Sl- 29. (1460) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 28. julija 1977 Iac!1!? 1975 *e bil list odlikovan z redom ^LUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Solidarnost n°stilSS°) množična litična 0dm C‘J' “ družbenoP°- ^ednost hT?05*, dokazujeJ0 Udarnosti n "enadomestljivost ie Mo na nri ljudi' Tako doslej zbranih"-61^ Kozjansko ^ katSi Ze 762’2 m^j°na 2245 ^T1 JC bUo Njenih U31° no^o^JSkih °^Jektov tat>ih objekt "J ln 735 san*' d°m za ost ° *et novih šol, nekaj poni^e*e v Omarju in še KzaneT jŠih objektov. kovanju soUdarnostnemu «tfadiX h3^0 Jteiem° tudi dmi * izk«u^Vne, •akcije’ s kate‘ na mani SU°bdarnostzlasti j tazvitlh območjih Na ne vodeni Slovenskem je lani pri mladinskih delovnih akcijah sodelovalo 3411 brigadirjev, ki so zgradili 27.450 m vodovoda in 5700 m nove ceste popravili 40 km cestnega omrežja, izkopali 320 jam za telefonske drogove in drugo. Letos pa so mladinske delovne akcije še številnejše, z večjo udeležbo mladih. Ob tokratnem tednu solidarnosti najbrž ni odveč zapisati, naj se širokogrudnost ljudi kaže s sodelovanjem v akcijah RK, pri zbiranju starega papirja, obleke in podobno, pri krvodajalstvu ali nudenju pomoči ostarelim občanom. Da bi bila solidarnost še učinkovitejša, je kajpak nujno, da se ob humanitarnih organizacijah in društvih v akcije solidarnosti v še večjem obsegu vključijo tudi druge družbene, kulturne, telesnokultume organizacije in društva. Le z enotnostjo, kije bistven člen uspešnosti pri toli-kerih dejavnostih ljudi, solidarnost ne bo nikoli zvodenela, pa naj gre za tukajšnje, medrepubliške ali mednarodne razsežnosti solidarnosti. D.R. NaA.PR0SLaVE *ALOKVAH y ^ se Je v Čmo- P^Pravo osr J • J1 sestal odbor za ldneva borcannarrePibliŠke Prosla' Na sej! sol ah pn Crn°- n,rav >n izvedb aVnavali analizo saj se iP eVa borca zelo S^ljudiV* JeQ1uWežilo nad > čašice IT °Venije in so- 0dhi<’em parti7an°i, preživali v vZ°r j« m vzdušju. črn ^avnega obv,?«nje tudi sredstvu0 P°točala n nja' W s° *' ^^tum^^^pro- Nof0*EJARj| VABIJO ?bč°iJ8an‘zaCij C-enter in Zve' Pom^ Nov° mesto čno kulturo takew]0 ^iškegl ,2npravljata s ^Cv?aklubaVead0navtičnega sCe^anje raketnih republiSco ^bor raltPt ■ m°delarjev kmčuUuiCV bo M — SPOMINI SO OŽIVELI — Udeleženci proslave dneva vstaje na Senovem. Organizatorji so jim pripravili bogat kulturni program. Datum letošnjega praznovanja so Senovčani vklesali tudi v temeljni kamen za družbeni dom, ki gaje položil republiški sekretar za narodno obrambo Miha Butara. (Foto: J. Teppey) Senovo:tisoči so slavili s Kozjanci Sergej Kraigher: ..Kozjansko je plačalo velik davek za svobodo — Samo napredek bo zaustavil odseljevanje" — Nove ceste in temeljni kamen za družbeni center na Senovem Letošnje srečanje borcev Kozjanskega odreda in aktivistov kozjanskega okrožja na Senovem so prireditelji združili z osrednjo slovensko proslavo dneva vstaje. Na slavju se je zbralo nad šest tisoč ljudi, ki so ob tej priložnosti prisluhnili slavnostnemu govorniku, predsedniku predsedstva SRS Sergeju Kraigherju. Prišli so iz vse Slovenije pa tudi s Hrvaškega. Med gosti so bili tudi France Popit, Lidija Sentjurc, Zvone Dragan, častni krški občan dr. Jože Bri- lej, general Miha Butara, sekretar SZDL Hrvatske in drugi. Partizanski Bohor in kraji v se-novski ter koprivniški krajevni skupnosti so v teh dneh zaživeli v spominih na nekdanje boje in zmage, prežetih s ponosom na vse, kar so ustvarili delovni ljudje v povojnih desetletjih. Tako so 21. julija pod Bohorjem odprli cesto Ložice-Zalog-Zajesele in ob njej obnovljeno partizansko tehniko. Mladina in borci so z Ložic krenili na pohod do prve partizanske bolnice na Bohorju, v kateri so se zdravili borci XIV. divizije, od tam pa na Bohor, kjer so prižgali taborni ogenj. Tam so se jim pridružili teritorialci in delegacije drugih kozjanskih občin. Marjan Jerin je zbranim obudil spomine na boje Kozjanskega odreda. 22. julija zjutraj se je začelo slavje v Koprivnici, kjer so izročili prometu nekaj manj kot pet kilometrov obnovljene in asfaltirane ceste do Senovega. Nanjo so prebivalci tega dela Kozjanskega življenjsko vezani, zato želijo, da bi jih asfalt čimprej povezoval tudi v nasprotno smer proti Podsredi in naprej proti Celju. Pred glavno proslavo so gostje in domačini prisostvovali položitvi temeljnega kamna za bodoči družbeni center na Senovem. Zanj so se prebivalci KS Senovo odločili na rele- ;n-dumu ko so izglasovali samoprispevek. (Nadaljevanje na 4. strani) Plošča z imeni Bojancev V znani partizanski vasi so proslavili dan vstaje in krajevni praznik — Niko Belopavlovič odkril spomenik pre- fi r'*c*niova«;,r 4'\V'W1 in 3. n*k (^' Pokrovitelj na^d° Začela Ur. N,., L Nov« n? Predsed-n4ibolll0pflo bo npv ^ Ulož Du-dev«ti v11slovensl51HVee 40 *° o in ubov Za-- tekmovalcev iz in ŽS06Ue nfc>vo prireditev »TIM“ aC5e ter ljubljan- 1 o nevu vstaje 2 J ■ v v ?i0samezniLm'• ‘JU “ Jte' botj.^,loveniji za,, .10 organizaci-kete ^ org^: Uznim za razvoj C ,2Vez"4 nlC1Je’ p°delili pla- Več°fb0ra ZZB NOV ^Se^njsk“ ETiie 510 kete i , a našem u m •Ude vbiU Stane K^m°ČjU 50 pla' C^dičTcJrK Sevnice, <^TrebnjegaT,lja'FrancMi-S1 Aiojt:Iože Tomažič >z Osrednja občinska proslava dneva vstaje slovenskega naroda v metliški občini je bila v petek, 22. julija, v Bojanji vasi. Ob tej priložnosti so Bojanci slavili tudi svoj praznik v spomin na 7. avgust 1942. Tega dne so italijanski fašisti pridrli v Bojanjo vas, znano partizansko zatočišče, in iz maščevanja požgali 44 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Slavnosti govornik, belokranjski rojak in prvoborec Niko Belopavlovič, je v svojem govoru poudaril ve- SPOMENIK PARTIZANSKEMU BOJU - Glavni direktor CGP Delo, belokranjski rojak Niko Belopavlovič, je na proslavi v Bojanji vasi ob dnevu vstaje in 35-letnici požiga vasi odkril spomenik, delo Toneta Svetine. Do konca tedna bo spremenljivo vreme. Bo deloma sončno, vendar bodo predvsem v popoldanskem času krajevne plohe ali nevihte. lik pomen celotne Bele krajine in še posebej Bojanje vasi med NOB ter pozval današnji mladi rod, naj se zgleduje po svojih očetih in dedih, ki so v najtežjih dneh naše zgodovine kovali bratstvo in enotnost naših narodov. Ravno v Beli krajini so se slovenski in hrvaški partizani vedno borili z ramo ob rami. V prisotnosti velikega števila domačinov in gostov je Niko Belopavlovič odkril ploščo z imeni 12 Bojancev, ki so med NOB dali življanje za svobodo, ter spomenik, delo partizana, pisatelja in kiparja Toneta Svetine. Za kulturni program so poskrbeli mladinci iz KS Radoviča ter invalidi iz mariborskega in kranjskega društva. Na proslavi so Gasilskemu društvu Radoviča izročili letošnje občinsko priznanje OF. Pokroviteljica letošnje proslave je bila novomeška IMV, ki je tudi pomagala, da so prebivalci teh krajev dobili 750 metrov asfaltne ceste do križišča proti Radoviči. A. B. Šane je umrl 21. julija je v Beogradu zaradi srčne kapi umrl Dušan Petrovič — Šane, predsednik zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, član predsedstva CK ZKJ, prekaljeni revolucionar, narodni heroj in junak socialističnega dela. Dušan Petrovič se je rodil 1914 v Kragujevcu. Kot kamnoseški delavec, ki je izšel iz delavske družine, je že od 1933 deloval v kragujevškem sindikalnem gibanju. Član Komunistične partije Jugoslavije je postal 1936, dve leti kasneje pa je bil izvoljen za sekretarja krajevnega komiteja in člana območnega komiteja KPJ za Kragujevac. Zaradi revolucionarnega delovanja so ga oblasti nenehno preganjale, leta 1940 pa je bil tudi obsojen. Po kapitulaciji stare Jugoslavije je deloval v arandjelovskem območju, pripravljal je vstajo in sodeloval pri ustanavljanja prx ga šumadijskega partizanskega odreda, v katerem je postal namestnik političnega komisarja. Zavzeto je sodeloval pri ustanavljanju prvih organov ljudske oblasti. Od septembra 1942 do konca vojne je opravljal dolžnost sekretarja okrožnega komiteja KPJ za kragujevško in arandje-lovsko okrožje. Po osvoboditvi je Dušan Petrovič - Sane opravljal vrsto odgovornih političnih in državnih funkcij. Ob drugih vojnih in mirnodobskih odlikovanjih so mu podelili red narodnega heroja in red junaka socialističnega dela. „Ko sem pred nedavnim govoril z njim, je bil povsem zavzet z vprašanji široke družbenopolitične aktivnosti v naši deželi, zlasti pa z nadaljnim delom Socialistične zveze. Želel je in bi tudi lahko še mnogo prispeval k našemu nadaljnjemu razvoju, tako da pomeni njegova smrt za vse nas, za delavski razred, za Zvezo komunistov Jugoslavije, za vse naše narode in narodnosti nenadomestljivo izgubo," je ob nenadni smrti Dušana Petroviča -Saneta izjavil tovariš Tito. KAMPER Turistično tovorna prikolica ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Vojna je vedno tragedija, posebno med brati ali polbrati. Prejšnji teden nas je močno presenetila vest, da so počile puške na meji Egipta in Libije. Samo spopad lokalnih dimenzij, smo skomignili z rameni. Pozneje so te vesti dobile druge razsežnosti: na obeh straneh sodelujejo tanki, letala. Polemike med Egiptom in Libijo so prerasle v oborožen spopad. Kaj je ozadje teh sporov - to je zdaj vprašanje. Ali bodo obmejni spori nekaj trajno se ponavljajočega? Zakaj govori orožje? Ali bodo dobili ti spori in spopadi trajen karakter? Ali pa gre samo za nesrečen incident, ki je zdaj dobil resnejše oblike? In takoj nato se pojavi to vprašanje: kdo je zadaj? Obe supersili - že vemo kateri. Egipt se je v zadnjih letih približal Ameriki, Libija pa Sovjetski zvezi Libijski predsednik Gadafi je bil lani v Sovjetski zvezi in dobil od tam veliko vojaško pomoč, Egipt pa je ukazal sovjetskemu vojaškemu personalu, naj zapusti egiptovska tla To je samo skeletna slika dogodkov v tem delu severne Afrike. Omeniti moramo še nekatere druge elemente, da bo podoba bolj jasna Laser Arafat, voditelj palestinske osvobodilne fronte, je skušal takoj posredovati med Egiptom in Libijo, obiskal je glavni mesti obeh dežel. Iz Alžira je priletel alžirski predsednik Bumedien. Njegova misija je bila - posredovati Obe strani naj takoj prekineta malo vojno -ta spopad ni v interesu Arab- cev. Se zlasti pa ne v tem trenutku, ko se izraelski premier Begin pogovarja v Ameriki z ameriškimi prvaki. Sploh ni vse tako enostavno. Francoski list „Monde" je ondan objavil geografsko karto, iz katere je razvidno, da je Libija okupirala 115.000 kv. kilometrov čadskega ozemlja. Čad ne more nič, ker je vojaško slab in gospodarsko slabo razvit. V tem sporu se je zato Čad postavil na stališče Egipta. Na strani Egipta je Sudan. Le-ta zameri Libiji, da je skušala zanetiti vojaški udar proti sedanjemu predsedniku Sudana generalu Nimeiriju. Obrisi spora niso tako nedolžni, čeprav niso tragični Spor bodo poravnali, o tem niti najmanj ne dvomimo. Arabci se med seboj ne bodo prepirali, vendar pa moramo še enkrat ponoviti vprašanje, ali gre za trenuten konflikt ali za trajen, dolgotrajen političnovojaški konflikt. Mi so že prej omenili, da se je v trenutku najhujših spopadov mudil v Ameriki izraelski premier Begin. Kakšna kontrastna slika: egiptovska letala bombardirajo libijske pozicije, libijska letala vračajo milo za drago. Begin razpravlja na sedežu svetovne organizacije z generalnim sekretarjem Waldhei-mom. V Ženevi pa naj bi se po zamisli Izraelcev pogajali takole: najprej Izraelci z vsemi Arabci, potem pa Izraelci s tremi sosednjimi državami: Egiptom, Jordanijo in Sirijo. Že iz teh kratkih pripomb je razvidno, kako dolga in zapletena bodo pogajanja. Vendar - začeti je treba. Cilj ženevske konference pa je: popolna pomiritev na Bližnjem vzhodu, odprte meje, trgovina, turizem in popolno priznanje Izraela. MIRAN OGRIN PO ZMAGI V SVETIŠČE — Jayewardene (levo) in predsednik Šri Lanke Gopallavva skupaj v budističnem hramu. Prvi je bil že uradno imenovan za novega predsednika vlade./ V vseh štirih deželah indijske podceline je prišlo v zadnjih letih do močnih sprememb. V Pakistanu bodo oktobra spet volitve. Vse kaže, da bo tudi v tej deželi zmagala opozicija. Zdaj je Pakistan pod vojaško oblastjo. »Resnica” in resnica o sestankih Izbruh sestankarstva — Izraz udeležbe ni le odstotek prisotnih »Nemalokrat lahko slišimo mnenje," je na pogovoru s predstavnici glasil v združenem delu pred kratkim dejal sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc," da med delavci ponekod ni pravega zanimanja za sestanke, celo za take ne, na katerih se odloča o naj pomembnejših zadevah." Toda to dejstvo je treba pobliže pogledati, mu poiskati globlje vzroke. Največkrat se namreč na takšnih sestankih pogovarjajo, abstraktno in splošno, ne pa konkretno, na razumljiv način. »Želel bi", je o istem vprašanju nedolgo tega rekel v razpravi član nekega občinskega aktiva delavcev komunistov, „da bi tudi pri nas ugotovili vzrok za apatičnost na sestankih nekaterih temelj nih organizacij združenega dela. Resnica je namreč, daje večina »odločitev" v bistvu že vnaprej določena in da se zato ljudje sprašujejo, zakaj naj bi sploh prihajali na sestanke in »odločali o nečem, kar je že odločeno. To pa se očitno dogaja," je dgal, »tudi v okviru odločanja v nekaterih krajevnih skupnostih in celo na ravni občin. Tisti, ki so prepričani, da morajo vsi njihovi predlogi nujno uspeti, so pripravljeni kg hitro gabiti* sleherno nasprotno mnenje ali dopolnilo in ga potolči, četudi je predlog boljši." NOTRANJEPOLITIČNI TELEGRAMI Prejšnji teden je nenadoma preminil predsednik Zvezne konference SZDL Jugoslavije in član predsedstva CK ZKJ tovariš Dušan Petrovič - Šane. Vse svoje življenje je ostal zvest revolucionarnim idealom, za katere se je odločil že kot mlad delavec v svojem rojstnem Kragujevcu, zanje pa se je odločno boril tudi v času NOB. Boleča izguba »Ime tovariša Dušana Petroviča — Šaneta bo ostalo v zgodovini jugoslovanskega delavskega gibanja zapisano kot ime človeka, ki je bil eden izmed nosilcev vseh tistih idej," je poudaril ob nenadni smrti tovariša Šaneta predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, »ki so bile v zadnjih desetletjih v središču socialistične graditve pri nas in v svetu — z vodilno vlogo delavskega razreda, da delavcu pripada čast in oblast, za socialistično samoupravljanje in demokratične odnose med ljudmi, narodi in narodnostmi. Minulo soboto so tovariša Šaneta, narodnega heroja, prekaljenega revolucionarja in komunista z najvišjimi državnimi in vojaškimi častmi pokopali v vasici Banji blizu Arandjelovca. Svečanosti Vsa Slovenija je praznično proslavila 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda, ko smo se družno z ostalimi narodi in narodnostmi Jugoslavije ter pod vodstvom komunistične partije postavili po robu tujim zavojevalskim soldateskam, hkrati pa smo pričeli z organiziranim širokim socialnim gibanjem za nove družbene odnose. Na proslavi na Senovem je zbranim spregovoril predsednik predsedstva SRS tovariš Sergej Kraigher, ki je med drugim podčrtal, da razvoja medsebojnih odnosov z Avstrijo nismo nikoli pogojevali z vprašanjem položaja slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem ter Gradiščanskem, čeprav je jasno, da tega vprašanja ni mogoče iztrgati iz celote odnosov, mnogi vsem nam znani dogodki zadnjih let, posebej pa dogodki v poslednjem času ponovno dokazujejo, da za manj ugoden razvoj medsebojnih stikov ni iskati krivde v upravičenih zahtevah obeh manjšin in njunem boju zanje, še manj pa v konsekventnih prizadevanjih SFRJ za izpolnitev avstrijske državne pogodbe. Slovesno je bilo tudi na proslavi tridesetletnice kolektiva — ETE, v Cerknem, kjer je bil Slavnostni govornik sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS tovariš Franc Šetinc. Tovariš Šetinc se je zadržal tudi pri pripravah na kongres jugoslovanskih komunistov ter pri tem dejal: »Smo sredi intenzivnih priprav na kongrese jugoslovanskih in posebej slovenskih komunistov, dali smo novih pobud za učinkovitejše delovanje našega gospodarskega in političnega sistema. Dejali smo, da bodo priprave na kongrese akcijske, to pa z drugimi besedami pomeni, da moramo pošteno izmeriti konkretne dosežke na vseh področjih človekovega dela in življenja ter odločno opozoriti na hibe, ki nas ovirajo, da bi ne bil naš korak še bolj čvrst, še bolj odločen. Doseči moramo večjo veljavo delavčeve volje in zavesti, ko gre za vse odtenke naše politike. Hočemo več reda in discipline, hočemo torej več samouprave, ki lahko edina uspešno obračuna z »nemarščinami" vseh vrst. Zveza komunistov sama ne more izbojevati tega boja. Kar delamo, kar živimo, je odvisno od vseh nas, od vsakega med nami. Niso dovolj samo gesla in besede. Če hočemo, da bo ta sistem polno zaživel, si moramo vsak dan in zares povsod prizadevati za njegovo učinkovitost. Bojevati se moramo za višjo socialistično zavest naših ljudi, za zavestno disciplino, za pozitiven odnos do dela in ustvarjalnosti. MILAN MEDEN ! NIKOZIJA - Turki bodo naselili tudi grški del Famaguste. Iz tega mesta so že »pognali" 45.000 ciprskih Grkov. Nobenemu ne bodo dovolili, da bi se vrnil. Vse kaže, da nameravajo Turki naseliti vsaj tretji-Cipr oblastjo 40 odst. otoka. Ih vendar je no Cipra — zdaj imajo pod svoj na otoku samo 20 odst. Turkov. Vsaj toliko jih je bilo leta 1974, pred vdorom turških čet. Med tem so jih naselili več tisoč ali deset tisoč. ADIS ABEBA - Etiopski radio zatrjuje, da se zbirajo na južnoetiop-ski meji močne skupine somalijske vojske. Vesti o koncentracijah čet se niso pojavile prvič. Somalija trdi, da pripada pokrajina Ogaden, ki je na jugu Etiopije, somalijskemu nacionalnemu ozemlju. Ne samo Ogaden, tudi republika Džibuti pa severni del Kenije. Zato je na somalijski zastavi pet zvezd. Dve zvezdi sta že pod somatsko suverenostjo - tri še ne. Kaj se bo rodilo iz vsega tega? ATENE - Grška vlada ni zadovoljna z izjavo novega ameriškega veleposlanika v Atenah. William Schau-fele je pred dnevi izjavil, da bi morala potekati grško-turška meja po sredi Egejskega moija, ne pa tik ob turški obali. Zato je grška vlada namignila ameriški, naj odloži prihod ameriškega veleposlanika. Grčija očita Wasningtonu, da ni znal preprečiti izkrcanja turških čet na Cipru. Že ti dve vprašanji kažeta, da gre pri udeležbi na sestankih za zadevo, ki nima le formalnega pomena, temveč pravo politično razsežnost. Sestankom se seveda nikjer, posebno v našem sistemu, ni mogoče izogniti ali se jim odpovedati, ker so edina in pravilna podlaga za dogovore in za usmeritev v akcije. Toda spričo tega ne smemo sklicevati sestankov, ki bi bili gola formalnost ali jih celo sploh ne bi bilo-treba, ker bi se lahko domenili na drug način. Nekateri vodilni posamezniki in organi, ki še vedno neguj g o forumsko delo, pa bi radi s sestanki — ne z akcijami! - dokazali svojo aktivnost, kar seveda sploh ne more biti merilo. Mnogi sestanki se zaradi profesionalnih razpravljavcev in slabe pripravljenosti vlečejo v nedogled in pomenijo le krajo časa udeležencem. Povrhu tega želijo nekateri z dnevnim redom vsiljevati mag pomembna in obrobna vprašanja ter se celo izogniti najpomembnejšim zadevam. b vsem tem nas ne preseneča, če predvsem ZK in SZDL posvečata v zadnjem času veliko pozornost vprašanjem organiziranja sestankov in hkrati opozaijata na slabosti, napake in pomanjkljivosti pri tg metodi političnega dela in odločanja. Vse bolj pa nam postaj a jasno, da ni važna samo udeležba oz. število udeležencev, temveč tudi ustvarjalnost in sodelovanje pri sprejemanju dogovorov in odločitev. In, žal, prav na to dgstvo nemalokrat pozabljamo ali pa ga zanemarjamo, ne da bi se zavedali, kakšen je pravi namen slehernega sestanka! JANEZ KOROŠEC tji- bng: »jo o „V Afriki je vedno J* novega," je ugotovil^” starejši, rimski P1^J . y je dvakrat res tej deželi z 800 ljudi in ogromnimi po mi je lahko tu suša, m vihta, sneg in vročina- | Ena reka poplavlja, je skoraj!«*» » točno ne ve, kon"'* sploh živi v tej deželi^ ga štetja niso tun"" številka je Dvakrat je bil reha Teng, vršilec dol ran leng, vr»u*» menda trdno v stal je predsednik *» vlade. Zanimiva oseba v nimivi in tako razn j. tajski. Se tuji dopisniki spremljajo dogodke na skem prav iz bližine,' veliko in ugibajo, alipa ^ osnovi razn« pajo na mentov. Kitajski preseaM^, ~Na Kitajskem ni v# ^ enega debla. J°Mopttt evropske iluzije. . nijo, da b°Tengfotnostit memben faktor e n,* delavskega navduše ^ ^ pljuvali na njega Saše o Kitajski- Jj kongres partije že Ta vtis se vs tembra. vsiljuje. Brez dvoma velik dogodek, saj snil mnoga staIiS^'vls zdaj še odprta, fV ^ veliko o Ameriki, & ^ let bomo pisal P tudi o Kitajski ^ * delete Šri Lanko ni in de; Šri Lanka je bila^}^ ni< že zel0 :: M <*! ki so .ja op zadnjih volitvah v je zmagala dose cijska stranka, enoletni ,,jaye giP „dzajevorden ■ -uti parlamentu r 75 odst. vseh P / te< stranka tamilovJ J Pri medtem ko bo J nja Premerka. 0V, Koff. živ samo nekaj gia ,g stična partija ne ^ f svojega predse■ fl. mentu, tudi brez glasu, pa s0 dobro zastopam- Preseneča, kako r slabo se odrežir/^ stranke, ki so Kakor na oblasti hoteli volivci na^J' šnjim gospodarje« dolgo vladanje- Iz zadnjega PAVLIHE llllllllllllllllllllllllllllltllllllllHIIIIIIII»»llllllllllllHI11 I = S ŽENEVA - Po cenitvi strokovnjakov bo Turčija leta 2000 druga največja država v Evropi - poleg Sovjetske zveze. Tedaj bo imela Mehika 150 milijonov ljudi. Po zadnjih cenitvah živi v SZ 259 milijonov ljudi - 2,200.000 več kot pred enim letom. Japonska pa ima zdaj 113,500.000 prebivalcev - preveč za državo, ki ima samo štiri velike otoke. VARŠAVA - Varšavska zveza je obsodila ameriški načrt, da začne Amerika izdelovati nevtronske bombe. Ta bomba uniči vse živo v okolišu dveh kilometrov, medtem ko ostanejo objekti, razen v najbližji sredini, nepoškodovani. Menijo, da bo stala ta bomba samo 10.000 do- larjev, toliko kot srednje velik avto mcrcedes.Moderno letalo B-l bo ostalo 10.000-krat več - kar 117 milijonov dolarjev. t e*1’ - Avgusta si bom spet lahko pt>v0*®!fi|V ^ | morja, saj sem ravnokar odplačal kr«01 ^ pust pred dvema letoma! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiimiiiiiiM"iii|i||l,,H DOLENJSKI LIST St. 23 (1460) JI V 1 ' * W j*. ~ hmelju nrav * ~ Letošnje muhasto vreme je ^ bilo v n»i?° P° godu. Umetno namakanje ščfli naitežu P3^1 julijskih dnevih na hmelji- zg°dnjih .B°gata letina, z obiranjem nfem stromn^ •- P"čeli »edi avgusta (v glav-/> je ze vnaprej razprodana. -.atomska p STONOGA" proti krškemu ŽavnSukatoPolitika Je najte- Stah dalasliW?m na naših ce' stonoga" Gte ™e -at°mska fPOte^ prevoz^?*™’ kako ? ** jedr^r lovreakt°r- ^Škem 0 e^ektrarno v poskus"i ?kega. P0sehn ko^ci Jastrebar- ^ vozita na 130 k°- na uto na 0dol800me- f°ti’ °d Bakit nriajt®žjem odseku ei*ja, pa je ta do gornjega Je- f,200 metrov ’f0n°ga“ vozila f°8 102melna.Uro-Konvojje 5,80, S *** 5'50 in vi-f^iti bo ^ Je 340 ton. '0.mett°v. S 31 Vse§a 200 ki-°HvK>0“ spremlja Pa naJ bi pri- Se/, MLADI NOVINARJI — Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Novo mesto je pred kratkim zaključil prvi ciklus predavanj, na katerih so se člani osnovnih organizacij ZSMS seznanjali z novinarsko „abecedo“. Na sliki je skupina mladih iz Šentjerneja. (Foto: Pezelj) TOPLICE SPET POLNE - Hladno vreme in deževje v zadnjih dneh sta ohladili reke in pregnali kopalce, ki se jih je ob Krki in Kolpi prej kar trlo. Zadnjo nedeljo, ko je sonce spet pokazalo svojo poletno moč, so bile Šmarješke Toplice tako polne, kot že dolgo ne. STEZE — Novo mesto je od minulega četrtka bogatejše za štiri plastične steze. Novo kegljišče je za restavracijo Pri vodnjaku, Novomeščani pa so se najbrž najbolj razveselili lepega gostišča s pogledom na jez. Na sliki: tik pred slavnostno otvoritvijo. Sanacije niso vedno zdravilne 'jm/šča do n ®ev, 340 * A/ ° d *2 tednov ln49„starih od 6 !;><• mesecev’ p Jstarih od 3 o PiSS^. sejen^3 iU-ija so na PUkt 'e do t?ra^ev rejci 469 ®- Naprod? 1?*8ece stare Žjve,P°3l do 3^J Ije ba° ^ eze- Prodal, df?kilogram i0jih 326. Prvo polletje je za nami, vendar ta hip še ni na voljo podatkov o uspehih gospodarjenja v tem obdobju. V Posavju so že nekaj časa zaskrbljeni, ker je v prvem četrtletju poslovalo z izgubo kar 27 delovnih organizacij. Sicer se tolažijo, da so nekatere izgube sezonskega značaja, vendar to kljub temu ne vliva velikega upanja. Skupna vsota izgub v prvih treh mesecih je namreč preseda 32,8 milijona dinaijev. Z izgubo so poslovali Rudnik Globoko, Obrtno kovinsko podjetje Dobova, tozd ŽTP za vzdrževanje Dobova, Beti Metlika - tozd Dobova, GG Brežice - tozd Transport in Gostinsko podjetje Grad Mokrice v brežiški občini, v krški pa: Kovinarska, SOP - tozd Oprema, Pionir -tozd Togrel, IGM Sava, Cestno podjetje - tozd Drnovo, Tovarna celuloze in papirja Krško, tozd Celuloza in tozd vzdrževanje, Imperial Krško, Agrokombinat - tozd Kooperacija, PTT, Slovenija avto - servis Krško ter Splošno mizarstvo Krško. V sevniški občini so prvo četrtletje zaključili z izgubo v Tovarni konstrukcij, v Kopitarni, v Lisci - tozd Krojilnica, v Kmetijskem kombinatu tozd Proizvodnja in tozd Kooperacija, v Komunalnem in stanovanjskem podjetju, v Trgovskem podjetju Sevnica in v Lisci - tozd Tončkov dom. Izguba v brežiški občini je znašala nekaj nad štiri milijone dinarjev, v krški 25,7 in v sevniški 2,4 milijona .dinarjev. Kdor zasleduje izgube že daljše obdobje, bo hitro ugotovil, da se nekatera imena ponavljajo, da sanacije niso učinkovite in da bi vendarle kazalo poseči po učinkovitejšem zdravilu. To pomeni, da bi morali preve- ^n)etijski nasveti (1$ .Porn naredfla*^S*ce pano8e> k> bi v zadkih dveh slov V ^logu ip - torak naprej, kot ga je perutninarstvo. PrirJ^ih tleh ?0rne^a začetek sodobnega perutninarstva r‘ič J*a. Perutninat!u e r9e> ki je največ pripomogla, da se kot 8a bit/v^^? Prostora, kamor bo rgec živali vselil. ^ itd 5estlage a tedna, še prej pa temeljito očiščen ne ^ da nesljiv r,yeč tudi raznih bakterij in zajedalcev, ple- s ^r°stor Hn ^ec je halamid, priporočljivo pa je ^ ^teSo 11 vseiitvijo piščancev zadimimo s for- Ss* »aai« oblanci, pa tudi grobo žagale je dobro a nasuti • Pa tU(U grooo zagate je dobro ^estitj V?a-j decimeter na debelo. Pred vselitvijo je t -Md ’ ^°ra kj?.aja n*ke> grelce, luči, ventilatorje. Ko pridejo ji^Pinj 'r% vselitv-VSe nared> saj so neveijetno občutljivi za e^'ja nnH* ***** prostor segret na približno 24 st^j bo n«, JL * Pa "“j bo do deset stopinj topleje. *LVW** °d firel ur 1,3 dan. Krma in voda mora biti CS*-^d 6<5 C.ev’jk se ne segreva. Priporočljiva je relati-3 u sevedn »n , odstotki. Vsako vzrejališče naj ima !i'Mg ^'ce. toPlomer, vsaj enega, če ne več na različnih i,,i«mtlleter) ^^selitve velja, naj bi znašala 10 živali na po-^^Vet*tilato . Je. zra^enje vzrejališča samodejno; če pa so fl‘>je lahko gostota živali večja, od 12 do 14. riti sanacijske programe in se v njih znebiti stalno se ponavljajočih slabosti. Končno je tu še banka, ki ima vse možnosti, da spremlja problematične organizacije in presoja, kam vodi životarjenje od sanacije do sanacije. J. T. Rudnik urana bo! Izgradnja rudnika urana na Žirov-skem vrhu ni več vprašljiva, četudi še niso postavljene vse „pike na i“. Resda je bil investicijski program za rudniški del pripravljen že konec marca, za predelovalni obrat meseca maja, toda o dokončni odločitvi za izgradnjo se mora izreči samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva. Najbrž že jeseni. Kaže, da bo rudnik začel poskusno obratovati v drugi polovici leta 1979. Po izračunih strokovnjakov bodo iz ležišča uranove rude na Ži-rovskem vrhu lahko oskrbovali jedrsko elektrarno v Krškem najmanj 25 let. Že leta 1979 bo mogoče nakopati 20.000 ton uranove rude, z vsakoletnim povečevanjem pa bi po letu 1982 izkop znašal okoli 160.000 ton rude. Glede na druge v svetu bo rudnik srednje bogat, saj vsebuje uranova ruda na Žirovskem vrhu na tono poprečno 840 g uranovega oksida, predelovali pa je ne bodo z manj ko 500 g na tono. Izgradnja rudnika naj bi veljala nekaj nad 2 milijardi dinarjev, po investicijskem programu pa bo v rudniku dobilo zaposlitev 340 delavcev. 80 delavcev dela že zdaj pri raziskavah, ki jih opravljata Geološki zavod in Inštitut Jožef Štefan. Za delo v rudniku bo seveda potrebno tudi precej strokovnjakov. Za uransko tehnologijo se je do zdaj usposobilo že 120 inženirjev; kar 35 jih je diplomiralo s tega področja, eden pa je opravil celo magisterij. Dolenjci na repu Radijski sprejemnik, ki je bil še pred nekaj leti za mnoge okno v svet, je dobil v svojem slikovnem dvojčku, nekoliko večjem in dražjem televizorju, velikega rivala. Na tisoč zvočnih skrinjic pride v Sloveniji kar 845 televizijskih sprejemnikov. Število televizijskih naročnikov naglo raste in se približuje radijskim - v enem letu se je število radijskih naročnikov povečalo samo za 8,5 odst. (všteti so tudi avtomobilski radijski naročniki). Tako ima danes že skoro vsako gospodinjstvo poleg radijskega tudi televizijski sprejem-pik. Povprečno je v Sloveniji na 1000 prebivalcev 248 radijskih naročnikov. Razlike med posameznimi ob- J Inž. M. L. ■d - Pri nas imamo vsi skujševalno kuro: žena zaradi linije, hčerka zaradi novih kavbojk - jaz pa, ker imamo fička. (Karikatura: BRANKO BABIC) =iMmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii= I LICITACIJA I činami so precejšnje, več kot dvakratne. Zanimivo je, da so vse dolenjske občine pod republiškim povprečjem. Še najbližje sta temu Kočevje (232) in Novo mesto (231), povsem pri dnu slovenske lestvice pa je Sevnica s 183 naročniki na tisoč prebivalcev. Zadnji dan preteklega leta je bilo v Sloveniji 384.196 televizijskih naročnikov, začasno pa je bilo odjavljenih kar 41.000 sprejemnikov. Med posameznimi občinami je razlika tudi dvainpolkratna, kar je gotovo posledica razvitosti. 