Ko jo je pokrivalo nekaj dreves, je znenada vrgel . obnožnlk vstran in vstal, kakor da hoče skočiti z vo. za. — »Ali hočeš I.enki še kaj povedati?« je vprašal oče. — »Ne, oh ne«, je odgovori' Janez In se zopet usedel na svoje mesto. Vozila sta se še nekaj časa. Oče je vozU zelo počasi. Videti je bilo, kakor da ga veseli, da se njegov sin pelje ž njim. Kar nič se ni pripravljal, da bi hitro prišel do cilja. Znenada se je • Janez z glavo naslonil na očetovo ramo in silno zaihtel »Kaj ti pa je?« le vprašal Jakob In tako hipoma potegni' za vajeti, da je konj na mah obstal. — »Da vsi ste tako dobri proti meni, in jaz teg« ne zaslutim. — »Pa menda vendar nisi stori' kaj zlega?« — »Pač, pač, oče, storil sem to.« — »Kaj takega vendar ne moremo verjeti.« — »Da, ubil sem človeka«. Oče j« globoko zasopel. Slišalo se je skoraj kakor vzdih olajšanjai Janez je lafrude. no dvignil glavo In ga pogledal. Oče je ko nja zopet pognal v dir, nato je tiho dejal »Veseli me, da si to sam povedal.« — »Mer Sobota, 18. novembra 1944. Rodbinska kronika iz Gorenjske Radmannsdori. Rojstva meseca oktobra: Gotfried Viditz, Lees, Christine Globotsch-nik. Gorica; Theresia Prestren, Boris-Kome-lius Gorianz, Aagnes-Maria Jaklitsch, Heinz-August Kleewein und Michael-Peter Raiter (vseh S Radmannsdori). — Umrla je: Gertrud Kohlmaier, Radmannsdorf. — Poročili so se: Lorenz Erser iz Vigauna in Maria Umnik iz Suche; Josef Schwars in Theresia Hollauf iz Radmannsdoria; Franz Mulei in Gertrud Kna-fel, oba iz Radmannsdoria; Franz Jessenko in Franziska Kalan iz Steinbiichl; Richard WeiB in Frieda Moser, oba Bresiach: Johann Podlipnik iz Radmannsdoria in Antonia Osebek iz Hart b. ABling; Ludwig Tepina iz War-ta b. Krainburg in Franziska Wolk iz Lees. Naši vojaki pozdrav1]a|o domoviiio Iz Jugovzhodne Nemčije pošiljajo prisrčne pozdrave svojim družiriam, sorodnikom, tovarišem, znancem, sestram in uslužbencem bolnice Galleniels, posebno pa še svojim dekletom sledeči gorenjski iantje: Habian Bla-sius. Mali Anton, Novak Emil, Sterlič Mat-thšus, Kožar Franz, Petelin Leopold, Kosel Alions, Frass Franz Primoschitsch Anton. Gorenjska zatemnjuje v času od 20. do 26. novembra od 17.15 do 6.30 ure. Ce zadoni akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm«, ob času, ko «• zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zatemnjevanja takoj zatemniti odnosno se mora odklopiti razsvetljava. Kako ie končal morilec bana dr. Natlačena Pozimi je »Slovenec« poročal, da se je med Višnjo goro in Št. Vidom potikal neki »Albin«, ki se je hvalil, da je ubil dr. Natlačena. Sedaj poroča isti list tele podrobnosti: Ko je bila razpuščena zloglasna VOS (varnostna obveščevalna služba), se je iz te skupine osnoval tolovajski »udarni bataljon«, in komandant tega bataljona je postal »tovariš Albin«. Bil je srednje velik, čedne postave, kostanjevih nakodranih las in po videzu star 20 do 25 let. Sam se je hvalil, da je ubil bana in tudi med komunisti je imel »ugled«. Pripovedoval 1e, da je imel še druge načrte, ki se mu pa niso posrečili. Domačini po hribih so povedali tole: Dne 1. aprila, prvo soboto v mesecu, se 1« manjša patrulja omeni enega tolovajskega »udarnega bataljona« napotila v Metnaj. Tam so pa pravkar imeli proti komunistični borci sv mašo. Ti so tolovaje takoj ujeli, le eden je ušel in prišel v bataljon povedat, kaj se ie v Metnaju zgodilo. Komandant »tovariš Albin« je takoj odredil, da »udarni bataljon« Diplom. Opfiker C« KROMFtlSS Klagenfurf, Bahnhofsfro^e fS Pi«i auf weiteres ^ednn г 9. noTembel* v Kralnburgu Stellv. Gauleiter Thimel in fMrigadefiihrer Harm kot častna gosta Kakor prejšnja leta, je bil tudi letos 9. november v znamenju spomina na tiste, ki so dali svoje najvišje za nastajanje Velike Nemčije. Predpoldne so prišli k slovesni položitvi venca na pokopališče junakov v Krainburgu Kreisleiter in Politische Leiter in postrojeni so bili častni vod oborožene 'sile in oddelki stranke. Med častnimi gosti so bili Stellv. Gauleiter Thimel, -Briga defuhrer in Generalmajor der Polizei Harm, poveljnik varnostne policije Obersturmbann-fiihrer Pg. Persterer ter drugi predstavniki stranke, države in oborožene sile. Singschar der Hitler-Jugend je dala uvod slovesnosti s pesmijo »Nichts kann uns rau-ben« (Nič nam ne more ugrabiti). Nato je f^-Brigadeiiihrer Harm izvajal v svojem spo-rtinskem govoru, da sega boj za ta kranjski prostor stoletja nazaj in da so tukaj padli prvi mučeniki za germansko hotenje in dejanje. Potem je govoril o sedanjosti, o borbt Nemcev za njihovo življenjsko pravico. Žrtve prve svetovne vojne, mučeniki 9. novembra 1923. 1. in vsi tisti, ki so pozneje zastavili svoje življenje za idejo Fuhrerja kakor tudi naši mrtvi junaki iz sedanje vojne — vsi ti so nam zapustili volilo, da korakamo do končne zmage. Pod zvoki pesmi o dobrem tovarišu in s počastitvijo mrtvih je Stellv. Gauleiter Thimel položil Gauleiterjev venec, ^^-Briqadefiihrer in Generalmajor der Polizei Harm pa venec Obergruppenfuhrer-ja Rosenerja. Nato so se vrstili venci vseh tistih formacij, katerih mrtvi tovariši leže tukaj. Zvečer je v strankinem domu nemški Volkssturm slovesno zaprisegel. Moštvo Volkssturma in odposlanstvo oborožene sile je napolnilo svečani prostor. Ortsgruppen-leiter Jungschaffer je javil Kreisleiter-ju, v čegar spremstvu so bili predstavniki države in oborožene sile, da so Volkssturm-manner postrojeni za prisego. Ko je Hitler-Jugend-Sing»char odpela nekaj pesmi in prednašala reke, je govoril Kreisleiter dr, Hochsteiner. Razlagal je pomen ustanovitve nemškega Volkssturma, ki so zanj našli krogi tukaj uporabljenih moči popolno razumevanje, in opomnil na dolžnosti nemškega Volkssturma. Izvajal je nadalje, kako so se obnesli možje, ki so že prej službovali, in da je vsak poklican, da zastavi vse svoje sile. Stabsfuhrer Pg. Prethaler