21 občin je nad povprečjem, ostale (med njimi so tudi vse dolenjske, še najbližje je povprečju kočevska) pa pod povprečjem. Med zadnjimi štirimi občinami v Sloveniji sta kar dve dolenjski: Trebnje in Sevnica. ZA GLADKO POT Krajani Sadinje vasi in Mačkovca pri Dvoru so se na nedeljskem sestanku dogovorili o asfaltiranju odseka lokalne ceste, ki povezuje obe vasi. Hkrati so sprejeli obveznost, da bo k udeležbi občinskega komunalnega sklada v višini 820.000 dinaijev in sredstev, ki jih je namenila KS Žužemberk (200.000 dinaijev), prispevalo vsako gospodinjstvo še najmanj 5.000 din. Poleg tega denarja naj bi vsako gospodinjstvo opravilo še več ur prostovoljnega dela ali prispevalo skupni stvari kako drugače v vrednosti ,2.000 dinarjev. Krajani so na sestanku izrekli priznanje in zahvalo podjetju „Gorjanci“, ki je za nov asfalt prispevalo 20.000 dinarjev, negodovali pa so, ker nekatera podjetja na vlogo KS Žužemberk sploh niso odgovorila ali pa so pokazala nerazumevanje za posodobitev vasi. M. SENICA DES LJUBLJANA, n.sub.o. TOZD ELEKTRO KRŠKO b.o. razpisuje javno prodajo rabljenih avtomobilov, ki bo dne 16. 8. 1977 ob 12. uri v prostorih garaž TOZD Elektro Krško, C. 4. julija 32. Licitacija bo ustna. | Na prodaj bodo: | 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA reg. št. CE 900-91, leto izdelave 1976. Avto je bil karamboliran in ni v voznem stanju. Izklicna cena je 7.000 din; H 2. OSEBNI AVTO IMV (8 sedežev), leto izdelave 1971. Izklicna cena je 10.000 din; H 3. OSEBNI AVTO IMV (8 sedežev), leto izdelave 1971. Izklicna cena je 10.000 din; | 4. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, CE 846-60, leto izdelave 1^71. Izklicna cena je 5.000 din; | 5. OSEBNI AVTO LITOSTROJ RENAULT CE 859-83, leto izdelave 1970. Izklicna cena je 8.000 din. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki | | polože 10-odstotno varščino od začetne cene. Varščina se § 5 plača neposredno pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in ! | prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro | | pred začetkom licitacije. Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimutiiiiiiiiiiiiiii Od 26. julija do 1. avgusta 1977 je teden solidarnosti V tednu solidarnosti so občani delovne organizacije in ustanove dolžne doplačati znamko solidarnosti v vrednosti 30 par za vse poštne pošiljke. To določa 15. člen zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč. Zbrana sredstva solidarnosti bodo namensko uporabljena za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Priporočamo vam, da si pravočasno nabavite doplačilne znamke solidarnosti po 30 par, ki jih bodo prodajale vse pošte in prodajalci znamk od 20. julija 1977 dalje. Senovoitisoči so slavili s Kozjanci (Nadaljevanje s 1. strani) Po ozki cesti od Krškega do Senovega so se tisto jutro vile dolge kolone vozil. Obiskovalci proslave pod Bohorjem so do desetih dopoldne napolnili prireditveni prostor, kjer so se pred tribuno postrojili borci in aktivisti. Govornik Sergej Kraigher jih je prisrčno pozdravil, ker so s svojo prisotnostjo poudarili pomen našega boja za sedanjost. Tudi proslava na Senovem sovpada s partijskimi in Titovimi jubileji, zato je omenil Titova otroška leta na materinem domu v Trebčah pri Podsredi in spomnil udeležence proslave na dva pomembna dogodka v zgodovini KPJ, na sestanku na Lisci 1938. V pripravah nanju je tovariš Tito živel kot ilegalec pri teti Ani v Trebčah. Vse to sestavlja dragoceno vsebino revolucionarnih tradicij kozjanskih občin in sosednjih hrvaških občin, ki že dobivajo svoj zunanji izraz v pospešenem uresničevanju spominskega projekta „Kumrovec - Trebče". V nadaljevanju je med drugim dejal: ODROČNI KRAJI ... „Danes praznujemo na področju, kije plačalo velik davek za svobodo. Iz že tako slabo razvitih krajev je okupator izselil velik odstotek domačega prebivalstva, padale so žrtve, vojna pa je pustila za sabo pogorišča in ruševine. Po osvoboditvi smo se lotili obnove in tudi na Kozjanskem je prišlo do velikih sprememb in napredka, čeprav to področje še vedno zaostaja za razvojem ostalih predelov Slovenije. V veliki večini kozjanskih domačij, čeprav še ne vseh, je napeljana elektri- ka, zgrajeni so sodobni vodovodi, veliko napora pa je bilo vloženega v izgradnjo prometnih povezav. 2e doslej zgrajene in asfaltirane ceste, ki so pogoj hitrejšega razvoja, povzročajo v teh krajih mnoge koristne spremembe. Zgleden primer za to je ravno krajevna skupnost Senovo, ki sama skrbi za primerno cestno povezavo z vasmi, ki so vanjo vključene; s svojimi gospodarskimi kapacitetami pa vse bolj veže na kraj in širšo okolico večino prebivalstva. Tako je nekdanje značilno zapuščanje vasi in odhajanje v industrijske centre na tem področju praktično zaustavljeno, prenehalo pa je tudi odhajanje na delo v tujino. Problem asfaltiranja ceste se še toliko bolj zaostruje ob naložbah v razširjanje že obstoječe industrije, ki zaposluje vedno več delavcev iz krajev na Kozjanskem, zato morajo upravljalci bank vključiti v programe združevanje sredstev za te namene. Vsi se zavedamo, da Kozjansko kljub gradnji sodobnih cest in postopnemu uvajanju industrije še vedno zaostaja v razvoju. Zaradi tega predvidevajo občine s tega območja v svojih družbenih planih hitrejši razvoj, kot je predviden za celotno Slovenijo, to velja tako za rast družbenega proizvoda kot za zaposlovanje, ki znaša za Slovenijo tri odstotke, za občine, ki segajo na Kozjansko, pa več kot dvakrat toliko. V prihodnje bo treba še bolj aktivirati razvojne možnosti tega dela Slovenije v kmetijstvu, kakor tudi v industriji, malem gospodarstvu in turizmu, da bi tako še bolj zaustavili izseljevanje." Tovariš Kraigher je nato spregovoril o prizadevanjih za večjo stabilnost gospodarstva nasploh. Osnovna fes® KOLPA VEDNO PRIVLAČNA — Reka Kolpa je na območju kočevske občine skoraj vse leto privlačna za ribiče, od spomladi do jeseni za veslaška tekmovanja na divjih ali mirnih vodah, poleti pa tudi za kopanje. (Foto: Primc) naloga je povečevanje take proizvodnje, ki bo našla kupca na domačem in tujem trgu in se ne bo kopičila v zalogah ter obremenjevala obratnih sredstev. To je glavni ključ za izboljševanje reprodukcijske in akumulativne sposobnosti vsakega tozda in gospodarstva v celoti. Za večjo stabilnost je treba uresničiti tudi plan izgradnje energetskih objektov, modernizacijo cest in železnic ter povečati proizvodnjo surovin vključno s kmetijskimi pridelki. Nazadnje se je tov. Kraigher dotaknil odnosov z Avstrijo v zvezi s položajem naših narodnih manjšin ter obsodil oživljanje nacizma. JOŽICA TEPPEY Gorjansko sleme od nekdaj druži V sredo, 13. julija, je bila v So-šicah v Žumberku (občina Jastre-barsko) seja iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti občin spominskega območja Žumberak-Gor-janci. Seje so se udeležili predstavniki občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Brežice, Krško, Ozalj, Jastre-barsko in Samobor. Obravnavali so osnutke aktov, predvsem družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti občin. Osnovni namen ustanovitve skupnosti občin spominskega območja Žumberak-Gorjanci je boljša povezava teh občin pri izdelavi programov, infrastrukturnih objektov, predvsem pa skrb za napredek tega območja, pospeševanje gospodarskega razvoja krajev, varstvo spomenikov NOB, navezovanje stikov med prebivalci občin, tako kot so se med vojno tu pogosto srečevali slovenski in hrvaški partizani. Zamisel o ustanovitvi skupnosti občin spominskega območja Žum-berak-Goijanci sta podprla tudi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher in predsednik hrvaškega sabora Jakov Blaževič. RUSKA FOLKLORA V NOVEM MESTU Danes, ob 19.30, nastopa v športni dvorani v Novem mestu akademski ansambel „PJATNICKI“ iz Sovjetske zveze. Devetdeset plesalcev, pevcev in glasbenikov bo predstavilo bogastvo folklore in narodnih običajev narodov Sovjetske zveze. Po uspelih nastopih na Bledu in Ljubljani se obeta Dolenjcem bogat kulturni večer, ki sodi v izmenjavo in sodelovanje s kulturniki Sovjetske zveze. Program večera bo zaključen s pesmijo „KALINKA“, izvedel pa jo bo celotni ansambel. Prodaja vstopnic je organizirana v Kompasu in športni dvorani. POMOČ V NESREČI — Letos je v kočevski občini uspešno zaključilo 80-urni tečaj prve medicinske pomoči 25 občanov, 20-umi pa 21 članov kolektiva Itas. Jeseni bosta predvidoma še dva taka tečaja. Potrebnih bi bilo še več, a manjka predavateljev. (Foto: Primc) Obrambni dan brigadirjev Za nekaj ur so delo zamenjale vojaške veščine Preteklo soboto, 23. julija, je imela tretja izmena brigad MDA Suha krajina 77 svoj obrambni dan. Organiziral in vodil ga je podpolkovnik v pokoju Ljubiša Djorovič ob izdatni pomoči stolnega člana ZRVS iz Žužemberka Ludvika Marinča in članov ZSMS Andreja Banka, Mihe KRČANI MED NAJBOLJŠIMI Plavalni klub Neptun iz Celja je v počastitev občinskega praznika in partijskih ter Titovih jubilejev pripravi odprtno mestno prvenstvo, ki se ga je udeležilo pet slovenskih klubov, med njimi tudi -Krčani. Celulo-zaijeve tekmovalci in tekmovalke so dobro plavali, predvsem Mikelinova, Jelenčeva, Poharčeva, Blatnikova, Špilerjeva, Bašek, Špiler, Škafar, Javornik in Mlakar. Vsi so v dokaj močni konkurenci osvojili prvo ali drugo mesto. Novaka z Dvora, Borisa Novaka iz Sadinje vasi, Jožice Rozman iz Trebče vasi in štaba MDA Suha krajina 77. Obrambni dan brigadirjev je obsegal seznanjanje z zakonom o ljudski obrambi, topografske naloge, orientacijski pohod, streljanje z zračno puško in metanje ročnih bomb. Na koncu tekmovalnega dela je bila razglašena uvrstitev posameznih ekip, prve tri pa so prejele za nagrado športne rekvizite. Zmagovalno ekipo je vodil brigadir Stefan David, sledili pa sta skupini pod vodstvom brigadirjev Milorada Gvozdanoviča in Milo-rada Stančiča. Uspeh — obrambni dan je minil v pravem vojaškem vzdušju in disciplini - je bil v celoti dosežen. M. SENICA NA POT JAVNE RAZPRAVE Novomeški urbanizem danes in jutri Piše: Ivan Hrovatič Žal pa lahko ugotovimo, da urbana središča'ne predstavljajo osrednjih žarišč naseljevanja delovne sile, pač pa se ta zaradi vse ugodnejših prometnih zvez usmerja in išče svoj poselitveni prostor v vse daljših pasovih ob prometnicah, dejansko v obsegu polurne dostopnosti s prometnim sredstvom do delovnega mesta. Tako je zlasti v dolini reke Krke vse večji pritisk na lokacijah. Poraja in širi se nov urbani prostor. Takšno širjenje poselitvenih območij terja hitrejšo izgradnjo omrežja in objektov za komunalno oskrbo, kot so: vodovod, kanalizacija, telefonsko in električno omrežje, avtobusna postajališča in podobno. Obenem povzroča probleme pri vsakodnevnem oskrbovanju prebivalstva, ker ni urejene trgovine, otroškega varstva, vožnje otrok v šolo in podobno. Seveda terjajo rešitev navedenih vprašanj ljudje kasneje, ko se v kraj že naselijo, ob iskanju lokacij pa se jim zde te zadeve skoraj nepomembne. Prikazane poselitvene težnje in dogajanje v prostoru sicer prispevajo k hitrejši prenovi naših vasi, k hitrejšemu izgrajevanju komunalnega omrežja in postopni izboljšavi oskrbe prebivalstva v širšem prostoru. Istočasno pa taka poselitev povzroča znatne spremembe v podobi naselij in v krajinskih značilnostih. Občutno posegamo na intenzivne kmetijske površine v dolini Krke. Pojavljajo se problemi v sanitarnem urejanju okolja (odpadne vode in smeti). Odpirajo se vprašanja varnosti prebivalstva v prometu, ipd. DOLENJSKI LIST Poraja se vprašanje, do kakšne mere je taka poselitev sprejemljiva glede na načrtovano rast urbanih centrov, glede na sedanje družbene materialne možnosti za spodbujanje in omogočanje naselitve v urbanih središčih in seveda tudi glede na vse negativne vplive takega stanja, vključno z dejstvom, da bo zahteval tak model poselitve večje družbene stroške za normalno funkcioniranje. POJAV KMEČKO-DELAVSKIH DRUŽIN Za našo občino je značilna razdrobljena zemljiška posest. Zaradi tega obstaja večje število majhnih kmetij ter številna naselja in zaselki. Ker so možnosti zaposlitve delovne sile, zlasti v industriji, se pojavljajo številni primeri, ko je delavec hkrati kmet, ki poleg svoje zaposlitve doma obdeluje lastno kmetijo ali kmetijo v lasti staršev. Položaj delavca-kmeta je v našem družbenem sistemu še premalo proučen in so o tem' različna mnenja. Vsekakor pa se v zvezi s tem pojavljajo svojevrstni problemi tudi v prostoru. Ljudje želijo živeti v boljšem bivalnem okolju, kot jim ga nudi komunalno neurejena vas in tradicionalna kmečka hiša. Njihove potrebe po obnovi kmečke hiše ali graditvi nove bi morali obravnavati posebno skrbno, saj taka stanovanjska hiša služi tudi za namene nekaterih kmečkih del. Povezana mora biti s kmečkim dvoriščem in omogočati razvoj doma- čije, hkrati pa bi morala ohraniti tipičnost vaške arhitekture. Vsekakor bi dogajanje na vasi zahtevalo veliko več strokovne in družbene pozornosti. POJAV drobnoLastništva IN VIKENDARSTVO Vse obsežnejša je težnja ljudi, da bi si pridobili nekje svoj košček zemlje in na njem v prostem času nekaj počeli. Občijano se taka težnja in početje konča s postavitvijo manjših objektov pol gospodarskega, pol bivalnega značaja, večkrat tudi po svoje in brez ustreznih dovoljenj. Ta pojav je očiten zlasti v dolenjskih vinorodnih goricah, opazen pa je tudi na vseh tistih predelih, ki imajo določene prirodne prednosti (ob vodi, prijetni razgledi, mirni predeli ipd.). Tako nastajajo v vinorodnih predelih številni objekti najrazličnejših oblik in velikosti, kar mestoma že prerašča v strnjeno pozidavo, zlasti ob dostopnih poteh. V ostalem prostoru nastajajo pojavi, ki niso združljivi s krajinsko tipiko niti glede rabe zemljišča hiti glede pozidave. Ta pojav ima poleg koristnih tudi številne negativne posledice. Znova se sicer kultivirajo že opuščene (vi-nogradne) površine, izboljšujejo se prometne povezave, hkrati pa se veča razdrobljenost posesti, načenja se strnjenost kompleksov, primernih za kmetijsko proizvodnjo, podira se krajinska tipika itd. Ob vsem tem početju je tudi precej samovoljnih pobud posameznikov. Pri nadaljnjem odnosu do navedenega pojava bi morali presoditi vse pozitivne in negativne učinke tovrstne aktivnosti prebivalstva in oblikovati jasna stališča do tega pojava, in to z vidika splošnega ljudskega odpora ter kmetijskih, krajinskih, rekreativnih in drugih vidikov. Vsekakor pa bo potrebno delovati bolj usmerjevalno. Kazalo bi obnoviti nekatere opuščene kočevske vasi ali objekte na memorialnem območju Starih žag ipd. Seveda zahteva tudi taka orientacija temeljit premislek. Zagotoviti bo potrebno tudi, da bodo vsi lastniki vikendov (bivalno-gospodarskih objektov) od teh objektov plačevali predpisane družbene obveznosti, za kar bo potrebno izvesti poseben popis takih objektov. POJAV NEDOVOLJENIH GRADENJ Nedovoljene gradnje (črne grad nje) so prav gotovo pojav, ki bi ga bilo potrebno raziskati in pojasniti z več zornih kotov, saj tudi nastajajo iz različnih vzrokov. Formalno jih moramo šteti za nezakonito dejanje posameznikov, ki je lahko pogojeno z izrazito samovoljo, včasih pa se najdejo tudi opravičljivi razlogi. Negativnost pojava bi kazalo raziskati s sociološke plati, kar bi dalo prav gotovo zanimive izsledke. Urbanistična služba pa ga mora oceniti zlasti po tem, koliko so nedovoljene gradnje v nasprotju s širšimi družbenimi interesi pri načrtnem razvoju in izrabi prostora. Ugotovimo lahko, da je v skupnem obsegu gradenj odstotek nedovoljenih sorazmerno majhen. Število nedovoljenih gradenj stanovanjskih objektov upada, k čemur prispeva zlasti kreditna politika, pojavlja pa se vedno več nedovoljenih gradenj vikendov zidanic in drugih manjših objektov z rekreativnim namenom. Po zaostritvi urbanistične zakonodaje glede nedovoljenih gradenj v letu 1972 je bilo do leta 1974 po ugotovitvah inšpekcijskih služb in po priglasitvah graditeljev samih ugotovljenih 267 primerov, v letih 1975 in 1976 pa še 167 primerov nedovoljenih gradenj, od tega 74 za vikcnd-zidanice. Seveda podatki niso popolni! Poseben pojav nedovoljenega poseganja v mestni prostor pomenijo zasilne garaže. Ugotovljeno je, da je v Novem mestu ob blokih s skupaj 1805 stanovanji 268 urejenih garaž in 391 'zasilnih garaž. Sodimo, da stoji v različnih predelih mesta vsaj še 100 podobnih objektov; gre torej za okrog 500 nedovoljenih provizor-ijev, ki kazijo mesto, hkrati pa zasedajo dragocen prostor znotraj stanovanjskih naselij. Za nedovoljene gradnje je potrebno šteti tudi številne dozidave in prizidave objektov, gradnje ograj in drugih pomožnih objektov, kakor tudi gradnje, ki se izvajajo v nasprotju z odobreno dokumentacijo. Ta samovoljna aktivnost občanov pa ima cesto negativne posledice, zlasti zaradi obgrajevanja javnih poti, gradnje na komunalnih vodih in pod., kar povzroča znatne težave, pa tudi stroške ob modernizaciji cestnega in komunalnega omrežja. Precej gradenj je začetih v času, ko investitoiji šele pridobivajo dokumentacijo in dovoljenje za gradnjo. K temu znatno prispeva dejstvo, da so lokacijski postopki vse zahtevnejši (različna soglasja) in da priprava lokacijske dokumentacije v glavnem predolgo traja. V urbanistični zakonodaji, ki je bila v ta namen posebej dopolnjena, so glede nedovoljenih gradenj predvideni dokaj ostri ukrepi. Tako je brez dovoljenja zgrajen objekt prepovedano priključiti na komunalne naprave. Zanj je prepovedano odobriti kredit iz družbenih sredstev. Takega objekta ni možno prodati, ker sklenjene pogodbe nimajo nobenega pravnega učinka. Predviden je poseben postopek, po katerem je moč objekt takoj odstraniti, lahko pa se odstranitev objekta odloži, dokler ne nastopi neposredna potreba po rušenju objekta zaradi drugačne izrabe zemljišča; to dejstvo se vknji ži v zemljiški knjigi, objekt pa se označi s posebno hišno številko. Za naknadno pridobitev dovoljenja Je potrebno pridobiti vso dokumentacijo kot v rednem postopku. Pri tem je pridobitev gradbenega načrta za že zgrajeni objekt zahtevnejša, saj je potrebno predložiti načrt glede na izvedena dela s posebnimi strokovnimi presojami o stabilnosti objekta, kar vse povzroča znatne stroške. Prav tako je investitor dolžan plačati vse stroške za komunalno urejanje- (Nadaljevanje prihodnjič) D semiški šoji. StebofŽstabiSg V sredo, 20. julija, se je v lju sestal koordinacijski ^ celodnevno osnovno ^ SZDL. Beseda je teUa °„ objav „Otroci so zaživeli na noŠ lektivu, pogoje za delo ^ še naprej nudili pomoC. ..RAZVOJ SKOZI ČA* V galeriji P°®v^ra£ta«* Brežicah so te dni stiaj# skulpture Jožeta ki živi J slovenskega klParJa’j wboo^ Švedskem. Na ra»£ ^ julija, so mh'snHS"". in keramike. Avtor J ^kateri? povezal v nekakšen c > je razvidno njego je razvoja skozi cas- doin0vii>J Stražarjeva razstava poi«^ Brežic jo bodo prenesli v kjer je kipar doma. POČASTITEV BUBEj V počastitev slovitega slikarja Pe ^ vLj sa pripravlja Narodu d ljani razstavo tistin RubeP“ listov, ki s° P celjski vih slikah. Kot poroca tednik bo ce^ki m^^nSOyo f razstavo originalno , nastalo P kanico,,Starkassvečo.no^dt. bližno leta 1620. Štejejo sebne redkosti. NAGRAD^ , Letošnje Mg^rfjih ga naroda - podeli delo, Jože KraU za tt m „ zanske tiskarne na Slo M lan Zevart za monogi ^ !*0„v< noosvobodilni boj in skupina osmdi foneJStf Zdravko Klanjšček ^ 0 Ivan Ferlež, JoZf „ criploV^K’ Stepančič, Mirosbv S«P tod Mikuž m Pok°Jna afijo _ za obsežno monogr s)oVe^ noosvobodilni boj 1941 - 1945“. SE NEKAJ PR°STlH mest VVZ „MAJDA |ILnCekaj P^ ima na razpoiago * mest v zavodu. Ke J vse omejeno, vljudinJ?eme 1 še, ki imajo Pr0“: einipv let bodo lahko celoletno malo šolo- V Bor*« 0« jar, ni čudno, da so oVe*<)Va?#^ f težave in spori P ^ (ej KS_./ i sodelovanju mlad^ b o , in kritičnihd u mladih vmla* .gonaP^ cijo KS Podzemelj j p st!lnW do OKinOOZK f dinci iz BorfU. £einlo * inPrUozja,naka‘« omenjenih vas. o*0 ^ «... ln<,tnp OO. .n . jeli katerega je m®žvanje * ureditev in y kritega pn napeljavi jzob^ družbenopohticn kritega pn napeija- družbenopohticn "predsedstvo sejisklenflo,^eV^^ nega delovanja bi Qj melj ustanovi emelj, ^ ^ tičnih organ#3 y St. 29 (1460! kultura in izobra- ževanje $e enkrat o razprodaji Krke Odgovor kolektiva Hotela Grad Otočec na prispevek v Dolenjskem listu Dolin•č!anek’.objavljen v 28. št. »OTo^pr«Iista Pod naslovom fin,- Razprodaja S- aj! Hotel Grad Otočec T-T*!1 odgovor: večl0^iiV razProdaja reko °d leta točo ,manj usPešno že DriJi ’ ko.smo na Otoč-stio p 1 z Sostinsko dejavno- 4o C?jamo pač to’kar iudje Ka •,ne tako’ da bi dornov p pih ali J° nosili najbolj' vrIStn° gledaj° j°’ čakajo P Se V njej tudi :o&da vaJoriziramo pri-d°brine tudi druge g0sPodarstv,ajeta turističnemu C ' "aša ustava in za-tUrističnp aradi ustvarjene plačilne^,rente P* ™o naše '•■STn?' nis bo|j deb'- S“'«»ihTOZDe,n’sSjfPri gradu Otofip' Vu? m ambient m°v denar 0 sPremeni- Prtbližno i o !Jloramo skrbeti za Parnih skupnih površin Parkov tn>Pr0?t0rov’ ze*enic, Tudi Z in gozdov- mostov Jf nje dveh lesenih cesti U.’in ,?T0VezUjeta otok na Hotel Grad n*8'/ brCZ nas' v°jem nroH Otočec ima v lUdi nudenie ?tetU poslovanja nem taboru ntev v turisti- šne Kak- 50 ^vidne^f^®.^, Prist°j bine, .kampu i -~*iune i7 nK- *n..Pr*st-j"“*~, a za leto 197® JavlJenega ceni‘ lociran na de‘ Vo’ na mShn/ od mostu ledino cr,™ travniku s po- Cca 4.000 m2. O lokaciji M Da pe^i pred desetimi leti SePtfe7 d«setletij C,r>l® Adama h *.^gnici^r^0^111 življenju Pred sed^mh Adam se ie Pol^^mem melSotin)ileti’scd^ Ni ?,a d0|žnostvoriUn CepravgaJe In iinti endatip „ ° p° celi Slo- *ista, *eta naiSv ^>vomeščan «S«„, VD°tf °met^ 5',Pokl>c- Končal setlet^ av sedaj len i uV, munu>kl sVqeBa JKbdq - Pctdc- mod0 Stqia- V letih J,e bil r^°£erni^ac5o naših 0tI*em 0stu, ^ai!? enačelnik v Zi-ode°- ^btn ”*0 kot 7 , vo“«cu jkfefe. P°aian t j!ezn'čar. NtCni de^kotne ivitev v Zi, >v in olože . Več u ^D^ega društva Nemaio Via5ev v 7 ,,2°dbe ns ^tno^novin^f1" mostu, k, SihTtazPoloWJePosrkbela za SovihK 1951T *» ^ toliko vsem je neutruden ilo zaslug godbe na pihala mostu, ki S£FS*&&iSr*z 9' G^»ih ur^c^3'01' Veliko HiVPaiieve . Je^roval adapta-{5% . P°d Ve‘‘k.m 5e neuresni-t0Ple be ° ncpridobltniško "ln?i, znJ^®"10 našemu STANKO SKOClR Pisma |'n Hnevi kampa ni odločal naš kolektiv. Leta 1962 smo obstoječi objekt na kampu prevzeli od občine Novo mesto in že tedaj protestirali zaradi zgrešene lokacije in premajhnega zemljišča za kamp. Zaradi tega smo svojo dejavnost usmerili tudi ob bregu reke navzgor na travnik, kjer je sedaj kopališče, v primeru potrebe pa tudi kamp. Do travnika smo speljali cesto za vozila, po travniku in gozdu skrčili grmovje, očistili obrežje in v reko nasuli blizu 100 m3 proda, postavili barako za bife, potegnili vodovod in montirali izplakovalne tuše. Na tako urejeni travnik ljudje prav radi prihajajo iz bližnje in daljne okolice, ker je prijetno in največkrat celo zastonj. Tu se ljudje kopajo, sončijo, taborijo, pečejo čevapčiče ali pa celo na plaži perejo svoj avto. Da bi se naši gostje dobro počutili, travnik trikrat na leto pokosimo in najmanj dvakrat na teden počistimo. Pobiranje parkirne in kopališke takse je najenostavnejše ob prehodu preko II. mostu, zato pravijo ljudje, da pobiramo mostnino. Le-to pobiramo nekajkrat na leto ob najlepših dnevih in še tedaj z veliko truda in prigovarjanja. Tudi promet v bifeju je minimalen, ker si ljudje vozijo s seboj jedila in pijače. Tako zbrana sredstva pa prav gotovo ne krijejo stroškov za vzdrževanje. V tej „slepi gonji za denar-jem“ si je Otočec dovolil, da na opisani travnik sprejme karate klub Mladosti iz Samobora za čas od 10. do 17. julija 1977, računajoč, da bo obisk na kopališču zaradi obnavljanja mostu in slabega vremena minimalen. V pogodbi smo klubu dovolili, da postavi svoj tabor na polovici zahodnega dela travnika, to je v dolžini 50 m ob reki, druga polovica pa naj bi ostala za kopalce. Člani karate kluba — bilo jih je okoli 65 - so prišli tu na intenzivni trening, zato so potrebovali nekaj več prostora. Kakšen je karate šport, naj sodijo drugi, verjetno pa je dovolj atraktiven, saj so vedno imeli dovolj nezaželenih „firbcev in kibicev“. Gostinci nismo zato, da Ocenjujemo kulturo naših gostov. Ce jih že ocenjujemo, jim to povemo le tedaj, kadar od nas zahtevajo več, kakor jim lahko nudimo, ali če nas žalijo. Karate klubu Mladosti smo -zaračunali naslednje pristojbine za uporabo zemljišča, vode in odvoz smeti: — nočitev od osebe din 5 — — turistično zavarovanje, za osebo (odvajamo zavarovalnici) din 1,— -turistično takso (odvajamo v občinski sklad) din 2.— — enkratno prijavo, od osebe din 0,50 I — za postavljeni šotor povprečno na dan din 6.— To je znašalo skupaj za taborjenje 3.962.50 din in od tega je ostalo Otočcu 2.756,50 din. Zaradi tega skromnega denarja so karateisti dobili naš blagoslov, ker je razumljivo, da na enem mestu ni prostora za dva, če se nimata posebno rada. Naša Krka (ne samo otoška) pa je dovolj dolga in široka in še dva bregova ima, torej ni bojazni, da si v tej poletni vročini ne bi mogli ohladiti svoje ustavne pravice. Kolektiv Hotela Grad Otočec bo še naprej z veseljem razprodajal Krko, če le-ta ne bo preveč umazana, in ne bo šel zato po ustavi prebirati, kdo ima več pravice. In vsem se priporočamo, saj je ne bo zmanjkalo. Ustvarjeni denar pa bodo pridno kot do sedaj nalagali v nove turistične objekte, saj nas ni sram, kako smo gospodarili v minulih 18 letih in kaj imamo pokazati. Delavci „Otočca“ se počutimo ob svojem delu in gospodarjenju graščaka ali pa grofa, kakor kdo želi. Tako pa se lahko počuti danes vsak zavestni in delavni samoupravljalec v SFRJ, in prav je tako. Kolektiv Hotela Grad Otočec NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega iista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej-strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za ob-jav» v našem tedniku, pripišite svoj celi nSslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Krški upokojenci pripravili izlete Društvo upokojencev Krško je na svoji letni konferenci sprejelo plan izletov. 6. avgusta bo enodnevni izlet v Portorož-Bernardin in Piran. Cena je 150 din. Odhod z železniške postaje Krško bo ob 5. uri. 23. septembra bo dvodnevni izlet v Beograd-Bar. Odhod z vlakom bo istega dne ob 22.28 uri z železniške postaje Krško. Cena je 600 din. Upoštevan je enodnevni penzion. 8. oktobra bo enodnevni izlet k Osojskemu jezeru v Avstrijo preko Trbiža. Vožnja bo ob Vrbskem jezeru in vrnitev preko Ljubelja. Cena izletu je 250 din. Odhod z železniške postaje Krško bo ob 5. uri. Društvo organizira skupni potni list za tiste, ki ga nimajo. Doplačilo za skupinski potni list je 15 din. Oktobra bo še izlet v neznano, za katerega bo datum pravočasno objavljen. Interesenti se morajo za vsak izlet prijaviti 7 dni pred napovedanim datumom ter plačati stroške izleta v klubu upokojencev pri tov. Eijavče-vi, ki sprejema prijave vsak dan, razen ob četrtkih. Hkrati seznanjamo članstvo, da bodo uradni dnevi od te objave dalje v Klubu upokojencev v Krškem vsak prvi petek v mesecu od 9.-12. ure, naslednje petke pa v domu upokojencev na Vidmu od 9. - 10. ure v društveni pisarni. Vse tiste člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1977, in tiste, ki so še v zaostanku, prosimo, da to svojo obveznost čim-prej opravijo. Upokojence, ki še niso organizirani v društvu upokojencev, vabimo, da postanejo člani ter tako prispevajo svoj delež h krepitvi naše organizacije, ki vsestransko skrbi za svoje članstvo. ODBOR ZADOVOLJNI Mladi obvezniki pouka obrambe in zaščite iz krške občine, ki ne obiskujejo srednjih šol in jih je bilo 59, so pred dnevi nadvse uspešno zaključili 14 dnevni tabor v Dijaškem domu Milke Kerinove. Z njihovo disciplino in marljivostjo so bili starešine, ki so jih vodili, nadvse zadovoljni, pa tudi mladinci so se dobro počutili in se naučili veliko novega. Sicer pa so morali biti res delavni, saj so imeli na dan okoli 9 ur predavanj, urjenj in tako naprej, tako da pravega prostega časa pravzaprav niso imeli. Kljub temu so izvedli še nekaj neprogramiranih akcij. Verjetno bo vsem ostala v lepem spominu prireditev ob partizanskem ognju, ki so jo s kulturnim programom in pogovorom z borci in aktivisti pripravili v počastitev dneva borca. Skupina obveznikov je v dogovoru s senovsko krajevno skupnostjo pomagala pri urejanju in obnavljanju nekdanje partizanske tehnike Franceta Prešerna na Lošcali, kakor tudi pri širitvi ceste z Lošc proti Zalogu. Kulturno Novo mesto ujezilo predsednika Kar zadeva znesek za republiško kulturno skupnost, ostaja novomeška kulturna skupnost tudi po kritiki iz Ljubljane pri svojem stališču, ki ga ima za edino pravilno Od 1. a\gusta bo v novomeški občini veljala nova prispevna stopnja za kulturo — 0,82 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov. Na podlagi te stopnje, do zdaj veljavne stopnje (za začasno financiranje) in lanskoletnih presežkov bo imela novomeška kulturna skupnost letos 14,880.000 dinarjev dohodka. Takoj pa je treba reči, da bo imela novomeška kulturna skupnost razpolagalno pravico le za 8,503.000 dinarjev, saj mora na podlagi samoupravnega sporazuma 6,377.000 dinaijev združevati v kulturni skupnosti Slovenije za urejanje skupnih nalog. Iz podatkov je nadalje razvidno, da je nova stopnja nižja od lanske za OJ6 odstotka in da seje ustrezno zmanjšal delež za republiško kulturno skupnost. Novomeščani so tako ravnali tudi zato, ker niso mogli sprgeti samoupravnega sporazuma o temeljih plana republiške kulturne skupnosti za obdobje 1976-1980, ki je predvidel, da bi morala novomeška kulturna skupnost za skupne potrebe združevati ne le 0,42 odst., marveč 0,17 °dst. več. Podobno kot Novomeščani so storili Domžalčani, Kamničani, Trboveljčani, Ptujčani in Sežančani, ker so tudi prepričani, da je v sporazumu predlagano razmerje med sredstvi, ki jih je potrebno združevati, in sredstvi, ki ostanejo kulturnim skupnostim v občinah, torej 0,56:0,42, popolnoma nesprejemljivo. Teh šest kulturnih skupnosti seje zato hitro znašlo na republiškem črnem spisku. Predsednik izvršnega odbora republiške kulturne skupnosti Ivo Tavčarje na julijski sqi skupščine te skupnosti ravnanje šesterice ostro kritiziral, še posebej pa okrcal Novomeščane. Dejstvo, da novomeška občina in drugih pet ,grešnic“ ni sprejelo samoupravnega sporazuma z vsebino, kakor je bil predlagan in sprejet na aprilski sgi v Ljubljani, čemur je potem v teh občinah sledilo zmanjševanje deležev za skupne naloge na področju kulture, je Tavčar imenoval kršenje samoupravnega reda. Skupščina je pooblastila izvršni odbor, da s posebnim pismom opozori vse družbenopolitične skupnosti posameznih občin, ki se niso vključile v samoupravno dogovaijan-je na način, kot ga je predvidela skupščina kulturne skupnosti Slovenje, oziroma na njihove obveznosti pri ohranjanju samoupravnega reda. Dva dni za republiško je zasedala skupščina novomeške kulturne skupnosti in zavrnila očitke iz Ljubljane. Predsednik izvršnega odbora Miroslav Vute je poudaril, da je novomeško stališče v tem primeru popolnoma pravilno, saj se lahko le tako začno hitreje spreminjati odnosi med posameznimi kulturnimi skupnostmi, hkrati pa tudi hitrge urejati razmere v kulturi domače občine. „Občina ni proti enotni kulturni politiki, ne more pa sprejeti delitvenih razmerij, ki onemogočajo vsakršen razvojj e dodal. I.Z. Slovenska pesem v Ameriki živi Med gostovanjem po Sloveniji je slovenski pevski zbor „Jadran" iz Clevelanda prejšnji četrtek nastopil tudi v Kostanjevici Slovenski mešani pevski zbor „Jadran“ iz Clevelanda je po štirih letih spet pripotoval v staro domovino in prejšnji teden nastopil na koncertih v Ptuju, Slovenj Gradcu, Kostanjevici na Krki in Ilirski Bistrici. 