je nato prebral bojna pravila nemškega Volkssturma in besedilo prisege, s čimer je bila zaprisega opravljena. S počastitvijo Fuhrerja in s pesmima naciie je bila zaključena ta dcimljiva slovesnost. nemudoma udari v Metnaj. In res je krenila v Metnaj močna tolovajska skupina z 10 strojnicami in drugim orožjem. Ko so se približali Metnaju, so drugi »tovariši« svetovali Albinu, naj nikar ne da povelja za streli an je, ker sicer bo zajeta tolovajska patrulja iriorda »likvidirana«. Toda »Albin« se za ta vojni nasvet ni zmenil, marveč je sam stopil v prve vrste in zaukazal »napad«. Resnično bi se mali skupini protikomunističnih borcev tokrat slabo godilo; toda za čudo, pri napadu so tolovajske strojnice druga za drugo odpovedale. Branilci so pa kosili tolovaje s svojim orožjem in »Albin« je takoj ob napadu dobil v glavo bombo, ki mu je odnesla pol obraza. Med komunisti je nastal splošen poplah in zmešnjava in vsi so se razbežali. Takrat je padlo obenem z Albinom še šest drugih komunistov, med njimi tudi neki do mačin terenec. Od branilcev pa je bil eden ujet. Tega so komunisti pozneje čisto razrezati. Bil je menda doma iz Trebnjega. Ob »Albinovi« smrti je bilo vsesplošno žalovanje med komunisti. Tarnali so, kaka škoda za tako »zmožnega fanta«, ki je ubil celo »izdajalca« bana. Pokopali so ga z rdečo »slovesnostjo«, najprpj njega, šele nato je bil pogreb ostalih. Kdo je bil ta »Albin«, kako se je pisal, ni nihče mogel zvedeti. Ali je bil pravi morilec bana Natlačena, se ne ve. Po njegovih lastnih izpovedih in po pripovedovanju drugih komunistov, je bil in je torej že preje! zasluženo plačilo. Vesti iz Llubiiane in okolice Mladi slikar Miloš šušteršič je prvič stopil z večjo razstavo pred ljubljansko javnost. Marljivo je nabiral vse poletje motive na Fužinah in tamošnji okolici, pridružil je še nekatera prejšnja dela in tako priredil v Obersnelovi galeriji prikupno razstavo, ki je takoj ob začetku zbudila zasluženo pozornost. Nove denarne nakaznice v Ljubljanski pokrajini. Da bi se zopet ustalil gotovinski denarni obtok in da bi se odstranile razne pomankljivosti, bo Hranilnica Ljubljanske pokrajine na podlagi odredbe šefa pokrajinske uprave z dne 14. septembra 1944 dala v prihodnjih dneh v promet denarne nakaznice v nominalni vrednosti po SO, 100, 500 in 1000 lir. Te denarne nakaznice se bodo izdajale v okviru dobroimetja, ki' ga ima Hranilnica Ljubljanske pokrajine pri zavodu Banca d'ltalia. Za vsako denarno nakaznico je torej pri novčanični banki polno kritje v lirah. Denarne nakaznice imajo zaradi tega isto vrednost kakor novčanice zavoda Banca d'ltalia in jih bo seveda vsakdo sprejemal kot gotovino po nominalni vrednosti. kakor to predpisuje odredba šefa pokrajinske uprave. Ko bo doseženo normalno stanje v gotovinskem obtoku, se bodo denarne nakaznice zopet vzele iz prometa. Sef pokrajinske uprave bo objavil primeren ro|k, v katerem se bodo denarne nakaznice zamenjale prinositelju po nominalni vrednosti v novčanice emisijske banke. Te'denarne nakaznice, ki jih sedaj izda Hranilnica Ljubljanske pokrajine, predstavljajo polnovredno plačilno sredstvo in jih morajo sprejemati po nominalni vrednosti vsa javna službena mesta kakor tudi prebivalstvo. Novi komunistični zločini na Primorskem. V Logeh pri Breginju so komunisti poklali zavedno Lavrenčičevo družino, ki je bila res vzor celi" vasi. Čeprav silno revni in oče invalid, so s svojo pridnostjo šolali enega izmed dveh sinov, ki je bil najboljši dijak v Tolminu. Skrbna mati si je pomagala s tem, da je prekupčevala z jajci, ki jih je nosila v oddaljeni Čedad. Bili so pravi zgled krščanske družine. Ravno to je tovariše najbolj peklo, zato so sklenili, da jih ubijejo. Ko so se pretekli petek vračali od maše, pri kateri so bili vsi pri svetem obhajilu, so jih komunisti čakali na poti. Komandir je zahteval in ukazal preiskavo hiše. Po preiskavi so aretirali vso družino, kljub temu, da niso ničesar našli. Uboga družina je takoj razumela, kaj, jo čaka. Mati je s sklenjenimi rokami prosila, naj jim vzamejo vse, samo življenje naj jim pustijo. A nič ni pomagalo. Ko ло jih odgnali iz vasi in so prišli na določeno mesto, so se morali vsi trije na robu čisto nove jame sleči in sezuti. Obupana mati je zopet padla pred razbojnike in jih vroče prosila, naj vendar prizanese]o vsaj edinemu še živemu štirinajstletnemu sinu. Nihče se je ni usmilil. Brez vsakega najmanjšega sočutja so vse tri zaklali in vrgli v zemljo. — Te dni so začeli komunisti posebno divjati na Ke-baridskem. Pretekli teden so ubili letnega starčka Urbanajsa in njegovega" sina. Na kmetiji pri Balošu v Potokih pa sta se gospodar in sin rešila z begom. Ker jih rdeči rablji niso dobili doma, da bi jih umorlH, so jim popolnoma izropali hišo. (^o svetu Nacionalnobolgarska brzojavna agencija »Balkan« poroča, da so boljševiki začeli v Romuniji razlaščati civilno prebivalstvo vrednot. Vsi predmeti iz zlata, platina in srebra ter dragulji se morajo oddati za tako zvani »osvobodilni sklad«. Najstarejši nemški vojak je 104-letiii Teodor pl. Bomhard. Kot mlad poročnik se je udeležil* kronanja nemškega cesarja v Ver-saillesu, pozneje pa se je seznanil z Bis-marokom in tudi z maršalom Hindenbur-gom. Teodor pl. Bomhard je dosegel generalski čin ter je dolgo služil v vrstah nemške vojske. Pred 4 leti, ko je pl. Bomhard obhajal stoletnico rojstva, mu je Fuhrer dovolil, da sme nositi uniformo topniškega polka št. 7. General pl. Bomhard ae je ucie-ležU 20 raznih bitk. A M T L T C H E B t: K A NN T .M A C H Г N G K N der Anmeldeabschiiitte der Ifceich*eierkart# Mit ErlttfJ vum 29. September 1944 wurde die Abgabe voii Eiern neu gereselt und hierbel folgendes bestimmt: Kleinvcrleller dUi fen vom Grof.'.verteiler nur dann belicfert u prden, weim .4ie je Aufruf mehr als 90 Anmeldeab.4clmitte voilegen kijiiiien. rii ieicht eiii Kieinverteiler dieae Zahl nicht und glaubt er trutz diese.x KPringen Un!