34-član-ski zbor, ki ga že sedemnajst let vodi in mu dirigira Reginaid Resnik, ima na sporedu slovenske narodne, črnske duhovne, venček ameriškega skladatelja Stephena Fosteija in odlomke iz glasbenih revij. Obiskovalci prireditev Dolenjskega kulturnega festivala so zboru lahko prisluhnili 21. julija zvečer v cerkvi kostanjeviškega samostana. V 57 letih obstoja je zbor „Jadran“ priredil več kot 50 koncertov in uprizoril 30 operet in spevoiger z večjim številom ponovitev. Sporede pripravlja tako, da nekatere točke pojo samo ženske, včasih pa del programa izvajata tudi duet Florence Unetič (predsednica zbora) in Angela Žabjek ter kvartet Dorothy Gorjup, Cla- rence Rupar, Pat Brandt in Frank Kristoff. Tudi na letošnji turneji po Sloveniji so gostje program izvajali tako. V zb oni pojo pevci in pevke, ' ki so bili rojeni in vzgojeni v Ameriki, slovensko pesem pa so z ljubeznijo podedovali od svojih očetov, mater, dedov in babic. V Clevelandu, ki so mu včasih rekli „ameriška Ljubljana", ne deluje samo zbor „Ja-dran“, saj so potomci slovenskih -naseljencev pevsko zelo aktivni, delujejo pa tudi na drugih kulturnih področjih. Pevci in pevke so ob zadnjem obisku v Sloveniji spet potrdili razveseljivo dejstvo, da v Ameriki čedalje bolj narašča zanimanje za slovenski jezik in da so uvedli tečaje slovenščine že na dveh clevelandskih univerzah ter še v neki šoli clevelandskega predmestja. K temu so precej pripomogli številni čarterski poleti v staro domovino, ki jih organizira znana clevelandska agencija „Collander“. * RAZSTAVA 4. SALONA ŠE IX) NEDELJE — Razstava 4. salona likovnih samorastnikov Jugoslavje v trebanjski galeriji, kjer je okoli 100 slik in dculptur več kot 60 ustvarjalcev, bo odprta še do nedelje, 31. julija. Na njg je zastopana tudi večina letošnjih udeležencev tradicionalnega tabora, s katerega je tudi tale posnetek (na 15em sta slikarja Petar Ristič iz Ljubljane in Pero Mandič iz Sande ega mosta). Prav gotovo je tudi na letošnjem taboru nastalo kakšno delo, ki ga bodo uvrstili morda že v naslednji, 5. salon čez leto dni Pravi umetnik nikoli ne umre Akademik prof Božidar Jakac je dopolnil v soboto, 16. julija, 78 let. Njegova nemima poetska natura in tenkočutna lirika ga uvrščata v vrh slovenskega ekspresionizma in z grafičnim opusom med pionirje grafike pri nas in tiste subtilne umetnike, ki jim je uspelo izraziti najbolj kruta razmerja sveta v pretanjenih simbolih barv, kakor so poslednje zvezde ali obrazi iz partizanskih skicirk. Opus akademika Božidarja Jakca je neizmerljiv in zaobjema vse koridorje človekovega duha in popotovanj po tej naši vsak dan manj zeleni zemeljski lupini Njegov protest je mehkoba zasanjanih črt in jedkost gravur. Nenavadna in do konca odprta možnost za spopad in doživetja. Kajti kot pravi Jakac sam: »Umetnost je nenehen boj za obstoj in potrjevanje samega sebe. “ Med tisoč listi in slikami, olji, gvaši, jedkanicami in drugo tehniko je Jakcu najljubša tista, s katero se trenutno ukvarja. Vsi ti njegovi „otroci" so mu enako dragi in še zmerom bi ustvarjal, grabil za prividi svetlobe in življenja. Zato je še v teh poznih letih brez počitka, večen popotnik in iskalec biserov. Trenutno ima razstavo partizanske grafike v Arandjelovcu, kjer so ga že davno prej sprejeli za svojega, kakor mnogi drugi kraji v Jugoslaviji in Djordje Radišič je zapisal: , Jakcu je uspelo s kladičnim načinom grafike, z belimi in črnimi črtami izraziti vso tragiko in heroizem tega časa. To so črte radosti in bolečine, zanosa in žalosti Jakčeva grafika in slike so njegova borba, njegova ljubezen. Njegov prispevek svobodi “ Dolenska mu je podarila neminljivo zakladnico ustvarjalnih vzgibov. Med griči in holmi so posejani motivi, ki jih Božidar Jakac tako neskončno ljubi Njegovo rojstno Novo mesto in rojstno mestece njegove matere Kostanjevica na Krki pa sta postaji, kamor se najraje vrača. LADISLAV LESAR PRIZNANJA UNESCO Med dobitniki častne listine, ki jih je 127 Jugoslovanom podelila organizacija UNESCO za zaduge pri povezovanju kulture jugoslovanskih narodov z delom te organizacije, sta med 17 Slovenci tudi dolenjska rojaka Bogdaji Osolnik in inž. Marko Bulc. „ZBIRALCI PERJA" FILM DESETLETIJ Po anketi beograjskega Inštituta za film je delo „Zbiralci perja" režiserja Aleksandra Petroviča najboljši domači celovečerni igrani film iz obdobja 1945 - 1976. 152 filmskih delavcev, ki so sodelovali v anketi (scenaristi, režiserji, scenografi, snemalci, igralci, kritiki in drugi), je med naslednje štiri najboljše filme zadnjih trideset let uvrstilo tudi Petrovičev film „Tri“. V tem izboru so še: „Jutro“ Puriše Džordževiča, „Vlak brez voznega reda“ Veljka Bulajiča in „Breza“ Anteja Babaje. novom1 POTA ii\ st'H£ Posojilo za vzdrževanje, rekonstrukcijo, modernizacijo in gradnjo magistralnih, regionalnih in drugih cest je podpisal domala vsak Slovenec. V kratkem bo Slovenija eno samo cestno gradbišče. Za vrsto let. Kako bo tedaj med vsemi temi buldožeiji, asfalteiji, obvoznicami itd. s prometom? Eden od organov, ki vnaprej misli na to ustvarjalno „zmedo“, je tudi republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nedavno se je sestala njegova komisija za splošno prometno vamost in sprejela nekaj priporočil, ki lahko (brez škode za vsakogar) postanejo zakon. Komisija v imenu sveta ugotavlja, da mora biti promet kljub gradbiščem varen in hiter. Prav zaradi tega so sklicali posvet nekaterih članov sveta. Udeležili so se ga predstavniki Skupnosti za ceste SRS, Zveze zdru- ženj šoferjev in avtomehanikov, AMD, republiškega inšpektorata za e Sloi ženj šoferjev , republiš ceste, Turistične zveze Slovenije itd. Nenavadno pa je, da republiški sekretariat za notranje zadeve ni poslal predstavnika. Nosilec akcije za nove ceste je republiška Skupnost za ceste, ki želi od republiškega sekretariata za notranje zadeve predsem podatke o prometnih nesrečah in vzrokih. Rekonstrukcije so namreč odvisne predvsem od teh stvari. Nekaj o pogostosti nesreč vedo tudi posamezna slovenska cestna podjetja, svoje bodo morala povedati tudi ta. AMD Slovenije ter Združenje šoferjev in avtomehanikov pa sta se obvezala, da bosta med gradnjami od svojih članov teijala vse razumevanje in strpnost ter seveda namige in nasvete za tekoče reševanje vozlov. Največ pričakujejo od delavcev prometne milice, ki so s cestnimi zapleti gotovo najbolj seznanjeni. Prometni miličniki bodo budno spremljali stanje na posameznih gradbi- ODLETELO TOVORNJAKOVO KOLO - Ivan Sodič iz Pišec je v sredo, 20. julija, vozil tovornjak s Erikolico od Brežic proti Drnovem, led vožnjo je s prikolice odletelo slabo pritrjeno rezervno kolo in v loku zdrselo na levo polovico ceste. Sodiču je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal Tihomir Oljača iz Velenja ter zadel v kolo. Po 42 metrih drsenja je Oljača obstal na strehi Tihomir Oljača in žena Smilja sta bila laže ranjena, škode je za 43.000 din. V ŠKARJE - Janez Cerovšek iz Krškega je v sredo, 20. julija, vozil z osebnim avtomobilom po magistrali proti Zagrebu. Pri vasi Jezero je začel prehitevati osebni avto neznane ŠTIRJE V AVTU 14 METROV PO ZRAKU V petek popoldne je Andrej Hauptman z neprimerno hitrostjo drvel iz Kro-novega proti Otočcu. 24-let-nega Hauptmana v avtomobilu znamke audi je okoli sto metrov pred bifejem na Otočcu začelo zanašati. Med drugim ga je 24 metrov neslo tudi po bankini, dokler ni vozila v loku zaneslo s ceste proti Krki. Avto je nekontrolirano zavil v levo, letel 14 metrov po zraku in treščil v dvojni leseni telefonski drog. Dvojni drog je bil presekan v trenutku. Iz zemlje sta štrlela pod nebo samo razcvetela temelja. Poleg voznika Hauptmana, ki je doma iz Gabija pri Stični, so bili ranjeni še 21-letni Darko Markovič iz Štefana (je v kritičnem stanju), Mirko Novak iz Jezera pri Trebnjem (18 let) ter Franc Kirn (15 let) iz Pekla pri Trebnjem. Avto je za na odpad. ščih, opozarjali na pomanjkljivosti pri nameščanju in odstranjevanju prometne signalizacije, njihovo mnenje bo pogosto odločilno pri preusmerjanju prometnih tokov in organiziranju obvoznic. Pri tem naj bi z miličniki tesno sodelovali ob- činski organi, delovne organizacije, krajevne skupnosti, skratka vsak dobronameren občan. Ob vsem tem je zanimivo, da se republiški inšpektorat za ceste načelno zavzema, nai bi v času turistične sezone (do 15. septembra) v Sloveniji ne bi bilo večjih cestnih del. S tem bi se izognili preusmerjanju prometa v času najgostejših prometnih tokov. Podobnega mnenja je tudi Turistična zveza Slovenije. Namen v groben prikazane akcije republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je predvsem želja, da dolgo pričakovana graditev in modernizacija slovenskih cest ne smeta terjati nepotrebnih žrtev, zmede ter razmetavanja težko zbranega denarja. Do urejenega prometa tudi z osebnim razumevanjem in potrpežljivostjo. (Foto: J. Pavlin) registracije, ko mu je pripeljal nasproti avtomobilist Malkič Pantelija iz Petrovaraždina. Pantelija je zaviral, vendar ga je odneslo po nasipu. Na njivi je obstal na strehi. Pantelija je bil laže ranjen, škode je za 20.500 din. Dežurni poročajo POGORELA BARAKA - Preiskovalci so ugotovili, da je v petek med 12. in 1*. uro pogorela lesena baraka Dušana Žbogaija iz Semiča. Ta je poslopje pred tremi leti postavil na tujem zemljišču in v njem hranil dele motornih vozil. Deli so bili večinoma neuporabni. Baraka je stala na samem, zato so za ogenj zvedeli komaj v nedeljo. Škode je za 3.000 din. GOSTJE ZBEŽALI - Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Metliki, kjer so se v nedeljo v gostilni Jureta Lozinška oglasili Ibrahim Bašič, Bajala Djukič in Meho Karalič. Vsi so iz občine Kladuša. Zahtevali so pijačo, zaradi prej zaužitih maliganov jim niso hoteli postreči. Beseda je dala besedo. Ker je omenjena trojka začela užaljeno razbijati kozarce, okna in vrata, so se morali preostali gostje razbežati. Ostala je prijava pri sodniku za prekrške. SLEDI OTROŠKIH NOG - Nekje med 14. in 18. julijem je bilo v Smarjeti vlomljeno v zidanico Cvete Gregorc iz Ljubljane. Nepridipravi so razbili stekla na kletnih oknih, v hladni senci uničili. 5 steklenic in zlili po tleh 3 litre vina. V sosednjem prostoru so razmetali nekaj oprave, obisk pa končali z zaplenitvijo dveh parov plavuti. Za storilci poizvedujejo, v okolici zidanice pa so našli sledove bosih otroških nog. Nesrečna druga vrtina Električni tok je 19. julija ubil Bogomira Vrščaja iz Gor. Ponikev pri Trebnjem. Vrščaj je pri Pogancih skupaj z Mirkom Šparlekom opravljal po naročilu Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij poskusna vrtanja za graditev nove razdelilne postaje podjetja „Elektro“ iz Novega mesta. Ko sta opravila prvo vrtino, sta Vrščaj in Šparlek premaknila stroj za vrtanje, ki ga vleče traktor, za 20 metrov naprej. Vodja Vrščaj je pri tem dvignil vrtalni stolp tako visoko, da se je konstrukcija dotaknila žice električnega daljnovoda. Tok je stekel, ubil Vrščaja ter poškodval Šparleka. Slednjega so morali zaradi opeklin odpeljati v bolnišni- TURKUSE JE MUDILO Minuli petek zjutraj se je turški državljan Ismajl Ula peljal z avtom proti Zagrebu. Na magistralni cesti pri vasi Sela je na mokri in nepregledni cesti prehiteval dva osebna avtomobila. Rudolf Mirt iz Novega mesta, ki je v tem trenutku pripeljal nasproti, se je skušal umakniti v desno, vendar ni bilo pomoči. Avtomobila sta čelno trčila. Ranjena sta bila Mirt in Ulin 11-letni sin, škode pa je za 50.000 dinaijev. Strela je gospodarila Minuli četrtek je bil na Dolenjskem dan neurij. Med grmenjem so se z neba zlivali potoki moče. Za nekatere dobrodošle, za druge spet ne. Vmes je sekala strela. Nekaj po deveti uri je udarilo v kozolec Stanislava Možeta iz Šentjošta pri Stopičah. Zgorelo je 10 ton sena, 2500 kilogramov pšenice, 8 kubikov desk, uničenih pa je tudi 1000 kosov opeke. Člani prostovoljnega gasilskega društva iz Stopič so preprečili, da se niso zublji razširili na hišo. Za strelo pa je ostalo pogorišče in za 200.000 din škode. Isti dan okoli sedme ure je blisk treščil v hlev Jožeta Hlebca iz Boršta pri Gradcu. Zgorelo je ostrešje ter nekaj slame, živino in orodje pa so rešili. Z ognjem so se poleg domačih in domačinov spoprijeli tudi prostovoljni gasilci iz Podzemlja in Gradca. Kljub naporom je nesreča povzročila za 50.000 din škode. Na državnem prvenstvu v plavanju, ki je bilo v Krškem konec tedna, je domačin Koprivnik dosegel lep uspeh V Krškem je domači klub Celulozar v svojem bazenu 22., 23. in 24. julija pripravil državno prvenstvo v plavanju za pionirje do 12. leta starosti. Na-" stopilo je več kot 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 klubov iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Bosne in Hercegovine ter počastilo letošnje Titove in partijske jubileje ter 500-letnico Krškega. Na minulem kvalitetnem tridnevnem prvenstvu so bili najbolj uspešni slovenski plavalci in plavalke, saj so dosegli kar devetnajst državnih in Koprivnik: državni prvak republiških rekordov. Izkazali so se tudi domačini, pa ne samo kot odlični organizatorji, pač pa tudi kot plavalci, predvsem Koprivnik, ki je Štirikrat Črnomelj Na ribiškem prvenstvu „Krka 77" (štelo je za republiško prvenstvo) daleč najbolj uspešni Dolenjci, med njimi pa belokranjski ribiči DOLENJSKI LIST Na nedeljskem tekmovanju v športnem ribolovu s plovcem, ki je štelo za republiško prvenstvo in je bilo od Otočca do Stranja, so imeli največ uspeha člani črnomaljske ribiške družine. Razen njih so na odlično pripravljeni tekmi (organizator Ribiška družina Novo mesto) nastopili člani, članke in mladinci iz dvaindvajsetih slovenskih klubov. V članski konkurenci je nastopilo 99 tekmovalcev, za prvo mesto med članicami sc je potegovalo 9 žensk, mladincev pa je bilo 29. Tekmovanje je trajalo tri ure, ribiči pa so skupaj ujeli 3.444 rib, ki so tehtale 145 kilogramov. Najuspešnejši je bil zmagovalec Matija Sneler, saj je ujel 16,095 kg rib. Rezultati - člani; ekipno: 1. RD Črnomelj (Butala, Sneler, Cop) 18.965 točk, 2. RD Kostanjevica (Žabkar, Kozole, Cuk) 13.070, 3. RD Brestanica-Krško (Vučajnk, Flis, Rabič), 5. RD Črnomelj II (Papež, Cvijalc, Vidovič); članice: 1. RD Črnomelj (Vesna Cvijak, Dragica Cvijak, Pavlica Cvijak) 4.818 točk, 2. RD Mura-Sladki vrh 1098, 3. Brestanica Krško 591 točk; posamezno - člani: 1. Sneler (RD Črnomelj) 16.295 točk, 2. Kozole (RD Kostanjevica) 6.690, 3. Flis (RD Brestanica) 5.580, 4. Cuk (RD Kostanjevica) 5.410, 8. Papež (RD Črnomelj) 3.390 itd; članice: 1. Dragica Cvijak (RD Črnomelj) 2.352 točk, 2. Vesna Cvijak 2.231 (RD Črnomelj), 4. Vučajnk (RD Brestanica-Krško) 591, 5. Pavlica Cvijak (RD Črnomelj) 235 itd. USPELO PRVENSTVO — Krški plavalni klub Celulozar je konec minulega tedna pripravil tridnevno državno prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje. Udeležilo se ga je več kot 150 mladih plavalcev in plavalk, najboljši pa so bili slovenski tekmovalci. Pri pionirjih je bila domača vrsta tretja najboljša ekipa med Slovenci. (Foto: J. Pezelj) Slovenci najuspešnejši po uspešnih nastopih na republiškem prvenstvu dobro plaval tudi na državnem in že prvi dan na 100 m kravl z dokaj dobrim rezultatom osvojil prvo mesto. Rezultati najboljših Celulozarjev pionirjev - 100 m kravl: 1. Koprivnik 1:06,80; 1000 m hrbtno: 6. Štok 1:19,50; pionirke - 100 m kravl: 7. Mikeln 1:13,05; pionirji -200 m hrbtno: 4. Koprivnik 2:47,06, 8. Štok 2:52,24 itd. Končni vrstni red - ml. pionirji A: 1. Triglav 7360 točk, 2. Ljubljana 7.325, 3. Crvena zvezda (Beograd) 5.323, 6. Celulozar (Krško) 1.969 itd. V skupnem vrstnem redu je Celulozarjeva vrsta pristala na desetem mestu z istim številom točk kot pri pionirjih, ker deklicam ni uspelo osvojiti nobene točke. J. P. KNŠ MARIBOR: RESNO DELO Klub dolenjskih študentov v Mariboru je bil v letošnjem letu še posebno aktiven tudi na športnem področju. Tako se je udeležil vrste turnirjev, na športnih igrah študentov pa je dosegel odlične rezultate. V konkurenci štirinajstih klubov je zasedel četrto mesto v namiznem tenisu, moški odbojki, rokometu in košarki, v nogometu je bil tretji, drugi v šahu in vlečenju vrvi. V skupni uvrstitvi se je klub uvrstil na odlično četrto mesto. Uspehi niso zgolj naključni, pač pa posledica resnega dela na področju študentske rekreacije. ŠPORT OD TU IN TAM LESKOVEC - Prizadevni!«^ ški telesnovzgojni delavci kreatorji in kenijskimi pra* gj Sevnice. V malem nogome . domači igralci precej bolj" j ste premagali z 12:3. (»• v KOSTANJEVICA -kostanjeviškem Agrokombinat" ustanovili moštvo za vrsto Pred kratkim so se pomori ^ krškega ..Miličnika'*- V a®»v tekmi so zmagali domačrn. « Slovo rokometu Čeprav so ga Pot1.'?^ Število* co, LjubSano mje ponudbe tudi iz drupn £st fjW vendarle vedno ostal ^ soškemu asfaltu, R*!11 *L„nancemts delavcem in športnim K* domačim ljubiteljem r°J\, __ darkoli mu je čas dovojjevju rečemo, da ga je P* dvrajili* ukradel - vedno se je „<*»• igrišče ne samo kot igra terikrat kot sobesednik Mladinci, ekipno: 1. RD Brežice (Dimitrovski, Gerjevič) 4.799, 2. RD Murska Sobota 3,672, 3. RD Črnomelj (Andrej Papež, Robert Papež, Mario Kustura) 3.300 točk: posamezno: 1. Dimitrovski (Rd Brežice) 4.799, 2. Božič (Murska Sobota) 2.230, 3. A. Papež (RD Črnomelj) 2.180, 4. Božič (Murska Sobota) 1.442, 5. Bratož (RD Novo mesto) 1.359 itd. J.P. Jože Šilc: * čaranja, veselje. N* VO- HjjgVP* tekmah, in rokometnihjj malo. Veseli spomin začetke z napačnu™ P ^ ve negotovimi korala, &n0 se^ vezani na poraze, metrovko, vse to je r oSfera', C tolikokrat oživljena stilni pri Pildaiju. Drobnič, pokoj m F«# igre Štefan Lovšin, tavani^ji metno žogo po vsd gj]ca po^ številni spomini. J0*Cilio enak®, jo kot popularnega 3^ floVeJr>£ bro v Ljubljani, Sevn1 ’ v fiK stu, Kočevju, še naj A d. Tu je zače brcati žogo, potem P J kometno igrišče. dožive,*;i(j Mnogo je nastopov,^ ^ pir je Preskromen, da tal „ sali vse. Leta 1963j y slove , ko se je RibmciPa jubS^J ligo, se je P1,1 VifiLaciah S*L&' Slovanu, po kvalif ovn° za zvezno ligo sej«s P mn0goP^ Ribnico in s svojo'Sf oVZpel ,f mogel, da seje k [970Je% rokometni vrh. Leta ...^ 0rwa • in S 1 trener mnogih Kot pravi sam, P*J« Ribnici/ uspeh vezan P13* “na5ega r°k stitvijo Inlesa v vrh ta. UJELI 3444 RIB - 24. julija so člani pripravili na Otočcu tekmovanje v šport Nastopili so tekmovalci in tekmovalke iz družin in v treh urah nalovili 145 kg rib. Na ki so imeli po končanem tekmovanju kar pr rib. Sl. 29 (1460) Dragocen prav vsak nasvet Slovenija bo v kratkem eno samo veliko cestno gradbišče — Ustvarjalno „zmedo' pomaga reševati tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ovira prostorske stiske delavska univerza iz Trebnjega dobro sodeluje z „Dano' •n ..Trimom" — Vpisujejo do konca avgusta rebanjska delavska univerza soti fz.^ve *e,i praznovala dvaj-delovanja, vendar je 1973 bolj životarila, kot Šeb rez pomoči Sevniški raketarji med bri------------gadirji *^,rrvtično -raketar' nadvse iTvi ■ 83 1Z Sevnicc so javnosti v' I Fr°Paglra^U svc*e tlanov wi, k soboto se je sedem gadujev Knb7a °^>eljalo v tabor bri-Planini Janslco 77 v Šentvid pri S,° povedali vse> kar 50 Obelili 17 f6 Iaket’Zatem pa 15 ri„ ? ’ 0d katerih bodoeP os ■ sredstev za m 2a skunnn — .. vseh ravneh ~«uudjij na vsefl ravneh nemrH ničevanjeTalnje programov v delu. Tj „ Zak°na o združeni Veeil>i w ?8rami so sprejeti So» VeČ ali m . rtovano delo ptj ,* VeUke radik^ P° Imamih, log "iievanju ^ lntenzivnosti Posameznih na- y' veliko storjeni ‘n razicše- Nol anje stalif/°blemov ter ,indikatov f !T vkIiučuje- ^ JS* Sloven U gOSp0dar' * d!htariat za „ e rcpubl>-W ?n'a vidi,,,* V to delo C tudi SUO- p0’ilendar nc d°volj S ?vVee> det8neoEa^di vse' ^vnjUl°vidol,i,POna5loceni- %. celoti usuiv nameri ni C0l«JnSJenfzizhod delu. Higieni SesP,tedsedstva________ l A me(odVl razpravljl*l ° ^TEN Ta r, 0 metodi V.0vitosJA.^LavCeve u^0v' ki a lma nekaj \ Povito P tcvajo delavče-^1ievVeliavlja ’nVeIldar n'etoda delavr0 ’"1 sistcm Si 2 v>dikaakoT*njC80VCga ^ dela nH kollč'nc dela, V > delovn?)?^ d° sredstcv 0 ljudi m predpi50v ter \ , Vseh j ®toda torej ne Slk^v J^°nom Pfedpi-• \bVdelavca n ug0,avljanje rJfe«a dela p ,0snovi živeKa Pa rnetod, g tc pomai'j-eloda podreja merjt ve-z izhodišči lu. va RS ZSS nje delavčevega prispevka ocenjevanju delavca. Ker se ta metoda večkrat nekritično uveljavlja v temeljnih organizacijah združenega dela, opozarjajo posebej na nekatera nesprejemljiva izhodišča: Metoda ocenjevanja delavca ni sprejemljiva, zlasti ne v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje, kjer že sedaj merijo količino in kvaliteto dela z bolj ah manj objektivnimi merili. Predvsem tu je možno meriti in ne ocenjevati tudi uspešnost uporabe sredstev, pri delu dosežene prihranke, torej gospodarjenje s sredstvi in upravljanje z njimi. Metode ocenjevanja delovnega prispevka, ne pa delavca, so lahko le dodatni pripomoček merjenja doseženih delovnih rezultatov. Omenjena metoda nc nudi niti rešitev glede merjenja prispevka delavca z inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami njegove ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi, ki lahko pomembno prispevajo k povečanju dohodka TOZD in so zato tudi element delitve osebnih dohodkov. Metoda predlaga kot možne kriterije ocenjevanja delovne uspešnosti tudi odgovornost pri delu in samostojnost pri odločitvah. Ta dva elementa sta lahko kriterija za vrednotenje zahtevnosti dela (sestavljenosti). Kriterij uspešnosti vodenja naloge pa je v celoti vprašljiv, ker se mora rezultat tega pokazati v boljši kakovosti, večji količini ali gospodarnosti oziroma v večjem dohodku. V metodi je nesprejemljiv tudi predlagani postopek ocenjevanja delavca. Po tem postopku nadrejeni ocenjuje delavca. Zaradi takšnega pristopa je nesporno, da metoda ocenjevanja delavca in ne delovnega prispevka ohranja odnose nadrejenosti in podrejenosti ter uvaja disciplino prek osebnih dohodkov, ne pa s postopkom, predvidenim z zakonom. Tako postav- ljen sistem ..poslušnosti do nadrejenih zaradi večje discipline lahko daje trenutno celo večje finančne rezultate, vendar je v nasprotju z našimi samoupravnimi načeli, da samo delo in rezultati dela določajo položaj delavca. Zakon o združenem delu določa, da delavci začasno ugotavljajo in izplačujejo osebne dohodke za dobe, ki ne smejo biti daljše od enega meseca, in da morajo upoštevati, tudi za izplačilo akontacije, osnove in merila, ki ustrezajo rezultatom delavčevega dela in njegovega prispevka v tej dobi, kar mora biti urejeno v pismenem obračunu akontacije. Določa tudi dokončni obračun osebnega dohodka za vsakega delavca, ki mora biti delavcu vročen v pismeni obliki, upoštevaje vsa merila. Šestmesečno oziroma trimesečno ocenjevanje delavcev, kakršnega predlaga omenjena metoda, pa nima zakonske osnove. Predlagana metoda pomeni le drugačen način razdelitve „obsto-ječe“ mase sredstev za osebne dohodke med posamezne delavce, ne motivira pa delavcev za pridobivanje večjega dohodka, in s tem tudi večjih osebnih dohodkov, na pravih osnovah. Tudi odprava teh in drugih pomanjkljivosti, ki jih vsebuje predlagana metoda, še vedno ne more služiti kot osnova za graditev takšnih odnosov v delitvi osebnih dohodkov, kot jih določa zakon o združenem delu. Sekretariat predsedstva RS ZSS meni, da je potrebno v vseh osnovnih organizacijah sindikata, kjer se odločajo za kakršnokoli metodo ugotavljanja delovnega prispevka, te metode temeljito oceniti. Še posebno kritično pa je potrebno oceniti posamezne elemente ponujenih metod in njihovo skladnost z ustavo in zakonom o združenem delu. SEKRETARIAT PREDSEDSTVA RS ZSS SUHOKRAJINSKI DROBIŽ RAZSTAVA V POČASTITEV TITOVIH JUBILEJEV, ki sta jo za krajevni praznik Žužemberka pripravila društvo LT in KUD Žužemberk, je žela laskava priznanja. Razstavo so nato prenesli v sosednjo krajevno skupnost Zagradec, kjer so 16. julija slavili svoj krajevni praznik. Celotna razstava s filatelistično vred gre sedaj na Koprsko. KRAJANOM ZAFARE, CVIB-LJA, TREBČE VASI, SADINJE VASI, MAČKOVCA, STAVCE VASI, JAME in DVORA se odslej obeta boljša oskrba z vodo. Doslej so bile te vasi večkrat prizadete, ker niso dobile vode iz vodovoda. Motnja je bila v tem, ker je bila v Žužemberku v zajetju montirana črpalka s premajhno zmogljivostjo, medCvib-ljem in Zafaro pa je bila na cevi okvara. Sedaj so ti dve pomanjkljivosti delavci TOZD Vodovod in kanalizacija Novo mesto odpravili in je oskrba z vodo spet redna. V prihodnje pa bodo zamenjali z močnejšo še črpalko v rezervoarju na Cviblju. PRAZNIČNO NA ROBU GOZDA - Večer pred praznikom dneva vstaje so mladinci ob pomoči organizacij KS Regerča vas ter v sodelovanju s pionirji tabora Sutjeska pripravili proslavo pri spomeniku padlim borcem na Roku. Proslavo so zaključili z veličastnim kresom in tovariškim srečanjem. (Foto: M. Markelj) Dinar na dinar-palača Doklej žongliranje s potrošnikovim dinarjem? Eden najbolj perečih problemov v gradbeništvu je natezanje rokov, ki ne razbuijajo samo kupcev stanovanj. Te morda še najmanj. Bolj pesti investitorje in izvajalce del. Prekoračitev dogovorjenih rokov namreč pomeni zvečanje stroškov in odpira vprašanje njihovega kritja. Ali lahko podražitev del, ki se ob dosedanji stopnji inflacije in rasti cen gradbenega materiala dviga v nezavidne višave, naprtimo kupcu? Potrošnikov žep prenese marsikaj, nikakor pa ne bi smel podpirati nesolidnosti poslovanja, ki, mimogrede rečeno, poganja iz mnogih (neopravičenih vzrokov, ki niso zgolj v izvajalčevi malomarnosti. Mučnih sestankov in žongliranja s cenami (pravilneje: s potrošnikovim dinarjem), ki na koncu rodijo „izsiljeno“ odločitev, bi moralo biti vse manj. To je neformalni epilog 8. seje koordinacijskega odbora za izvajanje družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj, ki je bila - potem ko se je s 45-minutno zamudo vendarle zbralo toliko vabljenih podpisnikov družbenega dogovora, da je bilo moč sklepati — pretekli ponedeljek v sejni sobi Domin-vesta. Polnoštevilni in točni so bili samo predstavniki Novogra-da, ki so nastopili s predlogom dokončne prodajne cene za stanovanjske objekte v Žužemberku, ki bodo naposled vseljivi prihodnji mesec. Koordinacijski odbor naj bi jim priznal povišanje cen do 30. marca tega leta, saj je bil za rok dograditve v predpogodbah določen 15. februar. Precejšnjo zamudo je opravičeval izvajalec z mobilizacijo delovne sile v Posočju, zaradi česar so lahko nadaljevali dela šele zgodaj spomladi. Po več kot enourni zares neprijetni diskusiji je bil sprejet naslednji sklep: Koordinacijski Regerča vas enotna Krajani so za samoprispevek — Le 6 glasovnic proti skupni želji in volji — Mlada KS je dobro zaživela odbor je priznal povišanje cen do 30. 3. 