-)iitze8 auf den Verkuuf nirht verzichten zu kiinneii, so Iwt r ■ die MogUthkeit. sich mit einem andpren Kleiuverteilei* zusanimonzu-I mi und eine Bezugsgemeinsohaft zu bilden. urn den geforUerten Mindest-I'-.isatz zu errelc.hen. Der GroBverteiler durf nur einem I.etztverteiler >.ser Bezug.tgemein.sohaft liefern und mit einem Letztve'">iler abreon-■»n Findet era Let,!tvePteiler, der weni^er а1.ч 90 Annieldenbsohnitte l.pkommen hat, keinen Letztverteiler zur Bildung einer Bpzugsgemein-srhaft so muB er sich an die Wirt.sc-haftHgruppe Emzelhanrtel wenden ripmit'dieee ihm bei der Bildunt? einpr Bezug.4gemetn.<4tiMft bphilfllch ist Jeder Kieinverteiler bzw. BevolhnUclUlgle einer Bezup^Kerneinsrhaft fl irf nur v&n einem GroBhiindler bcliefcrt wcrdeii. Der Liefeinnt kann nur mit Zustimmung des Milch-. Felt-, Vieh- und Eierwirtschaftsver-bandee Karnten gewechselt werden. Klagenfurt, den 18. November 1944. I,anđesemiihrantr«it Karnten. Kruta usoda nam Je v na.i-'cpii moški dobi iztrgala iz .iiiniega družinskega sožitju, našega ljubega in Rkrbneg;' jDproga in ateka. gospoda Т1ХТОЖ STSAUS-A, olMUtovodjo toTwriie Obeređer. Pogreb ee Je vrftU v sredi' dne 8. novembra na pokopališt' v Krainburgu. KnviiibitTtf - Qddmifeld, 18. novembra 1944. talnjo«« *opro(fa Anna т otrool Prodam kravo, dobro mlekarico, ki bo leto# v decembru teletila. - Oe-bamohek Tranviaka, Trboje 72, po-šta Plodniff. 4399-6 ArztHcher Soimtagsdiwist Ođđam т#6 ploSevlnutUi kant po lOkfi^Tsxn* god*, ter позге kadi (ikafe) v«d vrat vellkoatl. . Kern A., tovarn« keksov, Xxalnbnrg. 4414-7 K u M KralnboxKi Am 19. ЋктаЉвп Dr. Bndoll Oman, Kraiiiburs. Veldeser Strafie Nr. 21. Fernruf l.'iS. MALI OGLASI sr, T7 2BO DOBI Parioo, И M hot#l» prltl n* dom, 1*в« M takoj Georg »munao, Bad-gaaae 18, Kratnbnrf. 4dy*-i PoitrHnioo . la dvakrat twi«n«ko -Itiam. - Javiti «• v plaarnl *ar Bote, Krainburg. 44^1-1 Sprejmem krojaškega таЈепоа! -Jo». PanU«, Am Xanff IM (KlaM), Kralnbnrg.__445-1 Iščem poatrešnloo aa poapravljanje trgovine nekaj ur dnevno. • Fo-nadlM na K. Bote, Kraiiibnrff, pod »Takoj«. S L 17 2 B K I a O E IznčUt bi »e r»da *» »tviljo. Kav«i6 Joheiiiia Ober Oamlinff »t. 25. Po«t St. Teli/Sawe. ItM -L' R o D A M Frodun ffagdiieK« konj* RMoliunark. - Fonndb« lu ХпЦпЂигС' Knplm brejo kravo, ki bo kmalu povrffia. - Sap«a 7rani, Breg tt. 7, P. Krainbnrf. 4892-7 Radio »Tolkiempfllnger« kupim ali dam zanj dobro moško kolo. - »i. A.«, SeelanditraSe, Barake S^avetz, Krainbtuf. 4395-7 M E N J M Dobro ohranjen fteleien štedilnik m* 3 obroče жатепјаш ш enako dober itvalnl troji IMudUm ae Is-mvne po dogOToni. - Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod 4394-15. Dobro ohranjoa, globok cptroiki то> ж1бек ишепЈАШ ali ffa prodam ва ЋМ 300.—. - Naslov pri Ж. Bot«. Krainburg, pod 4415-15. Menjam Š# dobr# ohranjen plialni ■troj, aa dobro moško kNo - Ponudb« na X. B., Krbg. 4406-15 Menjam oca aooo kg ^crmlln# реже ЖА »lamo all vteljo. - Sohetina, Annsle 19, St. Velt/Sawe. 4407-15 Menjam breshibne moške niske Čevlje it. 42^ a, м bremhlben ali do. bro ohranjen daljnogled. Menjam tudi dobro ohranjen globok otročji vosiček sa športni vosidek. - Ponudbe na Ж- B-» Xrbg 4408-јГ» Menjam kravo, 7 mescev brejo, aa kravo po teletu, dobro mlekarioo Kaalov v Ж. B., Krbg 4410-Г IS 1*0 Menjam otroSkl »porini vor.lr-pk 7,11 Ж. B., (anke. - Ponudbe na K, B., Krbg 4434-61 4433-15 Menjam popolnoma novo. nerabljeno kuhinjsko kredenco po dogovoru za radio »Volkiempfanger«. -Naalov v upravi K. B., Krainhurg. 4132ИГ1 Menjam dobro ohranjene dr.mvko škornje št. 41 sa dobro .hranjene damske ffojxerje. enako velike. Na. tančneje me poixve pri: čevljarstvo Maks štrukelj, 3t. Veit/Sawe. 4417-1R Menjam elektromotor 3* i PS ж 10 mctTOT kabla za Šivalni »troj. - Ponudbe na K. B., Krbg. 4419-15 Jalialne hlače (Beithone), dobro ohranjene, črne, zamenjam za ivet-lejie, Bive ali rjave. - Nazlov pri K. Bote, Krainbnrff, pod 4430-1Б. E N I E Katera gospodična ali vdova, stara do 50 Ut, % malim posestvom, bi hotela dopisovati s« s fa«tom, sta-rim 50 let. Foinejfta Senitev ni is-kljndena. - Pišite na Xarawanken Bote, Krbg., pod šifro »Osamljen«. ' 4400-21 Kovaški mojster s stalno slnšto v tovarni, star 25 let, teli saradi še nitve posnanstva i dekletom v starosti 18—26 let, ki so ji pesmi veselje in ljubi mir fttvljenja. - Le resne dopise, po motnosti s sliko, poslati K. B., Krbg., pod Šifro »Hladna jesen še prihaja«. 4405-21 Kateri dve gospodični hi hoteli dopisovati 35 dvema osamljenima Gorenjcema zarad kratkočaaenja dolgih zimskih večerov. Prednost imajo vse goMpodi^ne, ne glede na poklic, v staromli od 20 do 25 let. Tudi poznejša ženitev ni izključena. Naslov pove K. B., KlRgenfurt. pod Vafl 7220-21 Rađl icnltve i*ll «poinatl vdovec teiio, dobro kmečko goepodlnjo, 30 do 40 let «taro. - Le reane ponudbe na Karawanken Bote, Xralnbnrr, pod 4426-21 1 Z G Г B L J E N O Osumljena omeba, ki si je prilastila (vzela) »»elderkarto« na ime Stanislava Dolenz, AltlB( k, se poziva, da jo takoj vrne lastnici, sicer bo Hlertila ovadba. 43*8-22 Izrabil sem od zadnje hi*e v Bit. kendorf do Podnarta legitimacijo. Kleiderkarf in fotografije. - Ker sem ubog delavec, prosim potte-nega najditelja, da ml vrne te reči na naslov legitimacije ali pa na C. »avnik, Birkendorf 10. 4412-22 HUd lo»»ki pe», bel. lU cm vimik, HliSi na ime HlksHi« imu na Kluvi rjave lise ме je ilne И. X. v ukiilicl Luuktt/Zuler xulekel. - Najditelj je naproAen. Un Ra iKiHa proli mixradi ururju Mitt.!ewPj>Pi'. l/ink/HiilPr. 7:!U i :'3 Posteljno oilnjo »em v ii"- Modeljsk e. novembra dopoldne n» kolodvoru Krslnburg. Poltene, ga najditelja proilm, d« 1o proti nagradi vrne - Aitialla P.nchent, Krainburg, Am Weiher 9. 