1977, tako da bo znašala dokončna prodajna cena brez tržnih obresti 7.459 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine, glede tržnih obresti pa naj bi se dogovorila kupec in izvajalec sama. Cenam, pa ne samo tem, je bila posvečena tudi naslednja točka dnevnega reda: gradnja 7 vrstnih hiš in 15 stanovanjskih blokov, skupno 107 stanovanj, ki naj bi jih Novograd postavil na Žibertovem hribu. Dogovorjena je bila samo izhodiščna cena vrstnih hiš, (9.412,25 di-naijev za kvadratni meter s tem da vsako stanovanje dobi svojo garažo in svojo kotlarno), ki naj bi se pričele graditi že 1. septembra letos, ključe pa naj bi petičneži dobili konec maja prihodnjega leta. Seveda lahko lokacijski postopek gradnjo še od-godi. Vprašanje tržnih obresti pa naj bi tokrat reševal nov družbeni dogovor o oblikovanju cen, ki je še v javni razpravi. V dogovorjeni ceni je že večina stroškov komunalnega urejanja in zaklonišča. VIZJAK V nedeljo, 24. julija, je zgodaj zjutraj pihalna godba z budnico opomnila krajane Regerče vasi, da je napočil skrbno pripravljeni dan odločitve: ali bodo z obkroženo besedico ZA na glasovnicah za krajevni samoprispevek pokazali enostnost nadaljnjega razvoja tega dela Novega mesta. Priprave na referendum so bile skrbne in dobro izvedene. Vanje so se vključile vse družbenopolitične organizacije, izšla je 2. številka krajevnega glasila „Krajan“, posvečena referendumu, mladina je dan pred odločitvijo priredila manifestativni pohod skozi Regerčo vas. Uspeh ni izostal: od 400 volilnih upravičencev je glasovalo 363 krajanov, od te- ga 357 za samoprispevek in le 6 jih je glasovalo proti! S to, lahko zapišemo, povsem enotno odločitvijo so krajani Regerče vasi izglasovali, da bodo po določenih stopnjah prispevali del svojih dohodkov za ureditev in asfaltiranje cest v krajevni skupnosti. V dveh letih bodo zbrali okoli 40 000 dinarjev, kar predstavlja le del potrebnih sredstev. Daleč pomembnejše je seveda to, da je velik uspeh referenduma dokaz, da so krajani pripravljeni sodelovati, le organizirati jih je treba. „Drobna, a pomembna besedica DA“, kakor je zapisal predsednik sveta KS Niko Galeša v glasilu »Krajan1', je torej soglasno izrečena, z njo pa postavljen temelj nadaljnjega razvoja te male krajevne skupnosti. MiM NOVA PREVLEKA - Komaj kilometer prenovljene ceste od Srebrnič pa skoraj do Volavč je pogoltnil nešteto delovnih ur, še več dinarjev in povzročil med tistimi, ki se tod vozijo vsak dan na delo in zopet domov nemalo negodovanja, saj je Cestno podjetje pričelo z deli še krepko v lanskem letu. Veselje ob gladki vožnji pa je trajalo morda komaj slabe tri mesece: že prvo deževje, še daleč ne podobno jesenskemu, je povzročilo premike cestne podloge in Novomeška kronika NOVO PARKIRIŠČE - Odkar je promet v mestu „urejen“ in je Glavni trg izgubil polovico parkirnih ur, vozniki pa parkirišč (sprehajalci nimajo zaradi tega prav nič več prostora), je leva stran Ceste komandanta Staneta, ker je promet po njej enosmeren, postala novo parkirišče. To pravico so si vozniki sami vzeli in s tem ne ovirajo samo dostavnih vozil, temveč tudi pešce, katerih srečevanje bi morali organi varnosti pri „Peku“ nedvomno pričeti usmerjati. FOTO-KINO KLUB - V vitrini Foto-kino kluba sta soočeni dve temi vsakdanjika: levo so fotografije, lahko bi rekli spominski posnetki razpadajočih kozolcev, ki jim zadi\je ure lajša Janez Penca, na desni pa posnetki o delu in življenju mladih v brigadirskih akcijah. Staro in „nepo-trebno“ zapušča ta svet in podaja roko mlademu. Še mnogo bolj bi prišle fotografije do veljave, če bi bile opremljene tudi z ustreznimi podpisi. S TRGA - Novomeška tržnica je bila pred prazničnim dnevom kar dobro obložena in prav tako obiskana. Banane so izginile z julijskim soncem - tako zatrjujejo prodajalci na tržnici - prav lepe pa so imeli na zalogi pri „Dolenjki“. Kilogram breskev velja na trgu 20 din, ne preveč zrelih sliv 15, že zelo slabe marelice nočejo spustiti cene in so še vedno med najdražjimi sadeži (za kilogram je potrebno odšteti kar 22 din, lubenice in dinje so po 16 do 20 din kilogram. prve razpoke v asfaltu, drsenje zemlje, kar je cestarjem nakopalo dodatno delo in nekaj očitkov. Upravičenih ali ne? Zadnjo besedo bi morali reči gradbeniki. Res pa je, da razpoke na dveh krajih na komaj kilometer dolgem prenovljenem cestišču vsiljujejo vprašanje o obnašanju tistih, ki jim je zaupan družbeni dinar, in grozijo, da se bodo prihodnjo pomlad na komaj leto dni starem asfaltu pojavile tudi že prve flike. (Foto: I. Vizjak) Ena gospa je rekla, da bo Novo mesto s tremi kegljišči kmalu postalo kegljaško mesto. Pa kegljaški šport ni za vnemar, saj člani neštetih sindikalnih moštev z lučanjem težke krogle sproščajo nad keglji vso svojo jezo, da so naslednji dan v svoji TOZD zopet poslušni delav- ci... SVETU OKOLI •t; -*}■ , m POPUST - V Melbournu stoji v enem od parkov napis, daje po travi prepovedano hoditi, kazen pa je predpisana v višini 2 šilinga na osebo. V pripisu stoji, daje za večje skupine nekaj popusta. NOVI PREDSEDNIK - Slavno Društvo ploščate Zemlje, katerega člani vneto zatrjujejo, da naš rodni planet ni okrogel, ampak ploščat, ter da so foto graf j e astronavtov gola neresnica in nesramna fotomontaža, je pred kratkim izvolila novega predsednika. Ta čast je doletela Charlesa Johnsona, za katerega ne moremo reči, daje prismuknjen, saj je dokončal univerzo. Morda pa na univerzah ne učijo več, daje Zemlja okrogla? ZA ZGLED - Na Madžarskem so ženske še vroče krvi. To je potrdila 244etna Budimpeštanka M. K. enega teh lepih poletnih dnevov, ko se je s svojim nemškim ovčarjem odpravila na sprehod. Njena lepota je pritegnila mladeniča, da ji je pričel malce preveč vsiljivo dvoriti. Ženska se je „črm| a“ hotela znebiti, zato je ukazala psu, naj ga zagrabi. Ker se pes ni zmenil za gospodaričine ukaze in je le neumno vrtel z repom, je gospodarica zaljubljenca sama ugriznila v roko. Ni znano, ali je na psa ta nazorni pouk deloval, v zapisnikih mestnega sodišča je le potrdilo, da je M. K. za poScodbe mladeniču plačala okoli 2000 dinarjev. MORJE - POŠTAR - To polete sta francoski deklici Anne in Marie Lanco na obali našli steklenico s pismom. V njem pošilja Američan pozdrave najditeljem. Prek Atlantika je nosilo steklenico malo manj kot eno leto. RIBIŠKA STRAST - Ameriška policija išče tatu, ki na neki ribiški farmi pokradel 11 milijo nov črvov, namerjenih za vabe. Preiskovalcem ne gre v glavo, kako je tolikšno množico storilec lahko odpeljal in kam jo je spravil. Šaljivci pravijo, da so črvi tatu sami odnesli, ko so začeli bežati na svobodo! Oko generacij Slabi svetlikajoči se oče V teh letih je dozorela prva televizij&a generacija. Otroci, ki so se rodili v času, ko je migetajoča svetloba televizijskega ekrana obarvala večerno družinsko življenje, so dopolnili 20 let. S to ge-neracjjo pa je kup analiz in študij o vplivu televizije na odraščajoče močno narasel. V ZDA so številne ustanove in inštituti opravili že preko 2300 študij in poročil. Mnenja o tem, kako vpliva televi zija na mladino, bi ne smela več biti neenotna. Večina poročil najprej navaja dobre lastnosti televizije. Raziskovalci so ugotovili, da se otrokom velico hi trg e veča besedni zaklad, da vedo več o dogajanju v svetu, kot so vedeli njihovi netelevizij-ski predhodnici. Nasploh je njihovo znanje obširnejše. Vendar pa je cena za to previsoka! Psihologi govore o nenadomestljivi izgubi časa, ki bi ga morali otroci preživeti v igri, pri branju, s tovariši in tudi v samoti. Dr. David Pearl pravi, da je televizor zamenjal veliko medsebojnih odnosov otrok do staršev, s čimer je otrok bistveno prikrajšan pri dozorevanju v polno osebnost. Zelo huda je tudi obtožba, da televizija zmanjšuje sposobnost ustvarjalne domišljije. V nekem poskusu kalifornij&e univerze je sodelovalo 250 nadarjenih dijakov; tri tedne so intenzivno spremljali televizijski program. Po končanem gledanju so opravili teste iz spodobnosti ustvaijalnega mišljena. Rezultat je bil neprimerno slabši od rezultatov, dobljenih pred poskusom. ■“□□saanzooa ;_3nncin3r!inssa Tako je karikaturist videl koristno delo mušic pri pregledu prtljage. Tihotapci v rojih mušic Bodo mušice zamenjale drage elektronske naprave? Na vseh večjih letališčih že leta delujejo drage elektronske naprave, ki naj bi odkrivale tihotapce mamil in oborožene ugrabitelje letal. Naprave so izredno drage, a kot vsak stroj ne vedno najbolj uspešne. Zato ču-vaiji reda radi pokličejo na pomoč tiste, katerim je narava dala čutila, ki se lahko merijo z elektroniko. Posebno izurjeni psi so se odlično obnesli pri odkrivanju tihotapskih zalog mamil, prav tako pa morgo s svojim občutljivim nosom odkriti nekatere vrste plastičnega eksploziva. Manj znano pa je, da strokovnjaki premišljajo, kako bi koristno vpregli v ta posel insekte. Nekatere žuželke imajo tako razvit vonj, da zaznajo fantastično majhne količine snovi, ali preprosteje povedano, dovolj je en sam delec prahu, da ga za-vonj ajo v celem kupu peska. Kanadski raziskovalec R. VVright je predlagal, naj to spo sobnost isektov koristno uporabijo pri kontroli tihotapcev. Svoj predlog je naslonil na poročila japonskega genetika. T. Kikučija, ki je pred leti vzgojil mutante neke mušice z značilnostjo, da jih privlači posebej določen vonj. Te mušice je na-zval drozofile. Wright priporoča, naj bi ge-ntiki vzgojili mušice, katere bi privlačil vonj marihuane, hašiša, opija in drugih narkotikov. Take mušice bi zlahka našle skrite zaloge v prtljagi potnikov ali v oblačilih. Za borbo proti ugrabiteljem letal predlaga kanadski znanstvenik genetske mutante, katere bi privlačil vonj eksploziva. Morda bodo v bodočnosti na letališčih postali zelo sumljivi vsi tisti potniki, okoli katerih se bo nabiral roj mušic. Miki Muster Janez Trnove ■S jgB; r« A JB A M no. A i' A L jgg 2 88 yg uS. R O B_ ■ji_ SSL S < 0. A A 53 P e t N O JL_ t K s SB Bj I M L £ p O T n A. D A - O P_ 0 A .v Sj M 0! L A - E V A M Sl p _}_ SJ.T C [K R K O, T 7 S A bi mi to pisanje mnogi zamerili. „Sila pomembna ustanova je bila ta čas gimnazija v Stični. Še posebej pomemben delež v izobraževanju je dala za tiste, ki niso imeli denarja za šolanje v Ljubljani. No, sam sem potem nadaljeval študij na ljubljanski filozofski fakulteti, smer romanistika, in leta 1960 tudi diplomiral." Morda se je ljubezen do naivne umetnos meni prebudila Dve stvari sta še kako pomembni za začet- UVB šivan bid se r.dn.u ^ nika: imeti mora sila izostren P05 . raz. bleme in interese ljudi in poznati druz e Ni zamolčal tega, da je moral med študijem tudi delati. Tukaj je uokviril svojo življenjsko pot. Novinariti je začel pri Poročevalcu, najprej honorarno, že ob koncu drugega letnika pa redno. Potem je ,,zašel" k Delu. katerimi vojno usmeritev in vse mehanizme, s ^ ljudje lahko rešujejo svoje probleme. Le ^ pisanje lahko resnično angažirano, m lnj. yciz.ii a« « iprti. da bi pel hvalnice vašemu tedniku, tudi ° . ski list. Zame še najbližji ljudem od vse mein sov, kar jih poznam, ima posluh za pro intoroco IIiiHi Mo Kom ckri\/8l. Cl3 J BOŽO KOVAČ „Spominjam se let, ko sem bil dopisnik Dela v Beogradu. Spoznal, pa ne samo to, tudi občutil sem, da so Srbi široki ljudje. Beograd ni veliko mesto le po številu prebivalcev, tudi po miselnosti. Po poteku .mandata' sem bil še urednik ljubljanske rubrike Dela, nato pa me je pot zanesla med politike. Kar pet let sem bil profesionalni politični delavec, najprej kot član IO RK SZDL, nato pa še sekretar te organizacije. Sedaj teče že četrto leto, kar sem za mizo in pisalnim strojem Ljubljanskega dnevnika." interese ljudi. Ne bom skrival, da Dolenjski list v tem vzor. časopis°v' ^ Če je verjeti zemljevidu, in v šoli so nas učili, da mu moramo, potem lahko majhno vasico Podkum štejemo za dolenjsko. Enako velja za njene prebivalce. In tako stoji v rojstnem listu našega sogovornika trdno zapisano, da se je rodil 22. oktobra 1935 v Podkumu, medtem ko je na maturitetnem spričevalu z velikimi črkami izpisano: Gimnazija Stična. Verjetno dovolj v ..zagovor" naši izbiri, sam Božo Kovač, danes glavni urednik Ljubljanskega dnevnika in obenem ..Nedeljskega (kdo ga ne pozna? ), pa pravi: „V veliki večini se je moja mladost kalila na Dolenjskem. Bila so pa to tudi leta žalosti in Nenehno izpopolnjevanje in izobraževanje novinarskega napredka v Trebnjem. Niso namreč tako daleč časi, ko je bil še to kraj s poštari-co, miličnikom, učiteljem pa nekaj.gostilnami. Industrije ni bilo. Bilo pa je kulturnega življenja ,,Prirejali smo igre, tudi gostovali, uredili smo javno knjižnico; tudi športa (odbojke) je bilo nekaj. Zbirali smo se ljudje različnih poklicev, pa vendar tako lepo sodelovali. Nobenemu ni bilo dolgčas, prostega časa ni bilo. Mnenja sem. Sicer pa je dolgoročna težnja ^ imajo po vseh krajih svoje dopisnike, ^ ^ vi. Vendar nastopi nevarnost v ^em' tjf;ciraz nar, ki živi dalj časa v enem kraju, iden okoljem, ali kar je še huje, da okolje napg.jtev? Takšno pisanje je potem brez haska. • hraževanje Nenehno izpopolnjevanje in izo -jv|jenje novinarskega kadra. Novinar naj se v■ ^ uči, študira in bere. Je že tako, da o ^ takšnim poklicem (strastjo) pričakuje ^ ^ vseskozi vsaj milimeter pred razvoje , ^ ga bo lahko .vlekel'. In prav zato je ^ ^ novinarjev pred kratkim predlagalo, n vinar imel vsakih nekaj let na voljo jv0je študijskega dopusta, v katerem bi oceval delo, se izpopolnil. Takšen ukrep Je Magreb1 nejši od vseh ostalih. Le tako ^°^0-r0 raz111' znan kot „Lutajuči" iz tednika VU • ^ sijanje pa lahko še tudi njegovo kriti -pisanje." bojan budJ E. & J VOJAŠKI VOJAŠKE VAJE POD BLAGAJNIKOVO LUPO porabi za strelske vaje največ 18.000 din za osebne potrebe, za strelivo pa 4.200 din. Štiridnevna vojaška vaja zaščitne čete na poligonu pa stane že 1,368.000 diri. Večina tega denarja gre, vsaj v ZR Nemčiji, za osebne vojaške potrebe. Precej več je seveda stroškov, če izvaja vaje večja enota. Dvodnevna taktična vaja z bojnim streljanjem oklepnega grenadirskega bataljona velja državno blagajno 8,400.000 din. Pri polkih in divizijah so številke sorazmerno večje. Skratka: astronomske številke. Na koncu še kilometrine! Pri zahodnih Nemcih stane en kilometer vožnje vozila z raketo 420 din, za več kot pol cenejša je kilometrska vožnja oklepnega transporterja (240 din), tank ,,poje" na vsak kilometer 252, samohodni top pa 330 din. Nekje v tem razredu je tudi jurišni čoln: če želi imeti ..amortizacijo", stane 348 dinarjev na kilometer vožnje; med najdražjimi na kilometer pa so helikopterji: njihovih 1000 metrov velja 3780 din. Neki cinik je celo dodal, da so vojaške vaje ..skorajda" tako drage kot življenja, ki jih nameravajo uničiti.. j V Zvezni republiki Nemčiji so postavili vojaške vaje pod blagajnikovo lupo. Da so (v vsaki deželi) vojaške vaje zelo drage, vemo vsi zanimivo pa je pogledati nemški obračun. Vse marke smo seveda preračunali v dinarje. Varčni Nemci so na primer priporočili, da pehotna četa lahko ZBRZOSTRELKAMI PROTI TANKOM? Tanki postajajo iz leta v leto boljši, prav tako pa tudi orožje za boj proti njim. Pred dru- go svetovno vojno so poleg min uporabljali le protitankovske topove, danes pa poznamo že celo orožarno raketnega protitankovskega orožja, ki ga lahko uporablja celo vsak posamezni vojak. V to zvrst sodijo tudi tromblonske mine, ki jih lahko izstreljujejo iz običajnih pušk. Mine imajo domet do 100 metrov in s kumulativnim nabojem zlahka prebijejo oklep prav vsakega tanka. Zato srečujemo puške s trombloni v vseh armadah. Manj pa je znano, da lahko tromblonske mine streljamo tudi iz nekaterih brzostrelk. Vendar stvar ni rožnata in do splošne rabe najbrž ne bo prišlo. Težava je v konstrukciji brzostrelk, ki imajo praviloma neblokirano (inercijsko) zapiralo, za izstreljevanje granat pa mora biti zapiralo čvrsto utrjeno v prednji legi. Brzostrelke s taki- bro de|lJV mi mehanizmi sicer obstajajo in °|etenost' tudi z minami, vendar so zaradi z P primerne in predrage. ■ iew— V pešakovi protitankovski v°ln'k0 odP ra7nlot \i H\/o cmpri Zsolst . i,n\j ““d!?: I žen razplet v dve smeri. Zaplet ker so po mnenju nekaterih jjhj1"j brzostrelkam štete; nadomestile n J . C« ne puške, ki ne poznajo težav z enosta . bi se vendarle še ohranil sedaiJJ1 p0tre brzostrelke (pištolska municija/, -n6/ druaačna izvedba tromblona in 'aq ^ kovnj3)f;,lfi! drugačna izvedba tromblona m '"^0clo 1 pri kateri obremenitve zapirala n kot pri streljanju običajnih naboje • pe Nekaj bo vsekakor treba P09r v6( ds1 ^ se v rovu bistveno bolje počuti, zoper tank, ki prihaja nadenj, tu orpžje. f •' 's Št. 29 (1460) - 28J1 DOLENJSKI LIST najbolj živ stroj nasvetu 9^dcč dva’.ntr'desetimi leti, po koncu svetovne-Topovera'^Jugoslavijo čakala še ena fronta, oroiiom **., e.'n m'traljeze je morala zamenjati z rePublik i!* *n n.acia,jevati začeto delo v Užiški *asužnJ'- c l?i,a prvo osv°bojeno ozemlje v Varno , m Evropi. V mestu so že 1941 imeli to-110 Borh **’ de*avn'ce obleke in obutve, tiskar-Vozii®' normaln° je delovala vrsta ustanov, lov ,cel? vlak. in ker je bilo dovolj avtomobi-Prevoznih sredstev, so organizirali k ni Kili ProrT,et. Takrat je imela mladina, ki to Pa ip ^“sobna za boj, polne roke dela. Vse bfa so o^uPatorje. Proti koncu novem- j e,e nemške in četniške sile pritiskati na Zu uiiškp^artlfan' s.° se morali umakniti. Po uka-cev jn ”“a odreda je delavski bataljon 180 delav-ornogoči| u obrambno postojanko in vojne izka?1? -’ ^ako so w mladi v prvem letu deset fantnu - Ze dru9'č. Prvič je namreč stopet-movini nu un deklet Potrdilo svojo zvestobo do- organizirani v mla-kovih mitrai °^l'ra'1 koruzo izpred sovražni-n' dan mulf-20^'. ^at0 'ahko rečemo, da je rojst-^°zi vso u delovnih brigad leto 1941. Ličanov or°)n° .v'^° so nat0 rnladi po vzorcu sv°bodi Dnct^niZ'ra'' brigade, ki so tudi kasneje v doka, -6 neP°9rešljiv del mladosti. 'etih ienUle tU-^' stat'stika. V minulih trideseta mi|ji0n am.re^P°d brigadirsko zastavo delalo ^^iliionnu01 C*'^' ^u9°slaviji so darovali okoli deseti pr?st°voljnega dela. Tako je kar obleko jn ^ .r^av,iar| SFRJ oblekel brigadirsko nes so nekrif ■■ u živem stroju sveta. Da- ravn° iemno^L. 9ac*-'rj' brigadirji—veterani. Če- I * Marko Škrbec Zdenka Židanik Brane Košir Marjan Zibert % Evstahij Janežič Mirko Petraš *|yeta na nakr^aar«koli se spomnijo na leta, pre V,,° nekaj |en 1 em gradbišču, še enkrat doži-r.onianti£rfL e^a' ^a ne morebiti samo zavolio u Jfirnnnrml " J' v/* iya\jii ji vcici ai u- ^lovišče. In kad ef|i c*ec*ek' vedno zaide na nih ♦ C” ’ “ ne morebiti samo zavoljo I svniw)°rni1? °9niev' zavoljo . ?° k'lometri 1? mj zvezdami, temveč zato, ker ln grajenih c !?panitl iarkov, postavljenih tirov n^i° na niih^ nevidne niti, ki veterane spomi-■— vo mladost, za katero pravijo, da take današnje generacije ne bodo več doživele. Naj bo kakorkoli že. Z napredkom mladinske delovne akcije niso umrle. Nekaj let jim je sicer kazalo, zlasti v Sloveniji, slabo, letos pa so brigadirji upanje občanov v Posočju, na Kozjanskem, v Brkinih, Slovenskih goricah. Suhi krajini, v Kožbani in na Goričkem. Na vseh deloviščih v državi bo delalo 23.000 mladih, brigadirsko uniformo pa bi jih rado obleklo še najmanj šestkrat toliko. In medtem ko so „veterani" večkrat delali v nemogočih razmerah, je današnjim brigadirjem Drago Celič bistveno laže. O tem, kako je bilo v letošnji brigadi na Kozjanskem, smo se pogovorili s sedmimi brigadirji udarniki iz štirikrat udarne novomeške MDB Katja Rupena. „Najraje se bom seveda spominjal," je začel Evstahij Janežič, ki so ga na Kozjanskem hitro prekrstili v Pipsa, ..slavnostne podelitve udarniških značk. Na proslavi je bilo tako lepo, da so mi v oči silile solze. Premagoval sem se, a zastonj. Šele ko sem opazil, da so tudi drugi udarniki na istem, sem ostal .možak'." Z Branetom Koširjem, Markom Škrbcem, Mirkom Petrašem in Marjanom Žibertom smo se pogovarjali o prostovoljnih dejavnostih. Menili so, da danes ni več dovolj imeti dobro voljo za delo, kramp in lopato. Važno je vedeti, za kaj delati, kaj predstavljajo vložene ure, pretočen znoj in žulji in kaj bo mlad človek razen dela na akciji opravljal. Tudi Zdenka Židanik se je s fanti strinjala, da bi morali na deloviščih zboljšati to in ono. Motilo pa jo je predvsem naslednje. Ko pride brigadir s trase, je pošteno utrujen. In bržkone ga ni, ki bi bil po bolečinah v hrbtu, žuljih in' utrujenosti toliko „zaveden", da bi z vso resnostjo poslušal suhoparno predavanje. „Zdi se mi," je rekla simpatična udarnica, „da so nekatera predavanja preveč klasična: kateder — poslušalci! Nekako okamenelo deluje tak predavatelj in z njim snov, ki jo podaja. Za marksizem pa vemo, da je vse prej kot okamenel." Drago Celič je Zdenki pritrdil in dejal: „Z marksizmom, ki je mladim delavcem precej odmaknjen in tuj, bi se morali .spopadati' po krožkih. Najbrž bi morali pripraviti različna predavanja, zakaj študentje marsikaj vedo, vedno eno in isto ,ploščo' poslušati pa ni prijetno, zlasti takrat ne, ko je predavanje suhoparno, ker je zato, da sploh je. To je, po našem mnenju, vzorec antipro-pagande." Udarniki (poleg omenjenih so v „MDJ3 Katja Rupena 77" ta naziv dobili še Vida Čadovič, Franc Grum in komandant brigade Dominik Avguštin, ki pa je značko odklonil) so nato nehote obudili najbolj prijetne spomine na brigadirsko življenje. Navzlic obilici dela jih je bilo za tiste kratke tedne kar veliko; zanje sta vsekakor zaslužna Straški Novoles in občinska konferenca ZSMS Novo mesto, ki je skrbela, z Novolesovo pomočjo seveda, da mladim Dolenjcem na Kozjanskem ni bilo pretežko. Ob koncu so udarniki poskušali ugotoviti, zakaj mladi tako radi zahajajo v mladinske delovne brigade. ..Večkrat me je imelo," je pristavil nekdo, „da bi vse skupaj pustil, se ulegel v travo, pozabil na kramp in se predal počitniškemu lenarjenju. Toda dela, vesele pesmi, dogodivščin in prijateljev ne bi zamenjal za še tako prijetno morje ali zabavo. Zlasti pa zato ne, ker je občutek po uspešnem delovnem dnevu, ko si nekomu pomagal, res lep. Tega ne more razumeti tisti, kdor ni nikoli stal v brigadirskem stroju. Za prismuknjenega bi me najbrž imel, ko bi mu rekel, da bom drugi del počitnic preživel med Suhokra-jinci. In iz naše štirikrat udarne brigade Katfb Rupena ne bom - edini." JANEZ PEZELJ k S £D//V/ S0 KONJI An *0rie ^ -S6Je Pisal° ~ vsaj tako pravi Jože liuhitoi- ?' Iet0- Takrat je Antončičev * Uski hlev 7 ■ i' okrasil svoj sicer bogati O.hoji Se ; ,Zr.edno vročekrvnima žrebcema. celn Vldelo< da nista ..navadna" in da k iin da ju iP Prem°ženje. Nanju je bil tako po-jtou, • takrat • e.P°redkoma zapregel. Kadar pa L.H Vani ilU )e,v nalašč zanju kupljen mestni \>neju 0 naložil družino in iz Praproč pri 5o(r'io, ki ip c°Sn° kren'l 2 Antončiči in vaško ^li9Sa So s0J?remliala 'men'tno družino. Dol-)e..^ntončičevo družino občudo-' to, A°v Prednik Ce*° zavidali. In kadarkoli je I V.tOn6i6a Japre9el k maši, so dejali: „Lej Vi’lr) Ponoc u0n*ca' se že pelje!" In zaradi ^ J® Prijpi vrancev se je Antončičeve do-\?Sneje nni?e-Ve.k ^onjčeva. Še danes, tristo evil\ na a a2e*° sosedje, če povprašaš po na Antončičevo hišo. V1 dane V^9ače,nijbovi domačiji bržčas ni veli-Potomec Jože mora imeti ^Sjiček n ?V' ?aka) konji so njegov prvi \ ■> Pa skn ^ Se ^ ukvarjal s konji, Jože-S«$a*o Da rai ^č, preveč časa mu je vzelo SrJi'1 Koni* *e- v'c*e'' da se mali Jože ne bo Wrekel Hmvm-, Morda se oče r, iNa KonjcaSlC* tradiciii- ln Jože ravno zato res ni za- „Pred štirimi leti," je začel pripovedovati zgodbo o slavni Peli njen lastnik Jože Antončič, ki ga zaradi njegove znane kobile že vsi kličejo kar Peli, „sem se odpeljal v Ljutomer, da bi si kupil konja, pravzaprav žrebička. Ustavil sem se pri konjerejcu Antonu Novaku iz Šalincev pri Ljutomeru. Odpeljal me je v hlev in ustavil sem se pri boksu, kjer je pisalo: Peli. Oče Markis Deaner, mati: Pegi od Jagorja. Za kobilo Peli se takrat nihče ni zmenil; bila je nekakšen pohabljenček. Medtem ko so drugi kupci za žrebičke plačali star milijon, sem dal za žrebičko 3500 din. Kar nerodno mi je bilo, ko so se mi ostali smejali. Nihče namreč ni verjel, da lahko tako slaboten konj sploh dobro hodi, kaj šele nastopa na kasaških tekmah. Vendar sem slutil, da se v „bubi" skriva krasen metulj. Nisem se zmotil." Jože se je svoje nebogljene Peli skrbno lotil. Peli je postajala vse lepša, postavnejša. Udeležil se je prve dirke. Nastopili so tudi žrebci, za katere so lastniki takrat, ko je Antončič odštel 3500 din, dali skoraj trikrat več. Peli je presenetila že v prvih tekmah. Ko je bila stara dve leti, je nastopila osemkrat in dosegla — osem zmag. Sedaj se je smejal, in to zelo sladko, Konjčev naslednik. S svojo Peli je postajal vse bolj znan. In kmalu ni nihče več vedel za Jožeta, pač pa za ..Pelita", za tistega s Šentjernejskega polja, ki ima najboljšo kobilo v Sloveniji. Prav letos je Peli dosegla nekaj izrednih časov. Čeravno je na zadnji dirki v Komendi startala z zadnje pozicije (predzadnji konj je bil kar 150 metrov pred njo), je prišla na cilj druga. Tako je v treh letih, kar nastopa, pobrala za dobrih sedemdeset tisoč dinarjev nagrad. „Rad jo imam, to svojo Peli, in kar žal mi je, ker se njen ,tekmovalni' čas izteka. Ni dolgo tega, ko sem jo odpeljal k njenemu .ženinu'. Oče njenega žrebička je ljubiteljem dirk znani ameriški kasač Novole. Za en .skok' sem moral Novoleto-vemu gospodarju odšteti 4000 din. Sam bi sedaj, ko imam veliko izdatkov, vsoto težko izplačal. Zato se najtopleje zahvaljujem predstavnikom novomeške občine, ki so prispevali polovico. Kot zanimivost pa naj povem, da so parjenju prisostvovali tudi nekateri moji tekmeci in nekaj mi jih je za žrebička takoj ponudilo ,aro', in sicer 5000 din. Za Pelin podmladek se zanima tudi naša pevka zabavne glasbe Irena Kohont, zaenkrat pa še ne vem, kaj bom z žrebičkom. Najbrž ga bom moral, če bom hotel še nastopati, prodati." Nato je „Peli" pripovedoval še o svoji drugi kobili. Pelini mlajši sestri Petri. Dveletna kobila je že na prvih dirkah dokazala, da se po njenih žilah pretaka kri izkušenih kasaških pradedov. Anton- čiču jo je podaril ljutomerski rejec Novak. Jože je namreč njegovemu hlevu s Peli prinesel dobro ime, in čeravno bi Novak lahko Petro prodal najmanj za petdeset tisoč dinarjev, jo je poslal na Dolenjsko. Ta njegov trgovski „prijem" se mu je že začel obrestovati, zakaj tudi Petra je dokazala, da so konji iz Novakovega hleva in v Antončičevih rokah skoraj nepremagljivi na slovenskih hipodromih. V Komendi, kjer je bila Petra prva, jo je vodil Antončičev dobri tovariš Vlado Kovač iz Zagreba, ki, kadar je potrebno, na dirkah rade volje zamenja Antončiča- Peli čaka naraščaj, zato se najbrž na ostalih dirkah (ima le še dve) ne bo odrezala najbolje. Jože bo zato tekmovalno kariero nadaljeval s Petro. V jeseni jo bo naložil na pravkar kupljen star tovornjak in z njo odbrzel v Beograd. Čaka ju nekaj težkih tekem. Nastopila bosta tudi na državnem prvenstvu in najbrž dokazala, da je „mala" Petra, ki po lepoti prav nič ne zaostaja za svojo sestro, prav tako hitra kot Peli. Za beograjske tekme bosta vadila kar doma, saj si je pred leti Antončič zgradil 400 m dolgo tekmovalno stezo. In za Petro, pravi Antončič, bo ponovno prišla kobila. Ime ji bo na P. Tako zahteva tradicija, tradiciji pa je Antončičev rod več ali manj zvest že več kot tristo let J. P. DOLENJSKI LIST 11 Mlakarju „Nisem ne umetnostni zgodovinar ne likovni kiritik niti umetnostni pedagog, sem samo navaden .potrošnik' umetnosti, ki je zaradi naklonjenosti zvezd v svojem reporterskem poklicu imel to srečo, da je precej potoval in marsikaj videl ... Morda se je ljubezen do naivne umetnosti v meni prebudila takrat, ko sem od žumberškega kmeta Mije Smoka kupil prvo leseno figuro, ali pa kasneje, ko sem se kot Ahasver potikal po teh naših krajih in prihajal v stik z znanimi in neznanimi ljudskimi umetniki — od tistih, ki so z noži-čkom rezljali preslice ali z nogami poganjali lončarsko kolo, pa do tistih, ki so postali zaljubljeni v čopič in barve. Niso me zanimala le njihova dela, ampak tudi njihovo življenje, njihova intimna razpoloženja — zanimali so me kot navadni, vsakdanji ljudje. Moj pogled je segel v njihove hleve, kuhinje in na podstrešja, kjer so imeli svoje slikarske delavnice. Gledal sem jih, kako na svojih steklih, lesonitnih ploščah in platnih dojemajo življenje okoli sebe. Pohajal sem po prašnih cestah Podravine, Opari-ča, banatske Kovačiče, Hrvatskega Zagorja in Dolenjske, se veselil na botrijah in ženitovanjih ter bil žalosten s pogrebci. Sredi tega tovariševanja se je kot med ponovljenim otroštvom pod jasnim nebom in deževnimi oblaki našega kulturnega podnebja rojevala moja zbirka, ki pa ni bila samo pribežališče za slike in skulpture naivnih umetnikov .. ." Tako je pred leti pojasnil nastanek največje zasebne zbirke del jugoslovanskih naivcev njen lastnik, novinar Gerhard Ledič iz Zagreba, znan kot „Lutajuči" iz tednika VUS. To razmišljanje pa lahko še danes preberemo v katalogu, ki so ga v Kostanjevici izdali aprila 1968 ob otvoritvi velike razstave „Svet naivnih", za katero je vsa dela posodil iz svoje zbirke Gerhard Ledič. Do tedaj Slovenija tako popolne in zanimive pregledne razstave jugoslovanske naivne umetnosti še ni videla. Ta popotni Ahasver, ki slik in kipov ni zbiral zato, da bi postali trgovsko blago, ampak da bi jih videlo čim več ljudi na razstavah, tedaj še ni slutil, da bo postal krstni boter trebanjskega tabora, tradicionalnega delovnega srečanja tistih ..zaljubljencev v čopič in barve", ki jih je bil sam odkril na podstrešjih med svojimi popotovanji, in še mnogih drugih, ki so v razpotegnjeno vrsto samoraslih ljudskih umetnikov stopili kasneje. To botrstvo je bilo pravzaprav naključno. Bilo je na Mirni, po otvoritvi uspele razstave oljnih slik na deskah Viktorja Magyara, takrat učitelja na Čatežu (v kraju, kjer je Levstik končal svoje znamenito literarno popotovanje), in le nekaj tednov po otvoritvi že omenjene razstave v Kostanjevici. Ko so nekateri trebanjski organizatorji in drugi, zbrani ob poliču dobrega vina, modrovali, kakšno ime bi dali svoji prvi ..koloniji" naivnih (zanjo so se načelo in idejno odločili že malo predtem), je Ledič, ki se je tiste dni pogosto mudil v Sloveniji, predlagal, naj bi predvideno delovno srečanje ljudskih likovnikov poimenovali s staro in že kar arhaično slovensko besedo - tabor. In pri tem je ostalo. Sklep o organiziranju prvega tabora je bil podpisan 12. julija 1968, dober mesec in pol kasneje pa so pod taborski „pra-por" v Trebnje poklicali prve udeležence. To so bili: Viktor Magyar, Polde Mihelič, Nikola Mlakar, Vlado Parežnik, Jože in Konrad Peternelj, Anton Plemelj, Anton Repnik in Franjo Vujčec. Čeprav se je tabor začel kot srečanje ..slovenskih naivnih umetnikov", je imel že od vsega začetka udeležence iz drugih republik. Uradno je postal tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije leta 1974 na sedmem zapovrstnem ustvarjalnem taborskem srečanju. Število udeležencev na trebanjskih taborih se je vsako leto povečevalo. Letos, na desetem — jubilejnem, jih je bilo že štirideset, največ do zdaj. Vseh ustvarjalcev, ki so delali na taborih, pa je bilo precej čez sto. S tabori je rasel tudi fond galerije, odprte v sedemdesetih letih, tako da šteje s prispevkom udeležencev desetega tabora že okoli 280 del. Omeniti je treba tudi znaten delež ustvarjalcev iz tujine. Prek teh gostov, ki se v taborskih dneh predstavljajo v Trebnjem s samostojnimi razstavami, gre dober glas o trebanjski postaji naive daleč po svetu — po Evropi, Afriki in (južni) Ameriki. Letos sta taborska ambasadorja v tujini postala Brazilec in Alžirec. Z rastjo tabora je raslo ime Trebnjega. Za javnost ta taborska srečanja že dolgo niso zadeva na obrobju likovne ustvarjalnosti. ..Komunist" je že pred sedmimi leti zapisal: „Trebanjci se ne udeležujejo likovnega življenja v mali dvorani s stranskim vhodom. Takšno prodiranje kulture na slovensko podeželje ni nadomestek tistemu, kar bo gati življenje v .velikih' mestih. Res je sicer, da ne more nadomestiti raznolikosti kulturnega življenja v Mariboru, Ljubljani in drugod, vendar je prav tako res tudi, da je kulturni vpliv trebanjskih taborov na okolje sorazmerno močnejši, kot bi bil, če bi se prireditve odvijale v velikih naseljih. Srečanje je postalo zadeva vseh — od občine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij do občanov." Tabor je rasel z umetniki in umetniki z njim. Mnogi so šele v Trebnjem dobili ime. Kaj pomeni to, ve najbolje mirenski kipar Sandi L,eskovec: „ Dvajset let sem trdo delal, ne da bi zame kdo vedel. Če ne bi prišel na tabor, še danes ne bi nič pomenil. Meni podobnih pa je še veliko." Viktor Magyar, ki se je pred leti s Čateža preselil v Grosuplje, je še pred desetimi leti tožil: „Čeprav potrebujem slikarjenje kot kruh, moja slikarska pot ni bila lahka, saj na začetku nisem bil deležen niti trohice razumevanja. Na srečo pa se vedno najde prijatelj, ki ti je v takih trenutkih v oporo." Ni treba posebej ugibati, da je imel Magyar v mislih tudi trebanjske tabore. O taboru kot najboljšem prijatelju umetniku so do zdaj govorili domala vsi, ki so prišli za deset dni slikat ali kiparit v Trebnje. Kajti na taboru ni bilo nikoli pomembno, kaj si po poreklu in poklicu, ali si že uveljavljen, ali se tvoje ime že bere v časopisih in katalogih, niti ne, ali si iz slikarsko znanega ali neznanega kraja. Na taboru te prav tako ni nihče gledal postrani, če si bil manj vešč v dletu in barvah, če si se začetniško mučil ali že verzirano produciral. Nihče ni svojega talenta postavljal ob tvojega, tvoje usmeritve ob svojo. Tabor je veljal, ker si bil dejansko enak med enakimi, tovariš in prijatelj, član velike družine, ki se je iz leta v leto obnavljala z novimi člani, si bistrila svoja prepričanja o umetnosti, o naivi, si bila sama svoj mentor in kritik. Prav nič ni bilo pomembno, ali te je odkril Ledič ali kakšen drug po- potni Ahasver, ali si delal na postrešju in sramežljivo skrival svoje slike ali kipe pred tistimi, ki bi te hitro naredili za sanjača, čudaka, ki „bogu čas krade*', namesto da bi si redil žulje s ..poštenim delom". Tako so se v Trebnjem zbirali: kmetje, gospodinje, obrtniki, sobopleskarji, mizarji, kovači, poštarji, čevljarji, ribiči, pristaniški delavci, težaki, bolničarji, učitelji, šoferji, upokojeni oficirji in med temi rezbarji, ki jim je bilo „podobar- stvo" tako rekoč v rodu. Tisti, ki jim trdo delo, nezlomljiva volja in zagrizenost spoznati in prodreti v vse skrivnosti oblik in barv, niso popustili. Tisti, ki so se odločili opraviti vsak svojo samorastniško univerzo in se prebiti. Antoni Repniki, ki se dandanes takole spominjajo razloga, zakaj so začeli slikati: „V številni družini, v kateri sem preživel svoja °trC’š[ ..............prezgodaj pobeglo otro.š^°'ut» jakip, večini mojih slik podobe iz otroskin te ■ . r\roi7iznsili v marsičem, tisti, ki so se v življenju preizkusili v ^ so potem, ko so napeli slikarska jadra, a tedanje naprezanje proglasili za n'5:J.z.!/ ie Deje oglasil Gorki: „Moja šola je moje ziv I lal sem vse, a razen slikanja pravzaprav m • , ha ni, oddih je delo, je slikanje. K° . "Tudi kam, toliko časa traja moje prazniko^P ko so prišli v Trebnje, smo jih spozna h • Tudi letos, na jubilejnem (desetem) pi? In kakor je dejal ljubljanski slikar . jfi melj, nestor trebanjskih taborskih sreča J ^ se je udeležil vseh desetih - velja ttbo ^j, univerza tovariških odnosov, univerza i dobrih zgledov, kjer se idejno pomlaja ^ zyieuuv, K.jei iucj.— r . ^jo« ves čas potrdilo in zadovoljstvo, aa . . seSpo-stvarjaš. „Tu so odnosi v resnici taki, MED SAMORASLIMI VITEZI ČOPIČEV IN DLET navamo kot ljudje, kjer človek od krij'e ne pa njegove zlobe. To velja, pa na) 9 j^j; nas ustvarjalcih ali o organizatorjih ali Prepričana sem, da bi bilo tega spoz['; Trebnje ne imelo ljudi, kot smo jih lan ^ li v Janezu Gartnarju, Damjanu Mla 8o9^f Cirilu Pevcu in še mnogih drugih na če pjf nom Osolnikom," je Plemlja dorekla ^ nik iz Pirana, devetkratna udeležen „lfj Tudi Martin Kopričanec iz Molv, k! s? J jubilejnem taboru tretjič vpisal med teh samorastniških srečanj, je Trebnje edinstvena kovačnica prideš sem tujec, kot tujec gotovo Postal boš z vsemi prijatelj in to ostal Sevniški kipar Rudi Stopar, ki je taboru posvetil skulpturo „Pesem o katero je simbolično prikazal rast te" ških srečanj od leta 1968 dalje, še ve orvn i oi cuai ij uu icia |/%flU ko živi v minulem letu, ko je na 7. sa Parizu dobil (skupaj z Bahunekom) podobni prireditvi na Ažurni obali P ^ Leskovcem) zlato medaljo. „Prepnc ^ covcem) zlato medaljo. »»ncr pofl , sem lahko prišel iz Sevnice v svet e' |ar[Z°n\ ggvorf m io dolilo mnonio 7 Hrlinimi, ki SO „( rom, je delila mnenje z drugimi, ne taborskih umetniških snovanjih- ,,1 u biš navdiha za novo delo, dobiš pa ^ # uresničiš, kar je že v tebi. Glede n ^ udeleženci profesorji in študenti v e ^ ^ lahko govorila o izpitu, ki ga je tre «p!t’ opraviti. Všeč mi je, ker povabijo se . ^ ter jim dajo možnost, da se prej “ve vabii°t kapitalističnih državah, in Pft0'. ij so naj^°' ko leto tudi umetnike iz tujine. Le- j jngi propagatorji v svetu tako o taboru, n ^ nikih kot o življenju, naši družbi, ki kaj spoznajo vsaj deloma." ' Ko je prišel Ivonaldo Veloso de ^?j°e|a iz i so mu tam pokazali dela, ki so p jugoslovanskih" vetrov za razstavo • ? ---------:i —« naših naivcm-... in precej spremenil mnenje o naših ^al' |aviji *A oči se je lahko prepričal, da je v Jugo vi^J ■ jv, jv* luinvvr • . _p . drugega kot tisto, kar je bil na las izd' Parizu: tako imenovane komer u[ae „hlebinske šole", lepe za oči, a v j m ško prazne. „Sicer pa se je bilo ubir^ Braziliji včasih težko prebiti, ce ^ naive," je razlagal o izkušnjah z on a „Šolani umetniki še zdaj P° .. jajep® medtem ko je kritika že ugotovila, .ej0 us^ , bnejše samo delo od tega, kdo je o ^ Zame ni šolanih in nešolanih, so ^ ko ■ samo slabi umetniki. Umetnik na etnikr' ne postaneš, ampak se moraš kQt r)-ajo j Visoko umetniška dela lahko u --------------- __ Ama^.'/ brez šolske izobrazbe. Pri nas obi A e|j|a ljudje, ki so popolni analfabeti, so Pa niki." , A če se spet povrnemo na doma^ansK mišljanjem in ugotovitvam o jug°' jZ|r) mirljivo in stimulativno, da se > m ki ga bo po vsej verjetnost-rod' 1 A NEVIDNO KUHANJE «0r s° danes^h^r r^'-e' *or|čena posoda, lesen pri-^Pomin nu a'' mani samo še prijetno oto-Ml’edmet. Oh -rasel<' bolj pojem kot dobro znan neni hlebcu rJ8rn V nosu zaščemi po sveže peče-nayedno dohr^LU' Orehov' potici, spomnimo se Okus Je ro babico. jelena izba^M ^hinja pa že davno ni več za-delavnic-. ^ir' stene stisnjena industrij-^^inja, vse na pr.lprav^a'n' Prostor, shramba in “»Če s Drit-icu*6 kvadratnih metrih — kjer je > ' Pa je vpnH na 9umb zadovoljiti vse ape-^ vednn aLle' k|)ub utapljanju v plimi kon-°istrovjna brtniško čista. In prav ta obrt je eniena. ' )ub ..umiranju" trdoživa in nadvse Tega se gostinci še posebno dobro zavedajo. Hitra in dobra postrežba je cilj učenja kuharskih mojstrovin in naša zahteva, potni list, ki brez zadržkov odpira vrata dobrega gostinskega lokala. Temu cilju pa je mogoče ugoditi samo v sodobno opremljeni kuhinji, saj sta čas in porabljena energija elementa kulinarike, ki ju ne gre zanemarjati. Prav to spoznanje je vodilo učitelje in strokovnjake v novomeškem gostinskem šolskem centru k nakupu televizorju podobne naprave z zastrašujočim vzdevkom — mikrovalovna pečica. Z japonsko natančnostjo in ličnostjo izdelan dragocen kuharski pripomoček, na Zahodu že krasi družinska gospodinjstva, pa je enostavnejši od marsikaterega gospodinjskega strojčka. S priti- skom na stikalo prične komaj slišno brenčati, odpremo vratca, postavimo v notranjost globoko-zmrznjeno jed, pripravljeno za serviranje in opremljeno ter poslikano z vsemi dodatki. V nekaj minutah, nezaslišano kratkem času, jo postavimo pred onemelega gosta. Pri tem pa se porcelanasta ali lončena posoda — v pečico ne smemo postaviti jedi v kovinski posodi ali foliji — segreje komaj toliko, da to lahko otipljemo. Je mar to sploh mogoče? Zrezek, v omaki ohlajen na dvaintrideset stopinj pod ničlo, serviran v pičlih treh, največ štirih minutah? Je mogoče. Z mikrovalovno energijo! Z vrsto radijskih valov, ki prodirajo v pečico iz gornjega dela, v obliki nevidnih valov. To ni pečenje: mikrovalovna energija pride v stik z molekulami vode, ki jih živila vsebujejo, se ob prodiranju zaradi trenja molekul spremeni v vročino in greje. Pečenje z mikrovalovi se razlikuje od običajnega pečenja vtem, da ni neposredne uporabe vročine. Pri običajnem pečenju živila absorbirajo vročino. Otopljevanje že pripravljenih jedi pa je samo ena možnost uporabe mikrovalovne pečice. V njej prav lahko tudi kuhate. Poznati morate samo čas kuhanja za različne jedi, vse ostalo pa so za vas opravili že strokovnjaki „Sharpa". Pa še čas je naveden v posebnem katalogu, ki ga dobi vsak kupec za nameček. Črna kava je kuhana v slabih treh minutah, in to v skodelici, ki jo potem lahko brez krpe primete, ker je komaj malo topla. Potrebno je samo še raztopiti sladkor. Jajce na oko je pečeno, še preden smo dobro odrezali kruh. Trdo kuhano pa si raje skuhajmo kar na navaden plinski ali električni kuhalnik, v mikrovalovni pečici se bo razletelo. Lahko si pripravimo topel jutranji sendvič in še sto in sto drugih jedi, ki pri takem kuhanju in pečenju ohranijo vse svoje vitaminske in kalorične vrednosti. Že kar stara modrost, ki smo jo navsezadnje (nekateri še vedno s pridržki) vendarle sprejeli: globoko zmrzovanje živil vseh vrst je torej rodilo novo - še hitrejše otapljanje in kuhanje. Posebnost pa je še to, da lahko kuhamo, otapljamo ali pečemo v mikrovalovni pečici že kar za serviranje pripravljene jedi. Kot vsaka novost pa ima tudi ta svoje omejitve, ki pa so ob prednostih skoraj zanemarljive. Eno smo že omenili. Če vstavimo jed na krožniku s srebrnim robom, v kovinski posodi ali foliji, bomo pečico pokvarili. Pečenje navadno ne dobi zlatorjave barve. Tej slabosti so strokovnjaki po svetu že naredili konec z vgraditvijo infrapečice. Paziti moramo, da kosi mesa niso predebeli, ali pa jih moramo peči daljši čas. Drugih omejitev ni. Kuhamo lahko vse, od juhe in mesnih jedi do prilog, prikuh in sladic. Mala pečica - v Motelu Čatež pravijo, da si brez nje kuhinje sploh ne morejo več zamišljati -je res pravi mikrovalovni čudež. Posebno uporabna je v lokalih, kjer lahko v nekaj minutah postrežejo gostu z vsemi mogočimi jedmi, ki so pripravljene vnaprej in globoko zmrznjene. Večje kuhinje si tako lahko privoščijo enkrat ali dvakrat na mesec obisk kulinaričnih mojstrov, ki pripravijo vse mogoče posebnosti, in tako zadovolje ob vsakem času še tako zahteven želodec. Manjše mikrovalovne pečice bi lahko postale sestavni del vsake domače kuhinje. V Novem mestu ima za sedaj ta dragoceni izsledek kuharske tehnike gostinski šolski center. Pri Contalu, ki je generalni zastopnik, so kupili dve, večjo in manjšo. Zdaj sta učna pripomočka. Danes za uk, zatrjujejo pa, da ni daleč čas, ko bo s takimi pečicami opremljeno prenekatero gostišče, pa tudi malo bolj petično gospodinjstvo. IGOR VIZJAK : RUDI JE BIL 'il TITO Na peronu ljubljanske železniške postaje je Franc Prhne nestrpno pričakoval vlak, ki je imel priti iz avstrijske smeri. Rudi mu je že prejšnji večer v škofijskem cvetličnjaku, kjer se je njihova partijska celica skrivoma sestajala (Rudi je bil škofijski vrtnar in zato ni zbujal pozornosti politične policije, prav tako pa škofijska vrtnarija ni bila mesto, kjer naj bi kar mrgolelo komunistov), ostro zabičal, da mora prihajajočega gosta dobro skriti ter da za njegovo zasilno prebivališče ne sme nihče od nepoklicanih nič vedeti. Kdo bo gost, ki ga mora počakati na postaji, ni povedal, a namignil je, da gre za pomembnega človeka. Ko je vlak končno le prisopihal na postajo, si je Franc popravil cvet v gumbnici in si še bolj očitno potisnil časopis pod pazduho, da bo dogovorjeno znamenje prihajajoči gotovo hitro opazil. Čez čas je iz množice popotnikov stopil k njemu človek odločnih potez in mirnega pogleda, v katerem je bilo brati jekleno voljo, a tudi razumevanje in toplo človečnost. „Jaz sem Rudi," se je predstavil in povedgl geslo. Franc je ošinil časopis v Rudijevi roki. „Znak in geslo sta prava, torej je to človek, kateremu moram oskrbeti prebivališče," si je v mislih dejal in odpeljal gosta s postaje. Neznanec mu je nekaj časa sledil, a kmalu je stopil vštric in navezal pogovor... Tako se je začel dogodek, katerega se Franc Prhne, Dolenjec, ki kot upokojenec stalno živi v Ljubljani, najraje spominja. Neznanec, katerega je tisti dan sprejel na postaji, je bil namreč Tito! „Takrat seveda nisem vedel, kako pomembnega človeka peljem na stanovanje na Cesti sv. Petra," se spominja Franc Prhne, „A kmalu se mi je zdelo, da mora biti pomemben komunist, saj je v treh dneh, kolikor sem ga imel na stanovanju, opravil celo vrsto pogovorov in sestankov. Bil je točen kot ura. Če mi je dejal, naj pridem ponj ob določeni uri, je držalo kot pribito, da se bova točno ob dogovorjeni uri videla." Franc Prhne je bil tistega leta 1934 sprejet v partijo, zaupali pa so mu že prej. Kot zidar je pomagal pri organizaciji stavke gradbenih delavcev, zaposlenih pri podjetju Dukič v Ljubljani, kamor je Franca pripeljala življenjska pot iz Orehovice pod Gorjanci, kjer je zagledal luč sveta. Med delavci in drugimi tovariši je veljal za poštenega in zanesljivega človeka. Zato so mu v partijski celici zaupali tudi odgovorno nalogo, da sprejme Tita. „lz mojega tridnevnega srečanja s Titom se spominjam številnih podrobnosti. Se danes mi je živo v spominu, kako sva s Titom v trgovini ELITE v Prešernovi ulici kupovala zanj novo obleko. Ker je imel obleko, v kateri se je pripeljal, že precej uničeno, sva kupila v trgovini pumparice, usnjen suknjič in kapo. Rudi, se pravi Tito, je dajal v taki opravi pravcati športni videz," pripoveduje 67-letni Franc. Po obisku pri Edvardu Kardelju in po sestanku pri Zdenki Kidričevi sta se kratkotrajna sostanovalca razšla. Videla sta se šele čez leta, ki so prinesla vojno, narodnoosvobodilni boj, slavno zma- go in socialistično domovino. Takrat je vlak, s katerim se je pripeljal Tito, pričakala navdušena množica ljudi in ni bil potreben poseben kurir, da bi velikega komunista vodil po ljubljanskih ulicah. Vojna in predvojna leta so Franca izpod Gorjancev krepila v delu za narod. Bil je soustanovitelj Zveze gradbenih delavcev, aktivno je sodeloval v delavsko-kmečkem gibanju v Ljubljani in v okolici Šentjerneja, kjer ga je zatekla okupacija. • Organiziral je delo v rajonskem odboru OF. Leta 1941 je sodeloval v pripravah napada na Bučko, leto kasneje je odšel v Sentjernejsko četo, postal komisar Dolenjskega šolskega centra. Prve mesece istega leta je bil ranjen. Ko bi se moral vrniti v partizane, je bil izdan in nato obsojen na dosmrtno ječo. Kapitulacijo Italije je dočakal v zaporih v Parmi. Ko so ga izpustili, seje pridružil istrskemu odredu, kasneje XV. brigadi ig poleti 1944 postal glavni intendant ljubljanskega vojnega okrožja. „lz predvojnih časov se spominjam zanimivega primera, ko smo pripravljali vse potrebno za konferenco v Goričanah. Gradivo, ki smo ga natisnili v skrivni tiskarnici v škofijski vrtnariji, je v Goričane pripeljal škofijski kočijaž s škofijskimi konji. Možakar seveda ni vedel, kaj pelje," živo pripoveduje Franc Prhne. Med ostalimi zanimivostmi pestrega Prhneto-vega življenja velja omeniti tudi dejstvo, da je Edvard Kardelj na tretjo kominterno v Moskvi odpotoval s potnim listom Franca Prhneta, zamenjali so samo fotografijo. Veliko dogodkov izpred vojne, med vojno in v času povojne graditve hrani Franc v spominu. Veliko preveč za hiteče sedanje čase. Tudi spregovori rad o njih, medtem ko molči o celi vrsti priznanj in odlikovanj, katera je za svoje delo prejel. Prav je, da zapišemo, da je pred kratkim prejel zlati znak sindikata, da je nosilec partizanske spomenice, da so ga odlikovali z redom za hrabrost, z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, z redom republike s srebrnim vencem, z redom zaslug za narod III. stopnje ter z medaljo za delo. MILAN MARKELJ ropotarnica nasvetov VALENTIN ROŽANCEV ZSSR zakaj ne safari? Danes otrok ne oblačimo več v čipkaste obleke in svilo, vsaj za vsakdanjo rabo ne, mame pa so tudi v zagati, kako Solarje napraviti, da ne bodo godljali nad našim okusom in da ne bo vsako jutro pred oblačenjem prepir. Safari stil je sicer neznana in morda malo preveč tuja beseda, gre pa za uporabno in poceni modo. Iz platna, bombaža ali tudi mešanice sin-tetike, ki jo prodajajo v naših trgovinah v več barvah, izberite modre ali zelenkaste odtenke. Lepša je sicer beige barva, vendar bodo otroci v takem oblačilu prehitro umazani. Kroj safari oblačil je izrazito športen, najsi gre za krila ali komplete s hlačami. Deklice imajo obleko, ki ni preširoka, z ruskim ovratnikom in našivki na rokavih ter žepki, fantje pa vse te modne značilnosti na jopičih. Krila segajo do podkolena. Če pa je vaša punčka že v rosnih letih rada posebno moderna, ji naredite hlačno krilce. Safari oblačila dobite tudi v konfekciji. Pripravna so v poletnem času. Večkrat gremo na izlete, večkrat gremo v mesto po nakupih ali pa k prijateljicam na obisk. Le vprašajte otroke, pa vam bodo povedali, da je safari „super in sploh"... . RIA BAČ ER provansalski solata in zagrebški „Karbon", ki izdeluje podobno maso z imenom „Polifix". Vsi omenjeni kiti, morda smo kakšnega proizvajalca prezrli, so naprodaj v solidno založenih trgovinah z barvami in laki. • •• „Za pet oseb potrebujemo 6 dkg trapistovskega ali ementalskega sira, 6 dkg navadne salame (novomeške), 6 dkg šunke, 6 dkg čebule in začimbe: cel poper, lovorov list, rožmarin in strok česna. Meso in sir narežemo na majhne kocke, čebulo sesekljamo in damo v skledo. Posebej naredimo preliv, in sicer tako, da v 1 del olja damo začimbe in česen. Pustimo stati v pokriti posodi 1 uro. Hri razr SK9*' dodamo pol d' arn0',,^ kisa in dobro Pre , v na cedilce zlijemo P in postrežemo. ^ Če provansalsko ^ i^0 dite kot predjed. 9 te PJ, majhni koščki *rveCerjO'^oj daste na mizo za Uha-.V' pojedli zraven ve«*, komu prija gle* „i & pač pa sama sola kalorična jed. ŠOTOR NE BO PUŠČAL Pušča vam šotor, skoraj čisto nov. Kaj storiti? Poskusite s pršilom za impregnacijo šotorov, ki ga izdeluje TOKO iz Domžal. Prodajajo ga v vseh dobro založenih trgovinah s športno opremo. Anica Komljanec Veliko gospodinj tarna, da v vročih dneh ni prijetno stati ob štedilniku in pripravljati večerje, družina pa si želi izdatnejše hrane. Morda bo za take dobrodošel recept Anice Komljanec, kvalificirane kuharice iz gostišča Rog v Dol. Toplicah. Provansalska solata je sicer jed, ki jo v restavraciji ponudijo kot predjed, za domačo rabo pa je lahko tudi večerja. PLASTIČNI KIT Prenekateri graditelj se je odločil, da bo zidovje novega doma oblekel v plastični kit. Za tiste, ki tega ne vedo, naj povemo, da so ti kiti narejeni na temelju vodne disperzije sintetičnih plastičnih mas. Naši najbolj znani proizvajalci te vrste zaščite so zagrebški „Chromos" (disperol kit SB), samoborska „Samoborka" (kit masa u/ps) ALEKSANDER DASKALOVIČ Jugoslavija Pravo ime za to splošno znano zdravilno rastlino je grižev-njak, pravijo pa ji tudi zlati grmiček, gorčica in grenka trava. To je do 30 cm visok močno vejnat grmiček. V prvem letu mu zrastejo v rožico nabrani pritlični listi, naslednje leto pa tudi šesterooglato, do 30 cm visoko steblo z lepimi bledo rožnordečimi nabranimi cveti. Iz plodnic se razvijejo mnogosemenske dvopredalaste valjaste glavice s številnimi rjavkastimi semeni. Rastlina cvete od junija do septembra, raste po sončnih travnikih do 1.400 m višine. Nabiramo jo v času cvetenja, in sicer brez korenine. Tavžentroža je močno grenkega okusa in vpliva zlasti na prebavila, pa tudi na krvni obtok, zato je splošno priznano zdravilo pri boleznih želodca, pri slabem teku, slabi prebavi, katarju, zaprtju itd. Kuhana na vinu prežene kašelj in naduho, prežene pa tudi gliste odraslim, če zjutraj popijejo skodelico te Piizf zdravilo cvetoče liste 9r'ž°'/nJiJ h v 'lt ročajo ga pri bole i . pri lodcu, pri slabostih, *9 bolnih jetrih, zboj .stranJJ obtok, miri živce jr' ^ notranje vnetje. Caj P p tako, da vzamemo 1 jk0df ko posušene rasti e z ^ lico vode. Popijemo 9 j vodo in pustimo ,jrtl0 minut, nato_ Pf® pijemo po dan. požirkih več obzorja knjige Temeljno .delo psihoanalize Psihiater 15 d° 1917 je imel "ajski uniwomUnd Freud na du' katera je kal*' •VrSt0 predavanj, Uena n0 ,, -nP!e' zvesto obnov- •P"CSth' V analizo" kr - VVod v psiho-fedno velii^J'9aJ.e.dožive,a iz' V0dli v vse sJt 'n S0 j° pre' Venci teaa tl vne Jezike- Sl°-katerega s; ^e )ne9a dela, brez k°likor tolit' n^09°če-zamisliti dol9°nismn d?bre kniižnice, *at0 so morair*6 --prevedenega' ?* izvirniku ?-aS' bralci se9ati ^em preVrirll aJj po srbohrva- 16 V 'etošniem irŽaWa založba ^nino ^ t0 veliko ,,Predavania ^ mla' izdala je analno". KnUvod v psiho-ra ^oičič-Cuitu 50 prevedl' Ma-nilc in Vitai «•! P' Jani Razpot-Sec*° Pa ie n a ' uvodno be-Strokovniak hP‘S1' 1131 Priznani „ VCdPfr'cLev ^“činski. fal sv°ie znam Ud še ni P°' 1F in z?lnitete°njevce-"Predavania" oženo' vendar Ve9a nauka 29radbo Freudo-!ei°- posehna VS^m vsaj nakazu-1! V sl°9u niPr'Vlačnost knjige PričljivostiISanja' !asnosti in j?redavaniih"' 2arad' česar po ' tisti bralo; L3 posežejo tu- imaleliubiteVstoPSih°l09iia jezik že dobili nekaj prevodov njegovih stvaritev. Z izidom romana „Šepet nežne ulice", ki je pred kratkim izšel pri založbi Obzorja v prevodu Janka Zadravca, se možnost poznavanja tega ameriškega pisatelja povečuje. Kritiki so roman označili kot eno najboljših del Jamesa Baldvvina ter mu soglasno priznali izredno pisateljsko moč. Roman pripoveduje tragično ljubezensko zgodbo v namišljeni ulici nekega ameriškega mesta; to je pripoved o življenju črncev, pripoved o globoki krivici, ki se godi črnemu delu ameriškega prebivalstva, pripoved, ki zaradi svoje človečnosti bralca globoko presune. Ljubezenski krogi Vojakove dogodivščine Jjna Afrika sjSa?Skaaidwinie temnopolti saj smo v nas Plodovita angleška pisateljica Iris Murdoch je s svojimi 18 romani, kolikor jih je doslej napisala, precej razgibala mnenje o svojem delu; mnogi so ji očitali preveliko strast za risanje izjemnih ljudi iztirjenega čustvovanja, mnogi tudi preveč umetno izdelano dogajanje, vendar pa vse to bralcev ni odvrnilo od romanov Murdochove. Uveljavila se je tudi zunaj angleških meja, pri nas pa je zastopana že z dvema romanoma, katerima se pridružuje prevod tretjega -»Nepriznana roža". Pripoved romana, ki je izšel pri Mladinski knjigi, se vrti v nerazrešljivih ljubezenskih krogih nekaj izbranih oseb iz vrhnje plasti angleške družbe. Značaji teh ljudi so za razliko od ostalih literarnih junakov te angleške pisateljice uglašeni bolj realistično. Nasploh je »Nepriznana roža" na pisana v bolj umirjeni, zrelejši obliki, zato so jo verjetno kritiki proglasili za najboljše delo Irise Murdoch. Takoj ob koncu druge svetovne vojne, ki je s svojimi strahotami zarezala neizbrisno sled v spomin človeštva, se je te neizčrpne teme lotil priznani ameriški pisatelj William Saro-yan. Z romanom »Prigode Wesleya Jacksona" je napisal delo, po katerem so že ob prvem izidu radi posegli v ZDA, prav tako pa je našel številno bralno občinstvo v drugih deželah. Avtor opisuje v njem prigode vojaka Jacksona v mrzlem svetu vojašnic in vojske, v pripoved pa tke globoko humanistično sporočilo; pod mestoma šaljivimi prigodami iz vojaškega življenja se skriva obsodba trpljenja, nesmiselnega žrtvovanja in nasilja. Roman je v slovenskem prevodu izdala Mladinska knjiga v zbirki Levstikov hram. Avtor romana „Grk", ki je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu pri Pomurski založbi iz Murske Sobote, v opozorilu bralcem zatrjuje, da gre le za plod piščeve domišljije ter da osebe romana niso resnične, podobnost z znanimi ljudmi sedanjega časa pa da so zgolj stvar navdiha, vendar bralca ne more kaj dosti preslepiti. Roman „Grk", ki pripoveduje o vzponu revnega brezdomca do velikega bogataša, je preveč po- kot dihanje S**?1*1"' ueta Milan, y p,amen'h). dc „ nemir se že srcih Dvoršekov; £eta Milana Y piamemh), do l PesniJkr, « ^teremu je bi- kr} 6°PiČ Oh0 .enak° l)Ub0 l^orak-. 0b n Na L ŽIVI >rl • k? PredmptV Novem mestu Sega 2lna učiteljica li-atia Run na osnovni šo-F)od-| Pena- 'J> že kotU® sicer v Ptuju, j dihalo _ .trimesečno riptp Kot V',,aKO kin|? narediia°t'j SVet ustvar-fe>i zdail^1 hči Majda, Dofn^ Hajvzhodnejšega ;e>e|a v otroštvo je 2.* š°lala „Krškem m Breži-i ®stu to Pa se je v Novem V Ljubu! a90Ški 9'mnaziji e,T>iji. na Pedagoški T^rjuje^ MP-r?va Dolenjka," H, če n! )da °voršek -rOdu. nese beseda, kaj je L ,se dijakn!