4431-22 Z-. rkel se je pes ovčjak, ki sliši ni ime »Caruga«. Kdor kaj o njem. ii4j Javi proti nagradi na naslov: Teran Josef, mlin, Ober Dnplach 1. ______4430-22 I/. B 2. novembra 1944. je bila izgubljena xapestna ura iz kroma, brez zapestnice, v Laak/Zaier od gostilne Ousel (vulgo Balant) do postaje. - Najditelj je naproien, da Jo odda proti nagradi nataksvicl v omenjeni gostilni._■•.'416-32 Izgubila sem dne 11. novembra cd Brda do Predassl sivo volneno rokavico. - Foiten najditelj naj jo odda proti nagradi na K. Bote. Krainburg.__4492-22 &ie 10. novembra sem izgubila volneno (modro) rokavico od Jelenovega klanca do Jugočefcke v Krainburgu. - Pošten najdittij naj 1o odda proti nagradi na K, B., Krainburg_4425-22 Tista ženska oseba, ki je v Boboto ilopfiMne 11. novembra vzela v trgovini s fevljl pri StefStu Pihein«. naj ga vrne. sicer bo ovadena in pride v Javnost. - Luiar Anton. Bukowltz 45, Poet Woditz. 2 4418-23 j>n« 11. novembrft med 17. in 18. uro je bil nit kriiiidn SoelKnd-itrftD« (Falkendorf) pri Jereohinn y%ti nov nahrbtnik. - Najditelj naj ga nemudoma vrne in odda proti dobri nagradi na K. B., Krainburg. 4427-2» R Z N O hUni]u lezemo zu hišo in vrt. - Pi»mene ali osebne ponudbe je podati pri Pfleiderer, Olistwerk Oherkrain, v Podnartu. Morkit In Овгмал varujeta posevke pred ptici In boleznimi. Suha uporaba ne Škoduje kalem. Jietev po» plai^a delo. Dobi me pri: »Hermes«. InK. I Janscha, Krainburg. В940 Morkit varuje aetev pred ptifl-Ravno tako enostaven v uporabi kot 0*r«#*n, suho praSivo. ne Škoduje kalem. Dobi se pri: »Негтем, InK- I. Janscha, Krainburg. 5941 V RRMTSrHTES i ^ L. JJhepan r lUr * Gailen KPmirht. Sd.rlftllchp oilpr per*6nli(lie BewerbunKen bel Pfleiderer, Obstwerk Oberkrnm Pn.lllHrt. "2'® BrieJmarkenhandlnni WUh. Far« au4 Luxemburg. Neu« Adres-se: n'>h) Milder bel GOtzls (Vorarl-).е"к> - PrelBll.-Че gratlH! 7227 p. an( Werk! /HhiipflPKe niclit iriii/. vermi4i>ndor.4 erKleblK und sdion in ffilnijer Мепке .чеИг wirk.ium 1.ч1. 'i', <,„|i,i)l Ker>;iiiMiin.4 Гечц. %i,lui-7'tll!! .:ich кцт1пе>1 dif- llfs-ItwiM il'-'. . niMiise-FediMii чеЦец werdeii 11, um pfleue ste uiiil halt' .ч|« rein. I • Ru.'ticH und nitn-fein. Brani* & Co., iMclohn. 7116 »20 Jahre Wiistenrot!« Z^hntau-seiide Familien verdanken WUsten-rot ihr Eigenheim, viele tausende Ostmarker sparen bei WUstenrot auf ein Vermogen mittels Spar-brief oder Vermogeusbuoh. Zahl-reicher aim in den B'riedensjahreii sind die Neuabachllisse von Bau-sparbriefen, Sparbrlefen und Ver-miigensbUchern. Prospekte koslen-los von der aitesten und grORten Ваидрагкаеве der Ostmark G. d. F. WUstenrot, Salzburg. Beratunge-stelle Klagenfurt, Domgasee 8, Ru£ 28-63. ' 7189 Jeder kann d6A sich (lurch bedacht-sHine Lebensweise, z. B. Gymnaetik, geeund erhalten. Sieht das jeder ale seine Pflicht ал, wird mehr geechaffen, waf dem Siege dient. Ysate BUrger Deutsche Heilmittel aue friHChen pfianzen. Yaatfabrik Wernigerode. 