^rni Počitnicami, *S3l?i čas • ?dPre zlati svo-»Je M?jda pobirala Kri*39! sta h^jim očetom. W • 'skala -a na bregove S a,a zanimiv in p>ije-na pokrajino, od-lastvo zelene barve reke, skupaj iskala bog pravo potezo, pravi odtenek. To so bili radostni trenutki priučevanja. Oče je Majdo naučil osnov slikanja in risanja, da se je lahko predajala vznemirljivemu zadovoljstvu ustvarjanja. Njeno ime je bilo dolgo skoraj neločljivo povezano z očetovim. Na prve razstave so šle njene in njegove slike, prvi kupci so izbirali med njenimi in očetovimi, Majdine samostojne razstave so bile razstave obeh, očeta in hčere. »Sodelovala sem na najmanj tridesetih razstavah, z očetom pa sva imela štiri samostojne. Sodelovala sem tudi na prvi republiški razstavi amaterskih likovnih skupin Slovenije v Trbovljah. V svetovni akciji Lačni otrok sem sodelovala s slikami in te slike je verjetno videlo največ ljudi." Človek bi mislil, d? je Majda ob tolikšnem uspehu, s kakršnim se ne more pohvaliti vsak amaterski likovnik, imela izredne možnosti za likovno ustvarjanje, vendar ni tako. Majda si že ves čas, odkar je prvič prijela za čopič, želi imeti prostor, kjer bi lahko Mihajlo Pupin, po vsem svetu slaven znanstvenik in elektrotehnični izumitelj srbskega rodu, je napisal več upoštevanih znanstvenih knjig napisal pa je tudi svoj življenjepis pod naslovom »Od pastirja do izumitelja". V nji je opisal s skromnostjo, a odkritostjo svojo življenjsko pot, ki je bila res izjemna Kot petnajstleten deček doma iz vasice Idvor v Banatu, se je s petimi centi v žepu izselil v Ameriko. V tej drugi domovini je postal profesor za elektromehaniko na kolumbijski univerzi v New Yorku, izumitelj, častni doktor naravoslovnih ved ter dosegel druge ugledne časti. Ob vsem tem je ohranil v srcu ljubezen do svoje rodne domovine, zato svojega srbstva ni nikoli izdal. Za Slovence, na katere je Pupin čustveno navezan, je ta znanstvenik pomembna osebnost, saj je v času, ko so na mirovni konferenci določali mejo Jugoslavije z Avstrijo, rešil severni del naše ožje domovine. Knjigo »Od pastirja do izumitelja" je izdala Državna založba Slovenije. doben življenjski poti zdaj že umrlega grškega ladjarja in milijonarja Onassisa. Tudi stranski liki premočno spominjajo na slavne osebnosti, kot so Jacque-line Kennedy, Maria Callas, Livaros, Tcherina, in na druge ljudi iz vrste svetovnih petičnežev. Peirre Rey je svoje delo označil kot roman o značajih in navadah ter kot svojevrstno podobo določene družbe našega časa. To roman tudi je, hkrati pa seveda prav zanimivo in nezahtevno branje, kateremu svojevrsten čar dodaja ugibanje o tem, kje je avtor sledil resničnim dogodkom in kje je prepustil krila domišljiji. prebrali smo KI MIMO GRES Po dolgotrajnih napovedih je končno v zbirki Pota mladih, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, izšel pesniški prvenec mlade kočevske pesnice Marjance Kočevar-Colarič. Njeno prvo v knjigi natisnjeno pesniško zbirko pošilja založba med bralce v prijetno oblikovani'drobni brošuri pod naslovom »Ki mimo greš" in s kratkim spremnim zapisom Jožeta Snoja. Marjanca Kočevar-Colarič ni pesniška neznanka. Tisti, ki slede literarnemu ustvarjanju, so njene pesmi zasledili že v Sodobnosti, Dolenjskih razgledih, jih slišali po radiu ali prebrali v Kočevskih razgledih. Besedila, zajeta v zbirko »Ki mimo greš", ne predstavljajo novosti v pravem pomenu besede, ampak so zaokrožen prikaz takega ustvarjanja, kakršnega pri Colaričevi že poznamo. Njen pesniški izraz je prepoln metafor, besednega okrasja, prispodob, za katere pa bralec, ko zbirko odloži, ne najde enotnega ključa. Takega ključa tudi ni, saj pesnica svojega pesniškega sveta ne gradi z dognano, dovršeno in temu svetu lastno ter v njem zaključeno govorico, ampak v igri z besedami, v poigravanju s simboli. Blago zveneča lepa beseda, ritem prispodob, komaj opazno in močno zabrisano tkanje pomenov — to je svet zbirke »Ki mimo greš". Če bi morali poudariti kakšno vrednoto, potem moramo v prvi vrsti zapisati, da Colaričevo nemoteno slikala, poglabljala svoj slikarski izraz, preživela sama intimne trenutke ustvarjanja. »Atelje je moja davna želja. Doslej so bili moja slikarska delavnica narava in bivalni prostori. V sedanji stanovanjski stiski' pa sem še slikanje doma skoraj opustila. Nič več ne slikam z oljem, ker prepro-sto nimam kje slik sušiti. Več pa delam akvarelov in temper; obe tehniki sta primernejši pri slikanju zunaj v naravi," pravi Majda Dvoršek-Turk. Morda leži prav tu vzrok, da je Majda naslikala veliko pokrajin in tihožitij, poleg tega seveda, ker jo še posebno kmečki predmetni svet zelo privlači. Njena tihožitja so uglašena v minevajoči svet domačnosti: majolike, hlebci doma spečenega kruha, zlizani stoli. Po takih slikah segajo naši zdomci, kot bi hoteli s sliko kupiti droben delček domovine. Neštetokrat je Majda napela platno, neštetokrat je mešala barve, potegnila s čopičem, veliko je slikala, a na vprašanje, zakaj slika, ni vedela pravega odgovora. O stvareh, ki so tako naravni izraz človekovih potreb, kot je dihanje, človek pač ne premišlja. M. MARKELJ kot pesnico odlikuje neomajno zaupanje v lepo besedo. Mestoma je v zbirki to zaupanje, dandanes izredno redko, že na meji golega esteticiranja. M. MARKELJ komentar k Mrk ni tako teman V Novem mestu so v kleščah premisleka o stroških, katerih v celoti res ni poklican nositi Dolenjski list, tiho in neopazno umrli Dolenjski razgledi; po svoji zasnovi, nakladi in razširjenosti so bili še najbliže tistemu, kar bi lahko imenovali dolenjska literarna revija. Ta neopaženi kulturni mrk pa je že razsvetlila brošurica Samorastniška beseda, ki izhaja v Trebnjem. Če opustimo premišljanja o primernosti naziva ter skupno rojstvo in navezanost na Tabor, potem ostane pred nami sicer droban, a bogat zvežčič, v katerem so natisnjeni literarni prispevki 15 avtorjev iz širše Dolenjske. Letos je Samorastniška beseda že v tretje zagledala beli dan, le da je tokrat še bogatejša, obsežnejša, a tudi vse močnejši glas, da klavrno življenje tovrstne izdajateljske dejavnosti na Dolenjskem še ne pomeni klavrnega ustvarjanja. Zvežčič je svojevrsten klicaj in vprašaj na koncu vsakega mogočega premišljanja o dolenjski literarni reviji. Samorastniška beseda prihaja v že tradicionalni grafični in likovni opremi, za katero vsako leto poskrbi Jože Horvat — Jaki. Letošnja je posvečena trebanjskemu rojaku, slovenskemu pesniku in dramatiku Pavlu Golii, kot gost pa je predstavljen Severin Šali. Med ostalimi sodelavci je zaslediti nekaj novih imen, natisnjenih pa je celo nekaj prvencev. Široki zasnovi, pestri pahljači piscev, katerih prizadevanja segajo od začetniških muk do dokaj utečene pesniške in prozne govorice je mogoče slediti kot svojevrstnemu prikazu sedanje literarne dejavnosti na Dolenjskem, čeprav v Samorastniški besedi pogrešamo nekaj znanih imen. V letošnji številki objavljajo poezijo in prozo ti avtorji: Severin Šali, Ivan Gregorčič, Goran Rovan, Janez Kolenc, Bariča Videčnik, Alenka Majerle, Lija Gačnik, Ivan Zoran, Marjeta Dajčman, Milan Markelj, Avgust Gregorčič, Anica Zidar, Leon Senger in Ivan Škofljanec. MiM - 23. juiiju 1977 DOLENJSKI UST 15 UAkSI ZAKLaB/ FRANK MAHNIČ TONY VADNAL BILL SRNICK FRANK - ‘Ric&anct ‘VcuUtal • I/' (/itUrAS khCdUtU* AND HIS orchestra VPhone: 481-3919 — A/C 216 °' ^M° SVETLOBO INCAS V 16. stoletju seje nekemu benečanskemu pleskarju, ki se je pisal za Robustija, rodil sin Jakob. Deček je podedoval ljubezen do čopiča in barv, sojenice so dodale obilen delež genialnosti. Danes se v šoli učimo, da je bil Jaco-po Robusti, katerega pridevek Tintoretto spominja na očetov način služenja kruha, že za svojega življenja po vsem tedanjem svetu sloveč slikar. Legenda celo pripoveduje, da je bil na mlečnozobega nadobudneža ljubosumen sam veliki Tizian. Jacopo je moral njegovo delavnico zapustiti že po desetih dneh „vajen-ske" dobe. Takrat so slikali še po šolah, slikarstvo je veljalo za malo boljšo obrt, mojstri so si dovolili obdati se s celim rojem bolj ali manj nadarjenih učencev. In vendar bi vrle Dolenjce ta Jacopo Robusti Tintoretto, za katerega vemo, da je (seveda s pomočjo svojih učencev) naslikal tudi največjo sliko na svetu (23 X 7 metrov), bolj malo ganil, če ne bi bila ena njegovih podob že stoletja na ogled v njihovem Novem mestu. Mimogrede naj povemo, da se največja slika na svetu imenuje „Raj", skoraj sramota pa je ne vedeti, da je novomeška kapiteljska ali pro-štijska cerkev tista, v katere oltarju visi Tintorettov Sv. Miklavž. Ta podoba — splošno mnenje — je največji umetnostni zaklad Dolenjske. „Slika predstavlja," je zapisal v kratki razpravi žal prerano umrli Novomeščan Jože Gregorič, ,.vstop sv. Miklavža v nebo. Ta osnovna -misel je obogatena z dvojno vizijo: sv. Miklavžu se na poti v nebo prikaže v oblakih sv. Trojica, obdana z vencem angelskih glavic in oblita z zlato lučjo, ki prihaja iz odprtih nebes. Tej viziji se pridruži še druga: od spodaj navzgor strmita v čudovito prikazen na nebu oglejska zavetnika sv. Mohor in Fortunat. Idejo za kompozicijo je nudil slikarju cerkveni zbor v Niceji leta 318 po Kristusu; na tem zboru je sv. Miklavž branil skrivnost sv. Trojice." Kompozicijo pričenjata spodaj oba svetnika: levo sedi sv. Mohor, desno pa kleči na levem kolenu sv. Fortunat. Oba zreta v nebo. Osrednja figura je sv. Miklavž, ki se z razpetimi rokami dviga proti nebu. Odet je v svečana škofovska oblačila. 2 leve zgoraj, kamor se sv. Miklavž obrača, mu hiti nasproti sv. Trojica. Bog Oče, bradat, častitljiv starec, drži v rokah na križ razpetega Sina. Nad njunima glavama je sv. Duh v podobi goloba. Z desne strani prinašata sv. Miklavžu dva angela znamenja škofovske časti: bleščeče belo mitro in pastirsko palico. O sliki ni v kapiteljskem arhivu nobenega dokumenta. Prvi poroča o njej Valvasor, ki poudarja, da je bil Tintoretto sloveč slikar. Kako je prišla slika v Novo mesto? Ve se, da je leta 1580 požar poleg mesta upepelil tudi opravo kapiteljske cerkve. Dve leti kasneje je prišel v Novo mesto za prošta Polydor de Montagnana. Od meščanov, ki jih je rdeči petelin hudo prizadel, si za obnovo cerkve ni mogel nadejati izdatnejše pomoči. Prošt je prosil za pomoč tudi oglejskega patriarha Giovana Grimanija, s katerim je bil v prijateljskih odnosih. In res je Oglej podaril novomeški cerkvi novo oltarno podobo sv. Miklavža. Da je darilo res prišlo iz tega mesta, pričata na dnu podobe upodobljena svetnika. Sv. Mohor in sv. Fortunat sta namreč patrona oglejske cerkve. Večkrat je bilo zastavljeno tudi vprašanje, ali je novomeškega sv. Miklavža, ki mu sicer nihče ne odreka velike umetniške vrednosti, res naslikal Tintoretto, za katerega je ostalo zapisano, da si je želel Michelangelovo roko in Tizianove barve. Obema se je približal na korak, svojega naprej pa je po mnenju poznavalcev naredil ravno pri svetlobi. Velja namreč, da je pred Rembrandtom veliko vedel o luči ravno Jacopo Robusti Tintoretto. Za Tintoretta v ..najboljših izdajah" je značilno strastno prelivanje svetlobe in sence, prostor je razširil do tedaj neznanih globin. Razbil je vzvišeni mir renesančnih kompozicij. Pri Sv. Miklavžu iz Novega mesta lije močna luč iz odprtih nebes po diagonalah ali neposredno na vse figure. V širokih pramenih plahuta po sliki, tu blesti v popolni moči, nekje je medlo se svetlikajoča, drugje spet jo premagajo sence, ki so skoraj brez dna. Sv. Poletno sonce nad škofjeloškim gradom nad starodavnim srednjeveškim mestecem je bilo na-usmiljeno in na stotine prijateljskih rok se je stiskalo. Kakor vsako leto na že tradicionalnem pikniku, ki ga pripravlja Slovenska izseljenska matica. Rojaki iz vseh koncev sveta, največ seveda iz Amerike, so tudi letos napolnili slavnostni prostor do zadnjega kotička. Spodaj v mestu pa je igrala vesela godba škofjeloške Godbe na pihala — vesele koračnice, da je bilo vzdušje še bolj slovesno kajti rojaki in gostitelji so proslavljali tudi 4. julij, dan borca. To'nenavadno snidenje naših rojakov ima globoke korenine. In čeprav prihajajo na piknik že tretje in celo četrte generacije naših izseljencev, ki so že vsi rojeni v tujih deželah, jih naša domovina sprejme odprtih rok in z radostjo, kakršno premorejo le gostoljubni, veseli ljudje iz te naše, kakor je zatrdil neki zdomec, preljube deželice — Slovenije. In tudi vsa tista pisana maškarada s pentljami, rožastimi krili, širokokrajnimi damskimi klobuki v vseh mogočih barvah pa baloni, ki so kakor simboli letenja — saj so prileteli preko velike luže in hočejo pri nas simbolizirati mitično deželo razkošja, kamor so hodili naši dedje in babice po upanje, čeprav se je izkazalo, da le ni vedno tako, kakor so o velikem svetu pripovedovale pravljice. Spomnimo se samo našega velikega rojaka Louisa Adamiča, naturaliziranega ameriškega pisatelja, ki je z vso ostrino in jedkostjo razkril resnico priseljencev v Ameriki in jih imenoval tisto gnojilo, iz katerega črpajo veliki koncerni skoraj zastonjsko energijo. Res je, da je tudi marsikateri naš človek uspel. Predvsem pa je potrebno naglasiti domotožje kot tisto temeljno prvino, ki premaguje daljave in se ne uklanja letom, ki kakor neka neizčrpna iluzija vleče nazaj v rodni kraj. Tudi če je to nekje v najbolj zapuščenem kraju pod Gorjanci, v kamniti Suhi krajini, na Kostelskem ali Posočju, na Kozjanskem ali preprosto v Globodolu pri Mirni peči, od koder je tudi Mery Mahnič, žena Franka Mahniča, pevca in saksofonista pri zabavnoglasbenem ansamblu Vadnal. Tisto veselo ponedeljkovo popoldne so namreč na škofjeloškem gradu igrali „Vadnali". To je najbolj proslavljeni ameriško-slovenski ansambel, ki ima svoj poseben nepo- SREČANJE Z VADNALI snemljiv stil, čeprav pravijo, da jih skuša marsikdo kopirati. Toda ti veseli fantje pod vodstvom Richarda Vadnala so, čeprav že v zrelih moških letih, še zmerom mladostni in znajo s svojim nenadkrilji-vim humorjem zabavati staro in mlado. Vadnali so v Ameriki v Clevelandu in drugod izdali že sedem plošč. Lahko se pohvalijo, da so jih tudi pri nas izdali že pet in nekaj kaset. Spomnimo se tiste: „En, gvažek je prazen, ne gremo narazen, ne gremo narazen, ne gremo še domu". Na televiziji v Clevelandu igrajo že dvajset let in so pojem za posebno zvrst, ki se imenuje polka in prinaša v ameriški melos popolnoma nove severnoevropske komponente. In prav to, kot pravijo Vadnali, je pri njihovih poslušalcih še posebej vžgalo. Najbolj so uspeli s tako imenovano Wayside polko, ki jo požvižgavajo stari in mladi. Na začetku so igrali samo bratje Vadnal. Velika konkurenca jim je bil Frenki Jankovič s svojim ansamblom. Odkar pa so ustvarili sedanji ansambel, ki ga sestavljajo še zmerom Tony, Richard in Frank Vadnal z dodatnim Billijem Srnickom in Frankom Mahničem, so tako rekoč nenadkriljivi. V Sloveniji gostujejo letos že šestič in še bodo prišli, saj je to, kot pravijo, najlepša dežela na svetu, zibelka njihovih staršev in tistih najlepših zgodb iz zgodnje mladosti, ki se nikoli ne zaključijo. Mimi Mahnič ima 53 let in je še vsa mladostna. Posebno, če se spomni na kraje okoli Mirne peči. Vsi drugi člani ansambla so Celjani, Notranjci in tako dalje. Toda vse skupaj „začuda" druži isti dolenjski dialekt, ki je tako značilen za ameriške izseljence. Na koncu razgovora, ko so se zaobljubili, da bodo še prišli, so malo žalostno pristavili naslednje: „Slake in Avsenike in še koga iz Slovenije smo gostili in storili vse, da so se kot naši gostje dobro počutili. Pomagali smo jim, da so nastopali tudi na TV. Tokrat pa smo svoje goste vsepovsod zaman iskali. Nikogar ni bilo niti na pikniku, v Škofji Loki se nismo videli in to je za nas kljub vsej lepoti te dežele grenka pilula. Prepričani pa smo, da nas druži in nas bo tudi v prihodnje ecUnstveno lepa slovenska pesem, ki ne sme nikoli Umreti." Miklavž je tako jarko osvetljen, da se zdi, da bi plaval v zraku. Svetloba je tista, j osvobodi teže, na pragu izvora vse luci jnsta| ga pričakuje sv. Trojica. In vse to gleda a_ (skoraj tako kot mi) Mohor in Fortunat-loba, ki lije z vrha, ugasne po mnogih P dih na oblačilu sv. Mohorja. Mogoča jese ^ tudi drugačna, obratna pot: od sv- .0ieta do nebeške luči. S psihološkega stal'scaLaja pot celo trdnejša. Vemo namreč, da P ^ luč od zgoraj, v podzavesti pa se nam z jo dajemo mi. S svojim videnjem, s s očmi. h tavno Slikar je torej že s samo svetlobo o ^ nakazal pot v zagrobno večno življenj • ^ gledalcem in nebom je nekaj posredni jih diagonalno in obenem neposredno p ^ je in stopnjuje ravno svetloba. Zdi se c ^ skupina sv. Trojice, ki Miklavžu P011?3^|gč bo, s svojo gmoto in osenčenjem neb ^ nekoliko zakrije in s tem tudi pouda • ^ samo sebe? Mohor in Fortunat, čep svetnika, pa sta neznansko za^ena’Q(j0b^ vsem znamenjem škofovske časti sta P je nam, navadnim smrtnikom. Presene i of. nekaj? Pa ne gre za zavist. Kvečjern q nost pred lučjo in obenem temo ja pgr mo v njunih očeh, v kretnji rok, ki je P tunatu kot akamenela. # jju ^ Sliko sv. Miklavža je v dolgih st0 *:|0, N®' 10 na sto tisoče oči. Bolje rečeno opa |a£jnjh kateri so segli s pogledom sarTlc!.ir°e) so cerkvenih tal, drugi (veliko manj]I1” J Drimer' 11 dlje. Že omenjeni Jože Gregoriič je jalno metodo dokazal, da je M ■ e(]o^ konca naredil" Jacopo Robusti, 1 ^i- Tintoretto. V razpravi »Tintoretto .j za ve-klavž v Novem mestu" je Gregorič s0 figU' čino umetnostnih kritikov dokazal, re in kompozicija novomeškega Sv. a(fl o> nadvse podobne kompozicijam in ‘9 j0dr nekaterih drugih Tintorettov ih slika jn spl0^ nes ne velja samo v vedno krajevn ^ ^aj? vase zaljubljeni Dolenjski, tako P'se . ' vseh enciklopedijah likovnih umetno njega sveta. . 0d red' Pa je to sploh važno? Slika je e vadr° kih stvari, ki jo imaš, če jo vidiš- njfieSar, pri sliki je tudi, če ob njej ne občuti« yi «n če vas pusti hladnega. Ste Potern, .eC7 jaz? Smo vedno slika, slikar in 9'e 3 neM . Je pa, če pomislimo, kljub vse p0biis! tem novomeškem Tintorettu. ^a?°^oStof ^ je znal poleg luči vkovati v večni P _ -cjjo s_ trenutek. Samo poglejte si to ^ornp^r0gače' Miklavža! Pred hipom je bilo vse \Jtf~ čez trenutek najbrž ne bo ničesarv ese|il ni se bo v spremstvu troedinega Boga P . s\d&. gov zemeljski zagovornik Miklavž, .vOjic0' niški par angelov bo odfrfotal za to ^ s3tv je lahko množica. Bo potem, čez P^jh ^,g še par na pol človeških, na Pol..b°Zostal' t>0^‘) nikov? Najbrž ne. Svoji k svojih- . • dvodnevni izlet na • vodila iz Črnomlja preko ^>5,, na Rab, nazaj **>■ dali Kočevje. P«Ja',e % do 1> Pr vsak torek in četrtek ^ ure v društveni P1581?’ Ldt»T^" 16. avgusta oziioma lan« tobusa. KRAJEVNI PRAZNIK BUTORAJA Vaščani Butoraja bodo v nedeljo, 31. julija, praznovali svoj praznik v spomin na 1. avgust 1942, ko so Italijani napadli to revolucionarno vas, jo požgali in veliko ljudi odgnali v internacijo. Z letošnjim praznovanjem, ki je že sedmo po vrsti, bodo počastili tudi partijske in Titove jubileje. Slavnostni govornik bo predsednik OK SZDL Črnomelj inž. Niko Požek. V kulturnem programu bodo nastopili recitatorji in domači pevski zbor. Po slovesnosti bo tovariško srečanje. Črnomaljski drobir TRIM NA KOLPI - V soboto in nedeljo, 9. in 10. julija, je bila na kopališčih v Primostku, Gribljah in na Krasincu trim akcija. Svoje znanje v plavanju je pokazalo kakih 500 Belokranjcev. Najmlajši udeleženec je bil star štiri leta in pol, najstarejša udeleženka pa 65 let. Med „trimaši“ je bilo tudi 15 družin. Vsi udeleženci so dobili trim značko, družine pa še priznanje. KAZEN ZA PARKIRANJE -Kaže, da se vozniki nikakor ne morejo navaditi na nov prometni znak, ki prepoveduje ustavljanje in parkiranje v Ulici Staneta Rozmana, kjer so doslej lahko ob robu puščali svojo „pločevino“. Miličniki pridno hodijo po cesti in zatikajo globovne listke za brisalce. GREMO NA MORJE - Cas dopustov se pozna tudi v Črnomlju. Odkar imajo Belt, Iskra in Beti kolektivne dopuste, je mesto ob popoldnevih in večerih precej bolj prazno. Ceste-najlepša darila Modernizacija cest v črnomaljski občini pot gramu javnih del za letošnje let Te dni končujejo dela pri asfaltiranju okoli kilometer ceste skozi Griblje, potekajo pa tudi priprave na rekonstrukcijo oziroma modernizacijo več drugih cestnih odsekov v občini, v skladu s programom javnih del za letošnje leto. V začetku prihodnjega meseca bodo začeli delati pri rekonstrukciji ceste Loka - Velika Lahinja. To bo najlepše darilo vaščanom Butoraja za njihov praznik, ki ga bodo praznovali zadnji dan julija. Eno večjih in za vso občino zelo pomembnih del bo prav gotovo modernizacija ceste Dobliče — Stari trg, na katero občani iz Poljanske doline že tako dolgo čakajo in ki bo končno povezala te kraje z občinskim središčem in prinesla napredek v ta lepi, a sedaj res težko dostopni del čmomaljske občine. Predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Jože Vajs je zatrdil, da bodo tudi druga dela iz programa javnih del za letošnje leto tekla po dogovorjenem „voznem redu“. Vsi načrti sicer še niso narejeni, vendar bodo pravočasno, tako da bodo septembra in oktobra dela nemoteno potekala. Skupna Predračunsta rekonstrukcije oztf°ma g cije cest iz letošnjega p ^ ša 9.134.000 dinarjev. 12 ^ pQ spevka je zagotovljen* ^ rfMuha sredstev, 7.300.000 pa_£|] “ ^“^vTačanje zagotovljeno iz spevka in proračuna sredstev 'enah VELIKO ZAHTEf ZAAS t*],K> Občani črnomaljske o ^ v dokazali, da so sami pl? ^ liko narediti in prispevaj’ ■ bili asfalt na vaške P0^, da ljudje sami opravjo dela, občina pa P«f ®/!vZa‘' daj j e na občini zahtevkov^ asfalta, od tega je na «( cest in poti že vse pr*Pl8V5 asfaltiranje, m m Uresničena želja Krasin5an$ I ---------------------- aŠkrfa Vaščani so s samoprispevkom in prostovoljnim delom pripravili 1.700 m va asfaltiranje - Asfalt tudi do kopališča________________________ Asfaltirali smo tudi^ občinske ceste, zato nam Prejšnja sreda je bila za Krasinec velik dan. Vaščanom te obkolp-ske vasi so se izpolnile dolgoletne želje, ko je zjutraj finišer začel asfaltirati prve metre od skupaj 1.700 m vaških poti. „Vaščani so se soglasno odločili, da bodo prispevali večji delež pri asfaltiranju vaških poti,“ je povedal predsednik gradbenega odbora Anton Pezdirc. „Od 149 volilnih upravičencev je na referendumu za krajevni samoprispevek 24. aprila letos le eden glasoval proti." Anton Pezdirc: „Le složni vaščani lahko opravijo tako veliko delo.“ Stiriinštir ideset gospodarstev je s samoprispevkom zbralo 220 tisočakov, poleg tega pa so vaščani opravili več kot 5.000 prostovoljnih delovnih ur pri zemeljskih delili, kar zne- se na hišo več kot sto ur. „Prav tako smo vaščani sami opravili vse prevoze materiala s traktorji," je povedal Pezdirc. Da bi lahko plačali vse račune, bodo morali Krasinčani zbrati še 30.000 dinarjev. Gradbeni odbor meni, da tudi s tem dodatnim prispevkom ne bo težav, zlasti sedaj, ko je ves njihov trud že poplačan ob pogledu na tri metre širok asfaltni trak, ki se vije po vasi. Stroške za asfaltiranje je prevzela metliška občina. Pred začetkom del so vaščani poslali 70 prošenj za pomoč na razna podjetja po Sloveniji, odzvali pa so se le Beti, Komet, Cestno podjetje Novo mesto, tozd Črnomelj, KZ Metlika in ljubljanski Agrostroj, 30 tisočakov pa je primaknila KS Podzemelj. BORCI NA KOROŠKO Občinski odbor ZZB NOV Metlika pripravlja za 13. avgust izlet na avstrijsko Koroško. Obiskali bodo Celovec, Šentjakob in Gospo Sveto. Vse informacije dajejo v pisarni občinskega odbora, kjer zbirajo tudi prijave za izlet. lišk’ tova % ,fl Si: 10 Sto K.UUJ*v e-- eSBv-. pa smo povsem na la i0V\ tegnili še 400 m šča, čeprav se repu^/ zveza na našo pro J® odzvala," pravi Pezdir SLOVESNO^ OBGASILSK JUBIL Viki v nedeljo, 31, ^<1^1 sincu praznovanje pjaZ« j| skega društva Krasin^icP skega društva bo Posvečeno tui WOjp y^ spon*1 j fot. tizane in požiga wj prti 'i društveni PraP“’ tvoriteV.»O y bo tudi slovesna 0 ^vi60 uu IUUI - 0 nih vaških poti. P° P ska veselica. — Si slišal, daje na MDA Loški potok 77 prejšnji teden delalo tudi 12 „veteranov“, družbenopolitičnih delavcev Ribnice? — Sem. Pa tudi to, da naslednji dan od ..groznih" naporov niso mogli niti svinčnika držati v roki. > "BeSl MED J SKEGA KLUBA Jburjcn ^ strune njihovih gaflljELjjfl $ , jo že nekaj časa- f0lid° , dila takrat, to »J stojno nastopil j(ju. N ^ l H jurjevanju m v O dok|£p MovanJ U’ 80sP°darskih gibanjih v prvem trimesečju ter oceno )i- Nvideva ^ P0'®11} polletju letošnjega leta. Ugotovil je, da se t* jo ^ sfec!njeročnega plana v lanskem letu niso uresničila, foUetje n 3j°.j rezultati prvega tromesečja in ocena za prvo ^Jžber^rn*™fn'ia1 res°luc*je za leto 1977 realnejša. __ izgubo sta v prvem trimesečju poslovala Rudnik Globoko in Zdravilišče Čateške Toplice. Pričakovati je, da bodo izgube (skupno 6,613.000 dinarjev) delno ali v celoti pokrite v drugem trimesečju. Iz grobe ocene poslovanja v prvih šestih mesecih pa lahko sklepamo, da bo družbeni proizvod nekoliko večji od predvidevanj, zaposlenost se je povečala za okoli 3 odstotke, i ^1 V"'Pcroizvod je lansko leto 'Uodsn „’5°dst' (P° Planu 7 do f iwn UktiVn0St dda v dru- n^vidjno , ,Je bila daleč pod bo ^ realiziran 5>4-°ds‘°tna frKtoS? PaSamo °'4-°dstot-'f ** ^.4-odct ° ZaP°s'0Varije (planira-9* Iz n J ,r, irana 3-odstotna 111 Predvideni ! lallko skicPamo, * * Pron m St0penj »ednjeroč-za olr/f1:ne bo mogoče ure- L.% rvlr i• U1C- •ilnskem letu cP0l0vico nižJc rasti letošnjega ustvarjeni do- letošnje ^kv£hc^ ustvarjenid Porabljena !0'Jenskega P0VPre-J-z istim t stva Pa so nara-Sonorni?mP°m kot dohodek NOVO v Režicah Aiau’ ^ Vec naPravij° ^^v°jeizdelk*edendnirazPro- ^V^uidnetPv°eZmnatnon-jih l)0' naj ston?°V°^lti °‘roško «tl05ki S al m si ^ P°čutja. luJak zelja m dob- POPUST ^^Str®žb‘Al^koZfa DINARJE R" S 5-Od7?otn UP1 PeC Z prav tako pa naj bi se močno povečala tudi produktivnost. 1. VIZJAK »Dolenjski list« v vsako družino Delegat sprašuje V odgovoru na delegatsko vprašanje delegacije KS Cerklje ob Krki, vezano na romsko problematiko, je rečeno, da krajani nimajo ravno mnogo potrpljenja pri čakanju na rezultate občinskih prizadevanj. Storjeno je že dosti. Zdravstvena in socialna služba večkrat obiskujeta romsko naselje štirih družin in rešujeta probleme iz svojega delovnega področja. Prva skrbi za zdravje in zdravo okolje, druga pa ureja materialno stanje romslah družin in drugo problematiko. Ugotovljeno je, da je zaposlen samo en Rom, ki prejema za svoje otroke otroški dodatek, da pa družbene pomoči za sedaj ne prejema nihče. Prav tako si je komisija pri skupnosti otroškega varstva ogledala možnost vključitve romskih otrok v otroški vrtec v Cerkljah, KS pa je brezplačno odstopila prostor v zdravstvenem domu, kjer bo z adaptacijo pridobljena ustrezna igralnica, kopalnica s tušem in sanitarije. Za prihajanje v vrtec in šolo bo poskrbel eden od odraslih Romov. Občinska skupnost socialnega skrbstva Brežice pripravlja program za reševanje romskega vprašanja za naslednja leta. I. V. ir Ifl m Tatjana Kuhar: Fantje so me sprejeli za enakopravnega člana Naveličana klopi Pisana dopustniška karavana prikolic, čolničkov in pravcatih jaht se te dni nepretrgano vije po razbeljeni cesti. Tu in tam se kateri voznik odlepi in zapusti vroči asfalt z namenom, da odžeja in spočije svojega konjička. Čatež. Že tretje leto vedno v pasjem juliju polni rezervoarje, čisti stekla, dodaja zrak, za nameček pa še prijazen nasmeh gimnazijka Tatjana Kuhar. Jeseni gre v zadnji letnik, potem pa v Ljubljano na študij ekonomije. „Morda še drugo leto, potem bo bolj malo časa za počitniško delo. Ne vem, če je za dekle to nenavadno opravilo. Naveličala sem se že sedenja v klopi. Naporno in ne preveč čisto delo, je pa zelo dinamično. Čeprav se vračam domov omotična od bencinskih hlapov in so nedeljske izmene celodnevne, ne, v pisarno pa ne bi šla. Fantje so me sprejeli za povsem enakopravnega^ člana in mi pomagajo pri ,moških' opravilih.1 Pa stranke? Pripetljaj ali doživljaj? „So tri vrste ljudi: dobri, slabi in šoferji. Kakšni so šoferji? Čisto v redu, nimam pritožb. Morda Turki, ti znajo biti nesramni in sila neprijetni. Pripetljaj? Morda to, da sem nekemu tujcu napolnila rezervoar s plinskim oljem namesto z bencinom. No, ta šofer je bil dober človek in se je neprijetna zmota končala brez očitkov in slabe volje. To se mi gotovo ne bo več ponovilo." Plačilo? In kaj počneš ob prostem času? „Zračunala sem, da bom dobila letos 3000 dinarjev in še kakega povrhu. Denar bom prihranila za maturo. Prostega časa pa imam bolj malo. Zidamo hišo.“ I. V. SMovinski spomenik prve vrste 0 ^njški grad bo do leta 1981 postal pomemben republiški muzej Incev"1'4 muzei noivtV?m nac*stroPju gradu v Brestanici uredili iije t.’ *p>o pijgi- P '»enih zapornikov, konfinirancev in intemi- ^ika • ^ntjurc6 *et! °*) P™ P°budi članice sveta federa Min! bodn * tedaJ smo zapisali, da prostorov zanj m 1 teden' na zamisel skoraj gotovo uresničili. i?iaavijSn^0 na se_ ^,saj so - aCrte ia odbora strnil," ze,Uresniču-varstva zam 'P0016' m Pt0store S ?UZ6J. načr' Snp'11 °dkrili m n?e|j‘to ra-^ot kar Krp * aj sP°d- 4 lot° nedvn Srad Ptve JSodovjj,^ mno uvršča te- Za m P°menike 2eJ odrejeno novice f V ^ talfiu °b*l Ob m^’ kakršno C 50 kvari' ^ juSf so, bodo n n osta- ; «»srs B^ev na r~ ^'nuH nastop ji J Vl^tvu 4 Pn bli5keni P*a' prvo nadstropje grajskega poslopja meri v celoti 970 m2, razstavnih površin pa bo 740 ml. Za letošnja dela so imeli na voljo okoli 50 starih milijonov, ki so jih zagotovili republiška in občinska kulturna skupnost ter občinski komunalni sklad. Kot so povedali strokovnjaki, ki so sodelovali pri sedanjih raziskovalnih delih, so ta zaključena in bodo lahko do letošnje jeseni naredili že idejni načrt za obno- vo in dokončno ureditev grajskih soban. To pa seveda pomeni, da bodo potrebovali poslej veliko več denaija, če bodo hoteli, da bi 1981. leta, ob 40-let-nici vstaje slovenskega naroda, muzej tudi odprli. Za vse, kar je v načrtu do postavitve zbirk, za katere se je „zadolžil“ dr. Tone Ferenc, bi po sedanjih izračunih potrebovalci 600 milijonov starih dinarjev. Kako jih zagotoviti, na seji še niso dokončno odgovorili, našli pa so nekaj za vse sprejemljivih poti, za katerih uspešen zaključek, bo potrebnega še veliko truda. ŽIVKO ŠEBEK Vojna v miru za mir Iz aktivnosti občinskega odbora ZRVS v Krškem • ^vojuj ^ $Ct:e^l°aih5 K°Priv- / W Sicer n’ ^brne J., še so kolajne ?\k S‘°k,Iz- ^ &UGIC _ pred vujj je posvet djUga Števil-^ narnH vsta- ”>\naivečvQda' Ostala vsc*W- J-Ie bilolhZ, leto5njih iz- Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin v Krk3cem je v prvem polletju organiziral številne akeje in predavala z namenom, da se obvladovanje vojaške tehnike in taktike spremeni v naj čistejšo borbo za mir. Tako so bila v februarju organizirana predavanja za rezervne vojaške starešine in ostale občane o zakonu o ljudski obrambi v SRS in spremembah in dopolnitvah zakona o no-tranj ih zadevah. Organizirana so bila tudi drMga strokovna predavanja. Tov. Željko Kolar je govoril rezervnim vojaškim starešinam o organizaciji ognj enega sistema teritorialcev v zasedi in podkrepil besede z diapozitivi. Po končanih predavanjih po OO je občinski odbor sklical sejo predsedstva, na kateri so predsedniki OO ZRVS ter člani komisije za splošno vojaško usposabljanje obravnavali gradivo za izpite in izvedbo orientacf skih taktičnih vaj. Za starešine, ki se teh vaj niso udeležili, bodo organizirane ponovno v septembru. Prizadevnost občinskega odbora ZRVS pa je vendarle okrnjena. Kljub temu daje bila določena eki- pa za republi&o tekmovanje, jo je dinarska suša zadržala doma. Komisija za družbeno dejavnost, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je izvedla obrambne dneve na devetih šolah. Dobri rezultati jo zavezujejo tudi za v bodoče. Naj-bopi trije šolarji in šolarke so dobili za uspešno rešene naloge pohvale. Ostala je še vrsta nalog: priprave na volilne konference OO, streljanje s polavtomatsko pu&o za vse RVS, predlogi za odlikovanja, predavanja o sedanjem vojno-političnem trenutku, priprava delovnega programa za prihodnje leto in vrsta drugega. DUŠAN VLADIČ CAS ZA SPREMEMBE Trgovsko podjetje Preskrba Krško združuje trgovsko in gostinsko dejavnost. Ko zdaj delavci preverjajo svoja samoupravno organiziranost, ugotavljajo, da bi bilo umestno, če bi se obstoječa gostinska lokala združila z gostinstvom v Krškem kot tozd sestavljene organizacije združenega dela Mercator. Tako bi laže izboljšali organiziranost in dosegli večji vpliv delavcev na ustvarjanje in delitev dohodka. Znebili bi se tudi očitkov, da se denar iz trgovine preliva v gostinstvo. Namesto hudournika nova cesta 7. avgusta bo praznovala tržiška krajevna skupnost Krajevna skupnost Tržišče leži nekako na sredi med Kumom in Gorjanci. Je med najlepšimi v sevniški občini, zlasti sedaj, ko je dobil partizanski Malkovec sodobno povezano s Tržiščem in bodo lepi pogledi na Kum poslej na voljo tudi gostom in ne samo domačinom. Po „hudoumiku“ je namreč na Malkovec do sedaj prišlo le malo turistov. „Za lepo cesto," pravijo predsednik sveta krajevne skupnosti Tržišče Igor Malus, tajnik Lojze Udovč in predsednik gradbenega odbora Ivan Pungerčar, „so zaslužni vsi občani. Okoli 2600 nas je in ni ga bilo, ki bi obiral napredek. Bilo je sicer nekaj težav, ko smo ob dveh samoprispevkih predlagali še asfaltno cesto, toda naši ljudje dobro vedo, kaj je slabo in kaj dobro. Razočarani pa smo nad nekaterimi ,sosedi*, ki imajo pri nas vikende. Navzlic prošnjam niso prispevali niti dinarja." PO POTEH KOZJANSKEGA ODREDA Komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OK ZSMS Sevnica skrbi za obujanje in razvijanje tradicij NOB. 21. in 22. julija je pripravila pohod po poteh Kozjanskega odreda, ki se ga je udeležilo okoli sto mladincev in mladink. Čez deset dni pa bo pripravila še en pohod. 