7360 Naohti waoht die WachmannBchafl dea »SUdostdeutachen Wachdien-Rteec Klagenfurt, Feldmarechall-Conrad-Platz 9, Rut 10-30, Uber Ihr HauB, Qeschtlft, Lager usw. nnd schUtzt Sle vor Einbruch, Feuer-, GaH- und BOTiftttgen Schftden. Also Schaden verhUten und dae bIHIge Bewaohunge-Abonnement bestellen! 7137 Di« KohlenklaneT-aard«. — Kreund, Dir »el'e hiermlt gesagt die KDhlenkluuorgurile ta«t — ver-steckt sucht ele Dirh zu umgar-iien — drum 1ав Dlch vor Ihr warnen' — !rf; • Llcht und Ai-zenel — " ■}>'* Ihrer Macht vorbel. — Du fteeundheitlich Dich wohl - dann, Kreund. »P«-r an,(;h das CHTNO-SOL — dofh weiui erkrankt Deiii Naehbar idt — so daS auch .Du KPtahrdel biirt — diinn ist е.ч Zett dami Hohatz DIch wohl — und gurgle brav mit DTTNOSOT,. 72]d Ank»nf »on Brl«{murk«n, evoiitueil auch Dbemahme zum kommiselona-wetnen Verkauf zum von Ihnen ver-iangten Prels. - Joh Belacek 12 a Wien 60, Wledner Hauputrafle 2-4. 7in Knmkhelt квШв Prtvatiftoh«! Jeder Kranke IKBt eih« LUcke in dei Kampffrcmt ^вг off en. Der Wille zur schneilen Geeuudung ial deslialb'Pflicht! Br muti die Kunst der Xrzte und die Wirkung bewHhr-tor Arzneimittel untoratUtzen! Aiitn-Arznelmittpl. GOfrI lichtspiele AUgemeiiie Filmtrenhanđ Zweigslelle SUdost X Fiir Jngendl. nicht znfifelMgen. X X Fill Jugendlloh* nnter 14 Jak. ren nloht ngrelaiien. АвШцг, 17.—20. XI.: »ОМфивпв« X X ; 21.—23. IX.; »Di* Hooh. ataplerin«. x x Xrainborg, 17.-30. XI.; »Вжг krme MUllonar«; 21,—23. XI.: »Abenteaer Im Oranđ-Hotet«. х Badmannsdort, 17.—19. XI.; Bad auf der Tenne«: x (SonntM um 14. 16 u. 18.30): И,—23. ЗСП .»Der Sanger Ihrar HohaM«. ateiu, 17.—20. XI.; »Dm Lied dai NaohtlgaU«; 21—23. XI.: »Bela« ia die VerganffenlieilHC. x XiMdc/Mw, 17.—20. XI.; itStn Цаов mit Qrandsiitmn« x x; 2L bis 23. XI.: »Вж iMiohtati di* Mtmr-n»t. X Nanmarktl, Ж. ж. *. :g.i »Hwi— ■ohUfMrc X; XS. u. n. XI. < iCbu Sohattan dm Utrgem*. x St. Velt/Sawa, IB. u. 19. XI. I iMtt Soho-o-U-m* X I SB. «, 9(1 n , »Jnd SttU«. XX tltw. Ж Ш. 19. XL.) moll. ^ X: 32 u 38. xtl w IbSSSS Anfeutholt«. X X yeldM, 17,—M. XI.} »Mohwaw aat welB«^ 20.—23, XI.I »Boooadeloc. *• XI.: xe#*n. bMto BoUe« XXI 22. u. Ж XI.: »ЛЛал. wagen E 417«. )< Sohwa»en1>eolj, 18. n. ». XI.; »Жо. Phieiilund«; 22 u. 38. XI. i иШот. mer, Sonne, IBHluuc. Жи jedem П1ш die Đentiohe Woohenvoheni AuB »einer Brd* zioht eiu Vclk die KrHftft, die em braiu lit, uin im Wan-del der Zeiten bentclion zu кбппеп Aut ••iiier Brd#,# die ihn trllKt. nUhrt und ihni lieiliKea Erbe doi Vorfahreii iwt, erwm bsen nwU dttin Khi'/.etneii die Kriiflc die ihm In HOHunden und кгнпКгц hcl fend mid retteiid zur Relle .itehen Dr. MHdaus Л- Co.. Arrneim^ttel aum KrlMchpfUnsen auf deutecheni Boden fewonnen, 7103 OESUNDIR LEBEN OAS 1ST NICHT NUR KLUO. SONOERN AUCH VOR-AUSSBTZUNG POR JEDE STEIOERUNG DER IE|. STUNO. DiSHAlB 1ST iS VWCHTIO, AUF AUES ZU achtin, was OESON-DERES lEBEN ' ORDERT DARM01WIEN