80 mladih bo obiskalo Krmelj, Stražberk, Pijavice, Tržišče in Malkovec. Na poti se bodo pohodniki ustavljali ob spominskih obeležjih in se srečevali z borci. Predstavniki krajevne skupnosti so nato pohvalili občinsko cestno službo, Franca Povšeta in seveda mladince, ki so v gradnjo na zelo težkem terenu vložili 1200 prostovoljnih ur, krajane, ki so razen 600.000 din prispevali nekaj nad 700 prostovoljnih ur, iz združenih sredstev vseh krajevnih skupnosti pa so dobili 600.000 din. Svoje delo bodo kronali 7. avgusta in s pridobitvami kot malo katera skupnost lepo počastili Titove in partijske jubileje, spomin na 1942. leto, ko je večina mladine z Malkov-ca in okolice odšla v hosto, in na dogodek, ko so Italijani 2. avgusta 1942 na Malkovcu podivjali, ustrelili sedem talcev (naslednji dan v Trebnjem šest), oropali vas in požgali 43 poslopij. Velika proslava, ki bo občinskega pomena, se bo začela ob 10. uri z odkritjem spomenika v Tržišču (naredil gaje Tone Svetina), nato pa bodo prerezali trobojnico pred novo 2200 m dolgo cesto na Malkovec. Vsak udeleženec (organizatorji pričakujejo borce, mladino in okoličane) bo lahko dobil značko in najbrž tudi obsežno brošuro, vsi pa bodo zadovoljni z znano tržiško t t ZADOVOLJNA TROJICA - Na novi asfaltni cesti na Malkovcu so Igor Malus, Lojze Udovč in Ivan Pungerčar, ki jim gre veliko zaslug za letošnje uspehe krajevne skupnosti. (Foto: Janez Pezelj) gostoljubnostjo, ki bo prišla do veljave na Malkovcu po govoru narodnega heroja Jožeta Borštnarja in dobro pripravljeni proslavi. IZPIT ZA VOZNIKE MOTORNIH ČOLNOV Dasiravno na zelo velikem plakatu v Sevnici ne piše, kdo je organizator izpitov za voznike motornih čolnov, je najbrž to nekdo na sevni-škem zavodu za kulturo in prosveto ali kar zavod sam. Zainteresirani imajo lepo priložnost, da opravijo izpit v enem dnevu (če so se seveda prej poglobili v 62-listno knjigo), prijavijo pa se lahko danes do 14. ure. Izpit bo dva dni kasneje v Zagrebu, sestavljen pa je iz praktičnega in teoretičnega dela. SEVNIŠKI PABERKI NAIVEC V IZLOŽBI - Ob sevniški lično urejeni „Galeriji v oknu“ se te dni pogosto ustavljajo predvsem odrasli. Lahko si ogledajo štiri novejša platna naivca Janoša Mesa-roša. Ne bi bilo napak, ko bi podobne galerije v oknih pripravili še kje v mestu, saj zavzemajo kaj malo prostora. PRAZNA PARKIRIŠČA - Da sevniški lastniki motornih vozil v soparnih dneh skrbijo za svoje pločevinaste konjičke, dokazujejo parkirišča. Tista, ki jih „obliva“ sonce, so večinoma prazna, avtomobili pa so ponavadi slab streljaj v stran v senci in največkrat tam, kjer ne bi smeli biti. ČAKAJO NOV KIOSK? - Kiosk „Dela“ nasproti Lisce je v kaj žalostnem stanju. Najbrž lastniki čakajo, da ga bo pošteno razjedla rja. SKOK NA KAVICO - Na eni od sevniških trgovin piše Galant - drogerija, nanjo pa opozarja tudi velika tabla z napisom Drogerija. Med drugim piše na vratih, da je trgovina odprta (v dopoldanskem času seveda) od 8. do 12. ure. Predzadnjo sredo (20. julija) pa je kar pet kupcev ugotovilo, da je bila zaprta (za koliko časa, ne vedo, ker so si pomagali v drugih trgovinah) več kot pet minut že ob 11. uri. Bržkone je bil samo zaslužen skok na kavico. si:v\iši:i vkstvii: =llltlllllllllllilllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllillHIIIIII= I OBVESTILO ZAVEZANCEM ZA PRISPEVEK ZA STARO- 1 STNO ZAVAROVANJE KMETOV Vse zavezance prispevka za starostno zavarovanje kmetov = obveščamo, da se lahko z višino odmerjenega prispevka za 1 leto 1977 seznanijo na pristojnih krajevnih uradih v času do | 1. avgusta do vključno 10. avgusta 1977. Za območje matičnega urada Trebnje bo seznam razgr- | njen na davčni upravi vsak delovni dan, razen sobote. Vsa natančnejša pojasnila v zvezi z odmero in možnostjo i vložitve zahtevka za znižanje odmerjenega prispevka dobite | na krajevnih uradih oziroma v davčni upravi, ker zavezancem I ne bomo pošiljali posebnih obvestil. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii= Park nasproti trebanjske avtobusne postaje je vse bolj živahen. Dela naivcev si razen domačih turistov kaj radi ogledu- jejo tudi tujci, škoda pa, ker ob avtocesti ni več tabel, s katerimi bi opozorili na tabor likovnih samorastnikov. PRIZNANJA OF Za krajevni praznik so v Mokronogu podelili krajevna priznanja OF. Dobili sojih: Franc Lindič, Friderik Žibert, Miha Bregant, Marija Kora-čin, Milan Uhan, Jože Hočevar, Vera Gorenc, Alojz Brunček, Pavel Jevnikar, Mišo Svorčan, Rafko Bi-jec, Jurglič Nace, Jože Jerič, Anton Bevec in Gasilsko društvo Mokronog. Občinska gasilska zveza pa je podelila (mokionoško gasilsko društvo je namreč praznovalo 95-letni-co svojega obstoja, ter se pobratilo z gasilci iz Velike gorice) mokrono-škim gasilcem priznanja, ki so jih prejeli za dolgoletno članstvo Franc Majcen, Franci Strel, Franc Metelko, Jože Jelenc, Franc Florjančič in Ivan Tori. Priznanja občinske gasilske zveze Trebnje so prejeli tudi prizadevni gasilci iz Velike Gorice, in sicer Josip Ferenčina, Nikola Perlič, Stjepan Fabjančič, Milan Turkovič, Stjepan Rovisan, Nikola Hrvačič. JANEZ PLATIŠE Iz kraja v kraj KOT GRŠKA PRISTANIŠČA -Ljudje pravijo, da se mesta na severu od onih nižje razlikujejo predvsem po čistoči Po tej logiki bi mirne volje lahko zapisali, da se glavna trebanjska ulica lahko primerja s kakšno malo manj zanemarjeno cesto v atenskem pristanišču. TREBANJSKE STISKE Z ZELENJAVO - Tržnico ob torkih ponavadi predstavlja možak z večjim avtomobilom. Žal s svojo ponudbo ne more nadoknaditi kaj skromne izbire sadja in zelenjave po trgovinah. KOVAČ BO OSTAL - Čeravno se iz delavnice vozovnega in podkov-nega kovača Jožeta Ajdiča v Štefanu še vedno sliši pesem kovaškega kladiva, obeta napis nad njegovo delavnico, da so obrti šteti dnevi. Tabla je namreč zelo težko čitljiva in marsikdo, ki bi kovačevo pomoč potreboval, pa ni iz teh krajev, ga najbrž ne bi našel. NAIVCI DOBILI KONKURENCO - Nekateri meščani radi pravijo - najbrž je vmes precej zlobe - da bi njihov zdravstveni dom lahko precej hitreje rastel, ko ne bi delavci prevečkrat počivali. Bojda so od daleč podobni kipom in kaže, kot je trebanjski tabor dobil - konkurenco. TREBANJSKE NOTICE Prihodnost novomeškega Novega trgi Na osnovi Urbanističnega načrta govo načrtovanje: izraz potreb nemu rezultatu. Moramo se Na tem območju se je priče- veni dokument, ki naj bi odpra- funkcioniranje pr°stora | Na osnovi Urbanističnega načrta Novega mesta je ObS Novo mesto leta 1976 razpisala v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljana splošni anonimni republiški natečaj za urbanistično obdelavo Novega trga (in idejno projektno-arhitekton-sko rešitev objekta blagovnice). Nadaljnjo obdelavo nagrajenega elaborata (avtorja J. Kobe in A. Vodopivec) je ObS Novo mesto poverila Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu, kjer se v letošnjem letu pripravlja programski del zazidalnega načrta za širše območje Novega trga. Novomeška javnost je bila na ta ali oni način že delno obveščena, da se poleg intenzivnejšega izgrajevanja pripravlja tudi urbanistična dokumentacija za širše območje Novega trga. Ker je bilo to obveščanje zgolj naključno, včasih enostransko in subjektivno obravnavano, le redko pa iz pristojnih ust, smo se odločili za ta prispevek. Običajno gledamo mesto le kot posamezne skupine objektov. Toda vsa spoznanja, od zgodovinskih mestnih ureditev, ki ohranjajo značilno živost v naš čas, do uspešnejših sodobnih mestnih ureditev, nas prepričujejo, da je mesto v prvi vrsti kraj dogajanja. To pa pomeni, da izgrajevanje mesta (in še toliko bolj njegovega središča) ni le tehnična naloga, temveč predvsem naloga, kako organizirati bodoče dogajanje, ki naj daje mestu značaj vabljivosti. Mesto naj bi bilo kraj srečanj, zabave in oddiha, kljub utilitarnemu namenu, ki je pogoj njegove rasti. Takšno, kot j$ sodobno nastajanje mesta, mora biti tudi nje- govo načrtovanje: izraz potreb in hotenj prebivalcev mesta, ki so vključena v proces oblikovanja mestne podobe. Prispevek, ki je pred nami, ima namen celoviteje predstaviti javnosti dosedanjo obdelavo programskega dela zazidalnega načrta za širše območje Novega trga. Le dobra obveščenost namreč omogoča uporabnikom tega območja tvorno sodelovanje pri javnem preveijanju prve delovne faze — pri razgrnitvi programskih izhodišč, ki se bo pričela 28. VII. v prostorih krajevne skupnosti na Glavnem trgu 7 (sejna soba na Rotovžu) in se bo zaključila z javno razpravo dne 16. VIII. 1977 ob 18. uri. Kje vidimo v tej začetni fazi nastajanja urbanističnega dokumenta vlogo prebivalcev Novega mesta, kje strokovnjakov-urba-nistov in kje načrtovalcev posameznih arhitekturnih sklopov? Naloga urbanista je, da analitično pregleda življenjske razsežnosti prostora, njegovo programsko členitev, prirodne danosti in organizacijsko osnovo ter na ta način registrira ponudbo prostora. Naloga uporabnikov tega prostora pa je, da v razpoložljivi prostor projicirajo svoje potrebe, zahteve in želje, da torej v svoj življenjski prostor projicirajo svoje socialne in ekonomske sposobnosti. Na ta način sprejeta, trdno stoječa izhodišča so osnova za nadaljnje urbanistično načrtovanje prostora. Javno preverjanje posameznih delovnih faz je tista rdeča nit, ki vodi nastajajočo urbanistično dokumentacijo k real- nemu rezultatu. Moramo se namreč zavedati, da sprejet urbanistični dokument postane naša skupna obveza za vsako nadaljnje delo. (Za celotno območje Novega mesta je bil že sprejet urbanistični načrt.) To nadaljnje delo pa je nato naloga načrtovalcev posameznih skupin objektov. Podrobna obdelava posameznih arhitektonskih sklopov je odvisna od trenutnih investicijskih sposobnosti, zato ne more biti predmet urbanistične obdelave širšega območja- Kaj smo hoteli uvodoma naglasiti? To, da je v prvi delovni fazi izdelava programskega dela zazidalnega načrta predmet presoje predvsem programska opredelitev prostora za daljše časovno razdobje. OSNOVNE ZNAČILNOSTI OBMOČJA Širše območje Novega trga v Novem mestu se na JV naslanja na srednjeveško mestno jedro, na SV zajema pobočje Marofa, na S vključuje objekt gimnazije, na SV in JZ pa obrežje Krke. Prostor pred vrati srednjeveškega obzidja je dolgo časa ostal nepozidan. Prvi objekt, ki je bil sezidan na območju današnjega Novega trga, je poslopje kapucinskega samostana (sredi 17. stol.). Samostan je bil kasneje močno prezidan in je danes znan pod imenom Stara pošta. Sredi 18. stol. je bila zgrajena vojašnica, sedanje sodišče in kmalu za tem „Kresija“, današnja Študijska knjižnica. Na tem območju se je pričelo intenzivneje graditi šele v začetku 20. stol.: postavljeno je bilo okrajno .glavarstvo (občina), nato ženska bolnica, gimnazija itd. Zaradi središčne lege Novega trga in zaradi njene prometne dostopnosti so danes v tem prostoru locirane centralne mestne dejavnosti (uprava, pošta, trgovskoposlovni lokali, hotel, šolstvo). Posegi v prostor Novega trga so bili do sedaj prepuščeni bolj naključju oz. posameznim iniciativam. Pri gradnji posameznih objektov ni bil upoštevan ureje-valski princip celote. Danes se to kaže v neracionalni izrabi zemljišča in oblikovni neubranosti. URBANISTIČNO UREJANJE OBMOČJA Hitra ekonomska rast Novega mesta v zadnjem desetletju je vplivala predvsem na hitro urbanizacijo novomeške okolice (stanovanjsko gradnjo), medtem ko se ta rast na področju mestoslužnih dejavnosti in pri oblikovanju mestne podobe ni kazala. Stihijski način izgrajevanja obmestnih območij je pričel pretiti tudi centralnemu delu mesta. Skupščina občine Novo mesto je leta 1973 z dolokom sprejela Urbanistični načrt kot bodoči urejevalski dokument za vse območje Novega mesta. Urbanistični načrt obravnava območje Novega trga kot območje centralnih dejavnosti. Programski del zazidalnega načrta pa je prostorsko usmerit- veni dokument, ki naj bi odpravil naključno izrabo osrednjega območja Novega mesta. Hkrati naj bi predvidel in določil optimalne možnosti izrabe, ki bi vodile nadaljnje prostorske posege ob vsakem neposrednem interesu. Naloga ima značaj tako programskega oblikovanja novega mestnega in regionalnega središča, kot tudi značaj prenove tega območja. Opredeljuje skupno izhodišče in vzpostavlja sistem, ki bi omogočil funkcioniranje območja ob etapni izgradnji. Programski del zazidalnega načrta za to območje zajema daljše časovno razdobje (približno do leta 2000). Zato ni izraz samo trenutnih zmožnosti in sposobnosti, marveč pušča odprto pot bodočim rešitvam, ki jih prostor dopušča. Izhodišča za programski del zazidalnega načrta Osnovna vodila pri izdelavi načrta: — bistvo življenja in urejanje mesta je v njegovi kontinuiteti: a) čim manj rušenja, zato pa kvalitativna rast obstoječega z dograjevanjem; b) upoštevanje do sedaj sprejetih dokumentov (urbanistični načrt); — ugotoviti je potrebno maksimalne možnosti, ki jih nudi prostor, in omogočiti dobro funkcioniranje f>rostora vsaki fazi izgradnje, - vključiti sodelovanje nap ga kroga javnosti vn« njali sprejemanja doKuro in realizacije gradenj- Kvalitetne oselitvenp nadaljevati im l°centralnost Novega trgaj na novejše pos< močje Novega m- Kandija, Grm, Locna', 2. izraba območja s P™ centralnimi deJa!" ;e c* je logično nadaljevanj tralnih funkcij sredj ga jedra. Prostorska^ na staro jedro omjjJ sebojno funkcio zavo in členitev 3. prometna dostop« ijanska cesta, Cest^"ea Les Cesta kom-«,, neta - kasneje [ zMa?r> : novi 0 ILC Id — JV«**—J- X. železniškem mostu;- 4. koncentriranje pro? ciamih in kvartarnih 5. močna prisotnostzdj 6. prisotnost prostor^, minant širšega Kapitelj, Marof, Negativne močja, ki naj bi j«1 presegH: be ti 1. neracionalnost izr 2. neučinkovita prom^ 3. mešanje nezdrJIŽf^tt4a membnosti prostora UT.A, vršine, parkiranj®’f ureditve, avtobusn P giavj 4. naključno obliko brez zaključenih ce^ vide stu na ( Ijut Pred RAGOV L06 RAGOV LOG j# Osrednji plato Novega trga danes zapolnjuj^! .jj, dejavnosti. S tem da bi na njegovi površini odp^j # promet, bi omogočili funkcionalno sožitje deja območju ter prijetno in varno zavetje obiskovale • ozelenjena površina platoja se terasasto spušča k o ^ je kraj srečanj, prostor z vodnimi površinami, zelenj za igro otrok ter trgovsko-gostinskim pritličjem. gfgofii Pričujoče slikovno gradivo ni posnetek bodočega skuša privabiti le ambient, atmosfero, ki je predlagane členitve prostora. O 0 a ccfti CW$ e§5 gSgS 0 □ 03 ^ as površine po namenu izraba površin predvideno stanje obstoječe stanje l-_...........IH stanovanjski objekti proizvodni objekti i J zelene površine območje centralnih dejavnosti območje Šolstva območje stanovanjske graditve ESsIšIsIl zelene površine objekti centralnih dejavnosti Šolski objekti pa s širjenjem te dejavnosti na obstoječi lokaciji. Sem sodijo tudi mestne zelenice, ki so parkovno urejene in nezazidljive. Območje dopušča pozidavo s 30.000 m2 novih površin, namenjenih centralnim dejavno stim. Programska načela delitve površin po namenu Posledica dosedanje naključne izrabe prostora je heterogena vsota posameznih namembnosti, ki se družijo na tem ob močju in ustvarjajo neartikuliran prostor. Doslednejši pristop k urejanju prostora ter enovitejši porazdelitvi namembnosti omogoča funkcionalno in prostorsko sožitje in dopolnjevanje dejavnosti tako v pozidanem, kot zunanjem prostoru. 1. Območje centralnih dejavnosti zajema Novi trg, jugo- vzhodno pobočje Marola, območje severnega in vzhodnega območja Ceste komandanta Staneta ter območje sodišča. Ta izraba sega tudi v pritlične etaže objektov ob Jerebovi ulici (medtem ko so v zgornjih etažah stanovanja!).- Na tem območju naj bi se nahajale predvsem dejavnosti kvartarnega sektorja: mestni in regionalni družbenopolitičn-in poslovni center, pošta, sodišče, kultura, banka in pa oskrbne dejavnosti: trgovina, agencije, hotel, gostinstvo. 2. Območje šolstva in otroškega varstva zajema prosotr gimnazije, osnovne šole, zdravstvene in poklicne šole. To območje je zaradi izpostavljenosti prometu neprimerno za potrebe šolstva. Predvsem naj bi kvalitativno dopolnjevali obstoječi program, za kvantitativni presežek pa je predvidena nova lokacija (šolski center na Grmu). Osnovne šole pa naj se grade v sklopu novih stanovanjskih zazidav. Otroško varstvo na pobočju Marofa danes zadovoljuje potrebe tega območja, vendar se bodo ob intenzivnejši izrabi širšega območja Novega trga verjetno pokazale nove potrebe. Te bi deloma reševali v sklopu posamezne delovne organizacije in 3. Stanovanjske površine Območje ob Jerebovi ulici in delno Cesti komandanta Staneta je, kot že do sedaj, namenjeno stanovanjski izrabi. Vendar bi pritlične etaže objektov ob prometnicah postopoma namenili centralnim dejavnostim (manjša trgovina, predstavništvo, uslužnostna dejavnost). Predvidene površine cca 1.60 ha dovoljujejo pri gostoti 200 preb./ha poselitev s 320 prebivalci = cca 100 stanovanj. To predvideno zmanjšanje števila stanovanj gre na račun izboljšanja kvalitete bivalnih pogojev in pa izrabe pritličij za centralne dejavnosti. 4. Zelene površine Obstoječa intenzivna ozelenitev območja ima nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno v .daljšem obdobju odpraviti. Predvsem terja sodobna ureditev zelenja namensko opredelitev vseh posameznih zelenih površin. Preurejeni obstoječi objekti in dopolnjujoča Jj?^a programom mestnega vključevanjem in dopolnjevanjem obstoječih kaže na vabljivost dogajanja v tem prostoru. 1000000 DOLENJSKI LIST tooopo* Površine i_*tanje Programska načela ureditve zelenih površin Kot smo rekli, želimo obstoječe kvalitete območja ohraniti tudi v prihodnje in utrditi nji-hov smisel in namembnost, ki bo ustrezala Značaju prostora. Zelene površine razdelimo v pet skupin: 1. drevorede in obrobno zelenje, ki nudijo pešcu senčno pot, zaščito pred hrupom in vplivi cestnega prometa v bodoče obnavljamo, podaljšujemo in z njimi opremljamo in oblikovno poudarjamo glavne peš smeri; 2. za parkovne površine so predvidene vse večje zelene površine na območju, ki se nahaja v zazidanem območju oz. v njegovi neposredni okolici. Osnovne značilnosti teh površin so: - dostopnost javnosti, - parkovna ureditev zelenja, - umetna osvetlitev ponoči. K tem površinam štejemo park pred Domom JLA, zeleni vrt ob poti K sodišču, JV pobočje Marofa (ob objektih vzg oj-novarstvene ustanove, družbenopolitičnih organizacij in športni dvorani); 3. tlakovane ozelenjene površine so obogatitev centralnega mestnega prostora - osrednjega platoja Novega trga, ki se terasasto spušča k raščenemu zelenju rekreacijskih površin na obrežju Krke. Toje kraj srečanj - prostor z vodnimi površinami, zelenjem, površinami za igro otrok, gostinsko-trgovskim pritličjem in sedergem v zatišju; 4. zelene površine množične rekreacije zavzemajo območje nabrežij Krke - na J in SV obravnavanega območja. Obravnavane površine predstavljajo vez med centralnimi oz. stanovanjskimi površinami ter Krko. Kot že naziv govori, naj bi bile te površine namenjene rekreaciji prebivalcev oz. obiskovalcev območja. Ob priložnostnem značaju obiska teh površin torej ne bi smeli zahtevati neke organiziranosti obiskovalcev (športna društva, klubi), marveč naj bi ti imeli na voljo športne naprave, ki omogočajo množično rekreacijo v pravem pomenu besede (trim steze, odprta športna igrišča, balinanje, otroška igrišča, tenis, sedenje v zelenju etc., javna stranišča); 5. mestni gozd je naravno nadalj evanje obrobnih zelenih površin območja. To sta Ragov log in Račnica, ki sta z obmo- čjem povezana preko mostu oz. brvi. Mestni gozd je gozdna površina, kije opremljena s potmi oz. s. počiščeno podrastjo in omogoča svobodo gibanje. ZAKLJUČEK Zgoraj navedena načela programske ureditve prostora, funkcionalne prometne sheme, ureditve zelenih površin in končne sinteze izhajajo tako iz predvidevanj, ki jih določa že sprejeti Urbanistični načrt Novega mesta, kot iz programov in želja obstoječih in bodočih uporabnikov prostora, iz zaključkov razprav, ki jih je organizirala Skupščina občine Novo mesto, naravnih prostorskih danosti in sedanjega stavbnega fonda. Kot je bilo že uvodoma povedano, je ta prispevek le prva informacija, ki naj širšo javnost pritegne k sodelovanju pri nastajanju urbanističnega dokumenta za območje Novega mesta. Miumerne površine obstoječe stanje i m°torni promet parkiri" Površine peščeve površine prometnih površin ^Snih vt'jtSledna ločitev po-vrst prometa '■Tranzit Vi(leni moit P°vezuje pred- stunjobželezniškinfmo- ' se navezuje j če«’/6Če P° trasi Po kat (Za raZlik° 0d Po katerem naj bi po- ■’ bliže Doma JLA 1 Stare koman-uneni že danes motor-, zlasti - dograditvi-> mostu. Si dov0^eSfa ^cev> pred- etna Podzemna Lolco ^dvo' ^ mna zveza, z uvo- zom in križišča Ljubljanske ceste s Cesto herojev, ki poteka med objektoma Stare komande in PTT do izvoza pred Domom JLA), pa tudi Cesta komandanta Staneta dobijo značaj dovoznih cest. Dostava je tako omogočena vsem uporabnikom prostora. 3. Mirujoči promet Koncentracija delovnih mest, trgovine in uslužnostnih dejavnosti na tem območju zahteva ureditev večjega števila parkirnih mest - do cca 900. Stanovanja ob Jerebovi in Ulici talcev zahtevajo dodatnih 120 parkirnih mest. Problem parkiranja se kaže že danes: avtomobil požira peščevo površino meter za metrom. Zato se bo v prihodnosti v Novem mestu zasajeni v prejšnjem bili obnovljeni. V mestno življenje jih je da jih tlakujemo, opremimo s klopmi, nje navežemo privlačen drobni program. Danes utesnjeno peš pot ob močno prometni Cesti herojev prestavimo više, k šolskim objektom. Obnovljen in podaljšan drevored deluje kot zvočna pregrada in tako izboljšuje delovne pogoje v zgradbah šolskega centra, obenem pa omogoča sprehod v hladu kostanjevih krošenj, s pogledi na staro mestno jedro s Kapitljem kot osrednjo prostorsko dominanto ter otroškim živžavom, ki daje danes neprivlačni peš povezavi Ločne z Novim trgom povsem nov značaj. I zelene površine brez namenske opredelitve 1 gozdne površine mostu v Ločni in gradnja nove cestne zveze med Rogovim in Kandijo omogočata dobro prometno zvezo s predvideno lokacijo za avtobusno postajo. Nekaj kilometrov da|ša avtobusna pot odtehta prostorske kvalitete, kijih predstavitev avtobusne postaje prinaša osrednjemu proštom Novega mesta. Območje Novega tiga pa mora biti dobro dostopno z linijami lokalnega avtobusa, ki naj bi imel postaj a-lišče na glavni „arteriji“ skozi območje - ob 'Domu JLA in Ljublj anski banki. - železnica: Urbanistični načrt predvideva glavno potniško postajo za Novo mesto na postaji v Kan-diji, kije oddaljena od obravnavanega območja 500 m. Ne smemo pa si zapreti že obstoječe možnosti ureditve lokalnega postanka ob izhodu železniške proge iz bršljinskega predora. S tem bi se območje navezovalo na hitri obmestni (regionalni) železniški transport, ki je že upravičen pri industrijskem središču, ki privab| a 20.000 delavcev na dan. prometne površine predvideno stanje ■HHI tranzitni promet dovozni promet CZI3 parkirne površine nujno treba lotiti sistemske rešitve: gradnje večjega števila skupnih parkirnih površin, ki bodo smotrno izrabljene ves dan (dopoldne uradi, popoldne trgovine, zvečer športne in kulturne prireditve). Ce potrebujemo na 75 m2 površine centralnih dejavnosti eno parkirno mesto, je potrebno zgraditi 906 p.m. samo za ožje območje Novega trga. Pri takšnem posegu morajo sodelovati pri investiciji vsi, tako obstoječi kot tudi bodoči uporabniki tega prostora. Domače izkušnje kažejo, da je ureditev večjih parkirnih površin učinkovita le v neposredni bližini centralnih mestnih dejavnosti (cca 500 m). Skupne parkirne površine je na tem območju možno urediti v več etažah pod nivojem osrednje ploščadi Novega trga ali pa kot samostojen objekt, lociran južno od osnovne šole, na mestu današnje bencinske črpalke. 4. Peš površine Bistveno spremembo naj bi načrt prinesel tudi pri površi- tnrrem jml , S;::::::;;:;! peščeve površine podhod bus postanek avtobusa nah za pešce. Današnje peš poti so le izjemoma urejene kot sodobne, ločene, zgolj pešcu namenjene površine (glej prikaz obstoječega stanja). V večji meri služijo tudi ostalim vrstam prometa, kar onemogoča urejeno povezavo peš poti. Pri novem načrtovanju je upoštevana dosledna ločitev peščevih površin od motornega prometa. Tako naj bi bila ploščad osrednjega platoja Novega trga (med Domom JLA, Staro komando in hotelom Metropol), obkrožena z objekti centralnih dejavnosti, namenjena izključno pešcu. Podobno so predvidene večje površine za pešce pred novim poslopjem Ljubljanske banke in pred poklicno šolo. Seveda so tudi vse zelene površine namenjene izključno pešcu. Danes na posameznih mestih že uresničeno kvaliteto — pot v senčnem drevoredu, ločeno od ceste, nadaljujemo tudi vnaprej: - pešpot ob Cesti herojev naj bi bila v prihodnosti prestavljena k šolskim objektom, dvig- njena in odmaknjena ter z zelenjem zaščitena od prometnega hrupa in izpuhov; - del Ulice talcev med Cesto komandanta Staneta in križiščem z Jerebovo naj bi bil namenjen le pešcu in ozelenjen z drevoredom; - Cesto herojev naj bi pešci prečkali pri sedanji bencinski črpalki (ki bi jo sčasoma odstranili) v podhodu, ki bi bil v nivoju že obstoječe (a še neurejene) peš poti med poklicno šolo in tovarno obutve. 5. Javni osebni transport - avtobus: Enega od osrednjih prostorskih konfliktov na Novem trgu pomeni danes tako lokacijsko kot organizacijsko neustrezna avtobusna postaja. Menimo, da je potrebno pred novim gradbenim posegom v širši prostor Novega trga prestaviti avtobusno postajo na prostor, ki ga za to predvideva UN Novega mesta. Ta poseg je možen že pred izgradnjo novega mostu na levem bregu Krke (ob današnjem železniškem mostu). Izgradnja zelene površine predvideno stanje 8°8< drevoredi I parkovne površine tlakovane ozelenjeni površine površine množične rekreacije mestni gozd predvideno stanje objekti centralnih dejavnosti šolski objekti stanovanjski objekti M prometne površine IZI.Z1.I parkirne površine peščeve površine [ zelene površine tedensK6le Četrtek, 28. julija - Zmago Petek, 29. julija - Marta Sobota, 30. julija — Maksim Nedelja, 31. julija - Ignac Ponedeljek, 1. avgusta - Ljubica Torek, 1 avgusta - Alfonz Sreda, 3. avgusta - Lidija Četrtek, 4. avgusta - Dominik LUNINE MENE 30. julija ob 11.52 uri - ščip BREŽICE: 29. in 30. 7. francoski barvni film Le kje je 7. četa? 31. 7. lju- UGC in 1. 8. ameriški barvni film Mashville. 2. in 3. 8. francoski barvni film Razsodba. BRESTANICA: 30. in 31. 7. ameriški barvni film Detektiv Mekkju. KRŠKO: 30. in 3. 8. ameriški film Umazane roke nad mestom. 3. 8. francoski film Veliki revolveraši. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 29. do 31. 7. ameriški barvni film Kasim. 1. in 2. 8. italijanski barvni film Mali greh. 3. in 4. 8. ameriški barvni film Vrnitev moža z imenom konj. SEVNICA: 30. in 31. 7. ameriški film Doktor detektiv. RIBNICA: 30. in 31. 7. ameriški barvni film Bili 2 klobuka. TREBNJE: 30. in 31. 7. angleška barvna tragedija Macbeth. QS SLUŽBO DOBI UČENCA za pekarsko obrt sprejmem takoj. Franc Perne, Pekarna, Medvedova 10, 61240 Kamnik. SPREJMEM nekvalificiranega delavca. Alojz Vrščaj, Zidarstvo in fa-saderstvo, Lamutova 15/ Novo mesto. BRIVSKO - frizersko vajenko sprejme frizerski salon Lavrinšek, Krško. SPREJMEM vajenca za polaganje parketa in podov iz plastičnih mas. PARKET-PLASTIKA. Vinko Novak, Lebanova 37, Novo mesto, telefon 21-642. ZAPOSLIM dva mlajša KV mizarja pohištvene ali stavbne stroke. OD po dogovoru, možnost nadurnega dela. Neda in Bojan Gerden, Ivančna gorica 92. CVETLIČARNA FRANC KLOBASA, Brežice, Cesta I. borcev 20, sprejme dva vajenca ali vajenki za poklic splošno vrtnarstvo-cvetli-čarstvo. STANOVANJA DVEMA dijakoma oddamo sobo s kopalnico. Urejeno centralno ogrevanje in ločen dostop. Naslov v upravi lista (2343/77). DVA DIJAKA ali dijakinji sprejmem v opremljeno sobo. Jerman, Šegova 26, Novo mesto. IŠČEM stanovanje v Novem mestu s centralnim ogrevanjem. Plačam eno leto vnaprej. Prosim, javite na naslov: Zlatko in Viktorija šolič, II. Pile 31, Zagreb. PRODAM dvosobno komfortno stanovanje, centralno ogrevano, z vrtom in telefonom. Resni interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo lista pod šifro: „GRIČ“. Motorna vozila PRODAM traktor Zetor 14 KM s priključki. Vel. Bučna vas 16, Novo mesto. PRODAM zastavo 850. Jože Češek, Armeško 30, Brestanica. PRODAM VW 1200, starejši letnik, dobro ohranjen, registriran do aprila 1978. Anton Cvelbar, Šentjernej 84. PRODAM Ford Escord 1100, letnik 1973 najboljšemu ponudniku. Informacije na telefon: (068) 23-807. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1969, registriran do 14. januarja 1978. Vprašati ob delavnikih po 15. uri. Pod Trško goro 71, Novo mesto. ZASTAVO 750 poceni prodam. Prevoženih 4.000 km po generalni, neregistriran, v voznem stanju. Ogled vsako soboto in nedeljo v Podklancu 13, Vinica pri Črnom- PRODAM nov avto znamke Zaporo-žec, še neregistriran. Cena po dogovoru. Anton Osterman, Hruše-vec 18, Straža. PRODAM princa 1200. Milan Vla-šič, Gotna vas 51 c, Novo mesto. PRODAM traktorsko kosilnico Laverda, odlično ohranjeno, tri-točkovni priklop, pogon na kar-dan. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarj. Toplice. VZMETI za ami 8 break prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarj. Toplice. PRODAM OSEBNI AVTO CIMOS - CITROEN GS 1220 CLUB - pei barve. Leto izdelave april 1976, prevoženih 28.000 KM, registriran do aprila 1978. Vprašajte na upravo DL, Glavni trg 3, Novo mesto (tel.: 068-23-611), v ponedeljek 1. VIII. 1977 od 6. ure dalje. iODNO prodam R-8, letnik 1966. Pavlin, Lamutova 1, Novo mesto. PRODAM fiat 850. Tomaž Rabzelj, Škocjan 21. PRODAM traktor Ferguson (35 KM) s kabino. Jože Hudoklin, Loka 18, Šentjernej. PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Martinčič, Dobrova 10, Škocjan. PRODAM ami 6 break, 602 ccm, 32 KM, letnik 1968, registriran do 31. 1. 1978. Adamičeva 32, Novo mesto. PRODAM R-8, letnik 1970, registriran do oktobra, potreben manjšega popravila. Colarič, Jablan 6, Mirna peč. PRODAM osebni avto Ford Exord 1100. Martin Gregorič, Groblje 25, Šentjernej. PRODAM tomos APN 4 po zelo ugodni ceni. Jože Berg, Mirna 115. PRODAM dobro ohranjen fiat 750, letnik 1970, registriran do 19. 6. 1978. Anton Starašinič, Grajske njive, Loka, Črnomelj. nje, vam po predhodnem naročilu nudi. prodajalna Tonika Grilc, Senovo, telefon 75—323. V NEDELJO, 31. julija, bo na vrtu gostilne Rogelj pri Dobrniču igral ansambel Jerko. Vljudno vabljeni! OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo akumulatorska delavnica BLAŽO TASEV, Novo mesto, zaprta zaradi letnega dopusta od 1. do 13. avgusta. Se priporočam! ISKRENO prijateljico vitke postave in vesele narave, do 25 let, ljubiteljico moija in glasbe, želim spoznati za skupne izlete in dopust. Poroka ni izključena. Ponudba pod šifro „Slika zaželena - tajnost zajamčena". POROČNI PRSTANI! Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! PRODAM hišo s posestvom v Gor. Lokvici 21 pri Metliki v Beli krajini. Oglasite se pri Janezu Videtiču, Bereča vas 32, Suhor. PRODAM nedokončano hišo ob Krki, oddaljeno 2 km od Novega mesta. Informacije pri Ljubu Munihu, Ločna 4 a, Novo mesto. PRODAM HIŠO z vrtom. Milan Popovič, Volčičeva 14, Novo mesto. PRODAMO starejšo hišo z nekaj zemlje in lepim vrtom v bližini Otočca pri Novem mestu. Naslov v upravi lista (2346/77). STANOVANJSKI poslovni objekt -gostilno z vinogradom in sadovnjakom blizu Krškega prodam. Ponudbe pošljite na naslov: P.P. 30, 68270 Krško. PRODAM zemljo za vikend in vikend hišico. Slavko Drugovič, Blatno 43, Globoko pri Brežicah. NOVEJŠO stanovanjsko hišo v Novem mestu kupi delovna organizacija. Naslov v upravi lista. mmmm DRAGI in skrbni mami ANI BREZAR iz Hmeljčiča 8 pri Mirni peči želijo za njeno praznovanje vse najlepše in najboljše ter da bi bila še dolgo let zdrava v krogu svojih otrok, otroci z družinami, posebno Polde. DRAGEMU možu STANETU RAVBARJU iz Smolenje vasi 60 želita vse najboljše ob 50. rojstnem dnevu žena Anica in Lerka z družino. DOBRI in skrbni mami, stari mami in prababici JOŽEFI VIDMAR iz Kota pri Semiču iskreno čestitamo za njen 70. rojstni dan in še na mnoga zdrava leta. Hči Pepca z družino, hči Mima z možem, hči Nada z družino in sin Tine z družino iz Avstralije. PRODAM PRODAM mlatilnico v dobrem stanju, primerna za vsakega kmeta, s čiščenjem žita. Anica Pene, Vel. Slatnik 24, Novo mesto. PRODAM večjo količino belega vina in obračalnik Sonce po ugodni ceni. Alojz Novak, Dol. vas 7, Mirna peč. UGODNO prodam skoraj novo harmoniko znamke „Melodija“, 80-basno in harmonij znamke Tiger. Cena po dogovoru. Telefon 71-974 vsak dan od 8. ure naprej. SUHE macesnove plohe prodam. Telefon: 22-045. PRODAM pse čuvaje z mladiči. Lesjak, Ragovska 5, Novo mesto. PSE mladiče volčjake prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM harmoniko-120 basno, 4-krat uglašeno novo (Royalstan-dart-Montana), za 8000 din. Naslov: Anton Rožmancc, Log 34, 68294 Boštanj ob Savi. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno starejšo spalnico (orehov furnir), in manjšo dnevno sobo (jesen) za 10.000 din. Ogled vsak delavnik od 14. do 15. ure, v soboto in nedeljo od 9. do 10. ure. Igor Penko, Jerebova 20/111, Novo mesto. POCENI prodam trofazni hidrofor. Franc Kolenc, Dol. Kamence 61, Novo mesto. PRODAM stereo gramofon. Hadl, Cankarjeva 34, Novo mesto, telefon: 21-254. PRODAM kuhinjsko kredenco. Lela Mažibrada, Ragovska 16/17, Novo mesto. PRODAM kuhinjo: kuhinjsko omaro, mizo, dva stola in kotno klop. Albin Remškar, Pod smreko 1, Črnomelj. PRODAM enodelno omaro in kavč, Zlatko Pajnič, Kajuhovo naselje S 4, Kočevje. PRODAM 6001 cvička. Naslov v upravi lista (2314/77). PRODAM navadno trovrstno harmoniko. Krivec, Kettejev drevored 49, Novo mesto. PRODAM grablje Sonce 3. Miha Ti-sovcc, Straža 17. KUPIM KUPIM mali traktor do 18 KM. Ponudbe s ceno in opisom. Naslov v upravi lista (2319/77). ^OBVESTILA ■ BRESKVE po 12,00 din kg z odlično aromo, primerne za vkuhava- ANA KOCJANČIČ, ŽUŽEMBERK 120, prepovedujem hojo'in pašo kokoši po moji parceli Zarančko-vo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. RAZNO LOKAL, primeren za frizerski ali šiviljski salon, oddam. Pojasnila dobite na telefon: (068)-21-322. OD Trebnjega do Karteljevega sem z avtomobila izgubil paket pohištva BV 2 Borelj. Poštenega najditelja prosim, da sporoči na telefon 23-006. ZATEKEL se je ubogljiv pes, velik, črne barve, noge rjave, ušesa pokončne. Naslov najditelja se dobi v oglasnem oddelku Dol. lista. (2354/77). V času od 14. do 20. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Klobčar iz Regerče vasi -Klemena, Anica Zakrajšek z Mirne - Uroša, Marija Omerzel iz Ardra -Jožeta, Terezija Brinovec iz Gradišča - Zdenko, Ana Vidrih z Rdečega kala — Simona, Ana Ladika iz Kamanja - Dijano, Milena Čulk z Roj - Simona, Alojzija Cesar iz Vrhtrebnja — Sabino, Marija Novak s Senovega - Suzano, Ema Klemenčič z Drske - Gregorja, Justina Zakošek iz Brezovice -Igorja, Dragica Udovč iz Obrha -Roberta, Vida Pavlovič iz Kapljišča - Brigito, Jožica Udovč iz Tržišča - Ivana, Jožefa Vidmar iz Zbur -Blaža, Terezija Zore iz Čužnje vasi - Sonjo, Matjana Hudorovac iz Coklovce - Robija, Marjana Resnik iz Bučarce - Mateja, Ana Žabkar iz Sela - deklico, Berta Mrvar z Gornjih Laknic - deklico, Marija Laznik iz Črešnjic - deklico, Frančiška Popit iz Mokronoga -deklico in Majda Blatnik iz Žvirč -deklico. - ČESTITAMO! ZAHVALA V najlepših letih svojega življenja nas je za vedno zapustil naš mož, oče, sin, brat in stric JANEZ VIDERVOL iz Mrtvic pri Stari cerkvi Nenadoma je njegovo srce prenehalo biti, srce, ki je znalo tako ljubiti svoje najbližje, svoje prijatelje, sočloveka in se je znalo samo razdajati. Zato je ta nenadna izguba še toliko bolj boleča. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki so sočustvovali z nami in spremili pokojnega v tako velikem številu na zadnji poti. Posebna zahvala za vso skrb in lepo organizacijo pogreba gasilskemu društvu Stara cerkev in ostalim gasilcem, Lovski družini iz Kočevja in Dolenje vasi, podjetju ITAS Kočevje in Lik Kočevje, govornikom tov. Žagarju, Mrvarju, Kosu in Letonju, vsem godbenikom, pevcem ter ostalim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vcncc in cvetje. Žalujoči: žena Aleksandra, sin Tone z družino, mama, sestri Ančka in Mara z družinama, brat France z družino in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadni smrti naše drage hčerke, žene, mamice, sestre in tete MARIJE UDOVIČ roj. Goljuf iz Praproč pri Trebnjem se najiskrenejc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znanccm in sosedom za sočustvovanje, za izraženo sožalje, podarjene vcncc in cvetje. Iskrena hvala kolektivu Trimo Trebnje za vso organizacijo in pomoč pogreba, govorniku, godbi, učencem 7.d razreda in dijakom 3.d gostinske šole. Hvala župniku za opravljeni obred. Vsem, prav vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, mož Tone, sin Stojan, hčerka Mira, bratje in sestra z družinami ter drugo sorodstvo. Trebnje, Novo mesto, Portorož ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARIJE REPŠE iz Šentjanža št. 73 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, in kolektivom LISCE in METALNE iz Krmelja ter KZ Tretmje,^. so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji ““ vence in cvetje. Krmelj in Posebej se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma M™] a Lindičevim za pomoč in skrb med boleznijo. Hvala govorni poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Janez, hčere Martina, Marija, A rtiča ® Milena, sinovi Ivan, Vinko, Ciril, Rudi in 19 družinami ZAHVALA • 7a vedno V 92. letu starosti nas je za ^ zapustila naša draga mama mama MARIJA MIKEC z Malega Slatnika 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom tov- za podarjene vence in vsestransko pomoč ter tov. Avsc ^ Tekstorjevi za poslovilne besede ob odprtem grobu. IsKr . aktivu ZB za podarjeni venec ter župniku za opravljeni on ■ < Žalujoči: hčerki: Nežka z možem Francem, Joie a sin Stanko z družinama V. V SPOMIN 5. avgusta bosta minili dve odkar nam je kruta usoda mn P t8iA zgodaj vzela našega ljubljenega bratca IVANA AVSCA z Malega Slatnika 28 Niti slutil nisi, da se ne boš nikoli več vrnil v naš dom-^e jjva]a te pozabili, čeprav počivaš v preranem in hladnem gr° vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje ter svečke. S 8 Slast Rato P»< ?r S Neutolažljivi: vsi njegovi V * v esn S Jtab H !"» iub( St Mcm N »n* ‘rhc g*. ji: S > ,yana ) Wblj *nt, ib sestre ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, tete m JOŽEFE ŠUŠTARŠIČ z Vrha pri Šentjerneju pod*1^ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in ne vence m cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala sosedo . z3 p in sočustvovanje, oktetu Šentjernej, GD Šentjernej, ■ 0bre darjeni venec ter duhovnikoma za spremstvo in opra J Vsem, prav vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ¥ Si, K: hk I $ DOLENJSKI LlSt IZDAJA: Časopisno založniško podjetje mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo ^ Sevnica in Trebnje. nravlj^9' IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ uP,tf ' OVO^lV sednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR nik), Ivan Zoran (names Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (uredniK r'“^62eleznl Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred .anico • valpp Prilna#» Potor FVnnnmckii • r »caniK: MavKO Luosina. .. K UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni m nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovorneg ,,-un (*, ■*ir odgovorne«« ^ ‘"AsgSTO&V valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda-/•*-Klinc. .. _ Le^piuj' IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 d. »jijva v!.ij (° nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din. P z 4 Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarje p^^rU . ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - .M&!: 52100-620-107-32000-009-8-9. . ,cninai78dif. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din. • strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji su beseda o odi. Vsak mali oglas do 10 besed. 39 din, vsaka nadaljnj ceJ1i)CL vse druge oglase in oglase v fciSrvi velja do preklica ,.c jS 3 $er 10. 1976. Po mnenju sekretariata za infornVi JL|a£uje . 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski Ust ne V ^ davek od prometa proizvodov. Nove"!to. Hill! TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK.. * v0 ul«*1. 68^ 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Nas* Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (Oo8'- jtave(u(: U čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časop ■ ^ ju prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni ska pravica, Ljubljana. 22 D0LENISK1 LIST St. 29 (1460) Radio ljubljana &D^P°ro^a °b 1.00, «00 1'nn’n 00’ 6’00’ 7 00> S?®. ilV il AA1 V,8«?0’ ?-90' ifJJO, 11 nn ’ A A* O.UU, y.uu, M 7 on JoaS’ 13-00> 14-00> N 24 00 Si *1?'°0, 22-°°’ l! io 5 nn , čni sP°red °d (razen ob torkih). Pi-^tePor?0d od 5.°° do 8.00. Ghibena m « 8' JULIJA: 8.08 )0,^nTe nHJa\?'°? Počitnis'ko 0 PočStrani d0 'A kan fr P°zd«vi. r»«x ?> kako m po čem? strani. 10.15 '1,1 P° cemY 10.40 Jfo. u za naše goste iz Jtolo do ir”1?, Pa vam Ni m£A, i210 Zyoki Jf^eti - (jr }J- *2.30 Kmetijski *» dn.^-.Janez Zg' SeaV4"° Mehurčki. 15.30 fefhlj. lfi rin -l, z niajhnimi 16.00 Vrtiljak. 19.35 Ml - . 19-45 Minute z Mladi levi. 20.00 'noč Z* .,vrtUjak. 19.3 blom’ u?Cj". 19,45 Minute ^večern* 20‘0u ov, it ^.domačih pesmi in fesolk«* Literarni večer. iiaija 5® literature Matija i^utno. 23 i n , Literarni PETpritmov P°PeVk ‘n iiatŽL J„ULIJA: 8.08 9.05 Počitniško ®!t)cne ferti Strov- 9-40 Iz N 10 15S® jugoslovanskih a em? I04n t J: kam' kako « raž* goste lTtUnstični napotki 2«ih oteh ?iV}Pne- n-03 Po Kml? } orkestri in tar>jo nasveti - P* Cilji in naloge izobraževalne skupnosti za gozdarstvo« 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.25 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost. 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 30. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. lz.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Joža Urbas: Krmljenje prašičev z okopavinami. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena abeceda. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo ansambel Deča Žguija. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute 2 ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.30 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 31. JULIJA: 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 1. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v avgustu. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 2. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Mladi koncertant 9.40 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Poletni promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Babnik: Sodobno pitanje v čebelarstvu. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00 Vrtiljak. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.20 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT - studio Zagreb. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 3. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ob lahki glasbi. 9.40 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Pogačar: Mlečnost krav križank. 13.20 Obvestila in zabavna glasba. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 19.45 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00' Glasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. TELEVIZIJSKI SPORED V času od 17. do 24. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Marica Žganjer iz Bregane - dečka, Helena Skaler iz Vel. Obreža - Tatjano, Nevenka Nestič iz Brežic - Izidoro, Djurdjica Florijan iz Samobora -Ivano, Nevenka Škof iz Pavlove vasi - Tadeja, Štefica Bogdan iz Oboreva - Marjana, Jožica Tkaučič iz Slogonskega - Tomaža, Miroslava Miklič s Pleska — Riharda, Mara Colarič iz Kalja - Jasminko, Ljudmila Vratič iz Breznice -dečka, Matilda Peh iz Šivic -Simono, Marija Povh iz Jesenic na Dol. - deklico, Štefanija Hršak iz Novakov — dečka, Kata Zlodi iz Strmca - dečka, Milena Zaniuk s Čateža - dečka, Anica Glogovič iz Križ Brdovečki - Maria, Zdenka Pavlin iz Vrhovčaka - Alojza, Nevenka Pasarič iz Šibic — Igorja. - ČESTITAMO! PETEK, 29. JULIJA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) - 18.20 Glasba z obrobja — dokumentarni film (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Brigadirski TV studio (Sk) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55. Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) — 20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 E. Muzii: Izvori mafije -barvna nadajevanka (Lj) - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Razgledi: Sonce v drvarnici — barvna oddaja (Lj) - 21.25 Bogataš in revež — barvna nadaljevanka (Lj) — 22.15 TV Dnevnik (Lj) SOBOTA, 30. JULUA: 17.15 Obzornik (Lj) - 17.30 Mozaik (Lj) — 17.35 Sedem rimskih gričev -film (Lj) — 19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30, TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19-55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Veliki lopovi — barvni film (Lj) - 22.05 625 - pregled sporeda (Lj) - 22.25 Propagandna oddaja (Lj) - 22.30 TV Dnevnik (Lj) -22.45 Odrske luči - barvna zabavnoglasbena oddaja (Lj) NEDELJA, 31. JULIJA: 9.15 Poročila (Lj) - 9.20 Za nedeljsko dobro jutro: Oktet bratov Pirnat -barvna odd. (Lj) - 9.50 625 -Pregled sporeda (Lj) - 10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barv. nadalj. (Lj) - 11.00 Otroci sveta, barvna serija (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Ljudje in zemlja (Lj) -12.35 Poročila (do 12.40) (Lj) -Nedeljsko popoldne: S. Vlajkovič: Mora - TV drama — Okrogli svet - 18.10 Poročila (Lj) - 18.15 Sandokan - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Stojanovič: Več kot igra, barvna nadaljevanka TV Bgd (Lj) — 20.55 Skrivnosti medvedje votline (Lj) — 21.25 TV Dnevnik (Lj) — 2140. Glasbena oddaja (Lj) - 22.20 Športni pregled (Bgd) PONEDELJEK, 1. AVGUSTA: 17.10 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - posnetek (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Človek in zemlja - serijski barvni film (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (N. Sad) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 R. Bogdanovski: Ali ti nisem rekel? -barvna drama TV Skopje (Lj) - 21.20 Propagandna oddaja (Lj) -21.25 Mozaik kratkega filma - ... TV Dnevnik (Lj) (Lj) v g 2dpnL°Vonie!>k]*nJUn^a do 6. julija V«n0 kajne Tdn^nici r°dile: D0hr Stanka m Črnomlja -°!WVe ~ Alojza vn “ Dolnje C? ' Cka’ m11®1 Bašelj iz CS. vasi _ M*J Anica jSslava k c“*la ’ t,"3 T?tter 12 r«ijo u mWec ii č, Metoda, Marjeta to* Škocjana -iz Gornje KaJSja ^Nemške vasi -»JJhljane Matjana ^ Srebrnič S»',kc S dečka iL- K°valjev iz £ OrenoST’ th0;f. OstrdoegkahC°J %. G**la Hrova^tebff I Hvala za vašo kri, 9 ki rešuje življenja ! 19. julija so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Marjan Kovačič, član Ele, Novo mesto; Jože Hudoklin, Branka Bojanič, Anton Drčar, Alojzija Drčar, Marija Vovko, Anton Novak, Jože Novak in Justi Damjanovič, člani Novoteksa, Novo mesto; Franc Staniša, Jože Muhič, Marija Muhič, Maijan Kerč, Jože Blatnik in Silvo Erpe, člani IMV Novo mesto; Zvone Pungartnik, Matija Golob, Rudi Omahen, Štefka Moče in Stanko Kraševec, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Stanislav Kirn, član Pionirja, Novo mesto; Marta Klemenčič, članica Kometa, Metlika; Cilka Pršina, članica Bora, Dolenjske Toplice; Ignac Krhin, šofer iz Smolenje vasi; Franc Šter, avtomehanik iz Šmihela; Jože Avguštin, član Gorjancev, Straža. 21. julija so darovali kri: Jože Šmajdek, Alojz Brulc, Jožica Vovk, Jožica Glinšek, Marinka Vovk, Stane Parkelj, Niko Reba, Damir Dujmovič, člani Novoteksa, Novo mesto; Mihael Ferlindež in Pavel Krapež, člana Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Anton Dular, Valerija Šetina, Janez Novinc, Marija Krese, Marija Škedelj, Anica Vodišek, Ida Nahtigal, Franc Avbar in Franc Kumelj, člani Novolesa, Straža; Jože Bradač, član IMV Novo mesto; Tomislav Kocuvan, član Splošne bolnice Novo mesto; Ivan Kop, Matija Oblak, Tonica Zupančič, Alojz Kiler, Jože Ušaj, Ljudmila Tratnik, Katica Marinkovič, Damir Šambarek, Franjo Novak, člani Hidromontaže, Krško; Marta Bosina, članica občinskega odbora RK, Krško; Vlado Bizjak, Maks Curič, Alojz Dular, Stanko Jurečič, Milenko Vladič, Mirko Majcevič, Ivan Černelič, Stanislav Lužar, Milan Sinkovič, Vlado Kraševec, Franc Novak, Dušan Hiršl, Peter Bogovič, Jože Kerin, Franc Šinkovec, Anton Jankovič, Zdenka Kovačič, Fanika Žabkar. Stane, Zupančič, Ivan Verstovšek, Pavel Suša, Danijel Petrovič, Rudi Zupančič, Milan Kozole, Ivan Reberšek in Jože Potokar, člani Celuloze Krško; Ivan Petrišič, član Izletnika, Krško; Ernest Vovčak, Marjan Hriberšek, Maijan Žičkar, Ernest Trpine in Milan Vovk, člani Elektrarne, Brestanica; Milan Ravbar, Angleca Glaser, Tatjana Škoberne, Gorazd Kotnik, Luka Pirkič, Vili Dernikovič, Ivan Vučajnk, Držislav Šutej, Zvonko Lavašič, Pavao Hiršak, Stanko Volčjak in Anton Fritz, člani NEK Krško; Ladislav Kotar, član Gradisa, Krško; Stanislav Iskra, član TKŠ Krško. ilN5/ 11 Hm INTEREXPORT PE „INEX’ Ljubljana Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25 Telefon: (061) 312-995 V GRČIJO PO ZNIŽANI CENI HITRO-UDOBNO-POCENI-KREDIT ZA VAŠE POČITNICE SMO PRIPRAVILI 8-DNEVNE POČITNIŠKE PAKETE Z LETALI INEX ADR! E: - GRČIJA-ANAVISSOS na Atiki (v bližini Aten) ZNIŽANA CENA din 3.400.— odh. vsak četrtek - TUNIZIJA Hammamet din 3.390.- odh. vsak torek Sousse din 3.650.—odh. vsak torek - ŠPANIJA-COSTA DORADA din 3.150.— odh. vsak četrtek Prijave in informacije: lnex Ljubljana.Titova 25, tel. 312-995 in 327-947 lnex Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. 24-571 Izletnik Celje, Velenje, Žalec Alpetur, Kranj, Radovljica, Šk. Loka AP Nova Gorica Mladinska turistična poslovalnica, Novo mesto Glavni trg 7, tel. (068)22-555 TOREK, 2. AVGUSTA: 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Pika NOgavička - serijski barvni film Oj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.42 Čas, ki živi: Žive priče in pomniki, barv. oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20. Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Novole Hemyja Jamesa — barvna nanizanka (Lj) - 20.47 Propagandna oddaja (Lj) - 20.50 Odrske luči, zabavnoglasbena oddaja (Lj) - 21.40 Včeraj, danes, jutri: Narod se upira (Lj) - 22.10 TV Dnevnik (Lj) SREDA, 3. AVGUSTA: 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.46 V. Lisinski: Porin - odlomki iz opere (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: „Z“ — barvni film (Lj) - 22.03 Propagandna oddaja (Lj) - 22.05 TV Dnevnik (Lj) Četrtek, 4. avgusta: 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Pustolovci -serijski barvni film (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.46 Modri plašček - otroška serija TV Zagreb (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Prijatelji in sosedje - barvna nanizanka (Lj) - 20.25 Svet 1900 -1939, dokumentarna oddaja (Lj) - 21.20 Jazz na ekranu: Kvintet Eje Thelin (Lj) - 21.45 TV Dnevnik (Lj) 1 f i| |dolenjskmjst| > dek>e are PowPriVe suše ' cvetf:, koder baba §re ^ : kamor mor dekle P°jde’ r0“e dai!?' " DeH„ P°jde, sto let koprive ne V baba ni. ,rožce vezala in jih fantom PravT ^kle PSprifa in.dedcu hlfe £•“-L. • Sem k!»H • ’ J32 rada; baba \biba. ^ £a’Je že navada/- Dekle riba, e na polju oprana, baba v a.-: _ rv,jU vpiuiia, uaua v le je v ro,*- 1pletom oči, za babo uši. Se; ;> nova, baba je v ' ^ala). _ nlVd*: baba je v novi kikli ekle ni nikoli v stari kikli, • " Dek]e :0Vl’ če omisli vsak dan Jii j.' baba n.a meni zakurila, pa me ni Wotekl0. _ s kodeljo dotaknila, pa očj noh vijolica, baba gnojnica. V ljube Sl0dprte> babJe oči' kraste V bju^asta ’ sveto nebo, Skiljasta NJS. Ce^a - ~ Delde Pela- baba klela. k/^ailliim ... Jeze kolne, usliši Bog raje kakor babo, če se plazi po golih kolenih na božjo pot. - Pri dekletu je led gorak, pri babi pa ogenj mrzel. - Babja solza se posuši na trepalnici, deviška solza pada Bogu na srce. -Če devica zakliče, se mrlič zbudi, če baba zakašlja, hudič zbeži. — Pogubljenemu odleže, kadar se ga spomni čista devica, zveličanemu pa presedajo nebesa, kadar misli nanj hudobna baba. - Devica iz maka in mleka, baba iz jezika in d ... a..- Če vaga dekle en cent, je lahko kakor en funt, če vaga baba en funt, je težja od pet centov. — Deldiška pamet, božji glas, babja kunšt, hudičev špas. - Dekle ponuja rožmarina, baba pelina. - Devica v nebesa diši, baba v peklo smrdi. - Dekle poje, če vpije, baba vpije, če poje. Dekle moli, če kolne, baba kolne, če moli. Dekleta snubijo ljudje in angeli, babe se boje ljudje in hudiči. Ko ne bi bilo devic na svetu, bi bil Bog že zdavnaj končal ga z ognjem kakor Sodomo, ko ne bi bilo bab, bi prišli mesto njih hudiči, ali bi delali manj škode ljudem ko babe. - Če hočeš biti vesel, poglej dekleta, če se hočeš jeziti, poglej babo. Dekle življenje, baba je smrt.“ Ko sem prebral te pregovore zaporedoma nekemu prav modremu kmečkemu očetu, je mislil da' so pesem, pa se je nasmejal in rekel: „Take kvante pojo zaljubljeni norci, ali noben pameten človek jim ne bo pritrdil. Ne le žene, tudi dekleta so tiče in še kakšne! Bab ne častim dosti, ali to pa še zmerom pravim, da koristijo kmečki hiši stokrat več kakor punce. 'Od njih nimamo skoraj nič drugega ko skrbi in stroške. Mož ni govoril popolnoma krivo. Dekliško hvalo, izrečeno v pregovorih in pesmih, je rodilo navdušenje za mladost in lepoto, brez ozira na nravnost. Premišljujemo zdaj nekatere razmere in reči, ki nam bodo pokazale žensko mladino dolenjsko v bolj človeški in tedaj manj lepi, deloma celo dosti ostudni podobi. Najprej nam je spregovoriti katero o veri. Tu bo dobro, da razdelimo predmet na naravno in krščansko nravnost, na verske nauke ali dogme in na obred ali vnanjo božjo službo, ki'jo opravljajo duhovni. Naravne moralnosti so se držali tudi poganski narodi; kar zahteva ona, se je sprejelo v postavne knjige vseh omikanih držav; prestopniki teh zapovedi se po uradih love in kaznujejo. Ta, kakor bi se ji moglo reči, službena nravnost je na Slovenskem po priliki ravno taka kakor na Norveškem ali Francoskem. Velika večina ljudi ne ubija, ne požiga, ne krade, ne prisega krivo, ne slepari očitno, ne dela javne sramote itd. in se šteje tedaj za poštenjake. Ali krščanski moralnosti to nikakor ne zadostuje, ona sega veliko dalje, hoče, da ljubimo bližnjega kakor sebe, da zatiramo svoje strasti, da se ponižujemo itd. Kako izpolnjujemo ta povelja Slovenci sploh? Sram nas bodi, da se mora reči: slabo, grozno slabo. Kristjani smo le po imenu, dela spričujejo, da smo ostali pogani. Brez težave bi se dalo dokazati, da so nas v nekaterih dobrih rečeh prekosili naši dedi, ki so se zvali sami pogane. Jako bomo tolažilo nam daje tijenje, da drugi krščeni narodi tudi niso nič boljši od nas Slovencev. Vsak pometaj pred svojim pragom! Metla nam stoji v kotu, pred pragom pa nam leže ogromni kupi smrdečega blata. Kranjci so se včasi zelo bahali, da se živi v njihovi deželi še najbolj po krščansko. Stara govorica je resnična, da ima svoja hvala slab duh. Človek in narod imata večidel tiste lastnosti najmanj, s katero se najbolj ponašata. Nemški pisatelji povzdigujejo do nebes neskončno pravičnost £ svojega naroda proti tujim. Kdor pa bere nemške novine in pomisli, kaj govore nemški f zbori, kaj delajo nemške vlade zoper nas | Slavjane, dobi tak grozovit pojem o tej | hvalisani pravičnosti, da se mu nehote pesti jj krčgo in lasje ježijo. Kranjska baharija s | krščanstvom nima nič boljšega temelja. Tercijalstva se nam sicer ne manjka, le škoda, | da je od njega do pekla pot tako kratek, do | nebes pa tako dolg. Krščanska vera nam | ukazuje vseobčo ljubezen. Mi pa smo taki, da | ne ljubimo ne bližnjega ne sebe, bližnjega ne, I ker ga nečemo, sebe ne, ker se ne znamo. Brez dvombe so poklicani izobraženi ljudje, da bi I učili prosto ljudstvo. Slabo, bogme si je | opomogel Slovenec s takimi učitelji. Najboljši, | edino izdatni nauk je dober zgled. Kak zgled pa dajemo mi omikanci svojemu narodu? Skoz vse naše višje stanove brez razločka brijejo mrzle sape brezmeme sebičnosti, zavisti, zlobe, škodoželjnosti, objedljivosti, pasje pazljivosti, odurne hinavščine. Ne nahaja se v njih, ako odštejemo redke izjeme posameznega blagodušja, ne ena trohica krščanskega duha, ne ena iskra krščanske ljubezni. Narod se nas nekako boji in ne obči rad z nami, ali kako šele bi nas zaničeval, ko bi poznal vso puhlost naše nravnosti, vso gnilost naših občutkov, vso omahljivost in I babjo strahopetnost našega značaja. Vsak | nepristrani opazovalec mora priznati, da se v tej reči prosti ljudje od nas ne morejo nič I dobrega naučiti. Oni so boljega srca od nas, 1 ker so ostali zvestejši prvobitnim slavljanskim | šegam, ki se strinjajo deloma s krščansko | čednostjo ljubezni, kakor na priliko | gostoljubje in priljudnost. Ali vera tudi do | njih nima veliko moči. Prave krščanske duše i se nahajajo vrlo poredkoma. Nevoščljivost in | na tiste vroče in težke dni DAN VSTAJE - V Eden od Ivčevih otrok Ko je Metličanka Marija Urh dobila „Spomenico 1941“, je kovaški pomočnik, ki je med vojno delal pri njenem možu, začudeno vprašal: „Zakaj je pa ona dobila spomenico, saj med vojno ni nič delala? !“ Tudi to vprašanje govori, da je ne samo ..delala", marveč, da je dobro delala. Ta pomočnik je bil vsem, ki so se zbirali pri Vrhovih, kjer so imeli dobro skrit ciklostil, zelo sumljiv. Kasneje se je njihov sum izkazal kot upravičen, ko je fant pristopil k beli gardi In tako so, tudi zaradi Marijine pazljivosti, belogardistu pred nosom tiskali letake v skritem bunkerju, medtem ko so imeli v sosednji hiši Italijani pekarijo. Marija Urh je eden od petih otrok Ivčeve mame. Kakšna je bila vzgoja v tej revni družini, ki ji je 1. svetovna vojna pobrala očeta, dovolj pove podatek, da so trije otroci spomeničarjl Najmlajši sin je padel 1. junija 1942 pri napadu na Stari trg, le tri tedne zatem, ko je odšel v partizane. „Še posloviti se ni hotel," pripoveduje sestra. „Čez mesec dni se vidimo: ali zmagamo ali padem," je dejal v slovo. Revnega otroštva, polnega krivic, se Marija Urh spominja kot pobožnih prošenj lačnih otrok, ki so mamo prosili, naj jim speče tak kruh, da ga bodo lahko z nožem rezali, ne pa da se bo sam od sebe drobil. Mati, ki je kasneje končala v zloglasnem Gonarsu, pa je po možu dobila tri dinarje pokojnine na mesec. S tem je lahko kupila kilo soli! Pa so se kljub temu vsi otroci izučili poklica. Marija in njena sestra Anica Ivec sta bili šivilji. Ko so Italijani zasedli Belo krajino, ni Marije'poročene žene in matere štirih otrok, nihče silil v nevarno in tvegano ilegalno delo. Zanjo je bilo samo po sebi razumljivo, da je z najmlajšim v naročju pred Italijani trosila letake, ki so pozivali na boj. Ciklostil so iz Ivčeve domačije prenesli k Urho-vim, ilegalci so bili pri njih vedno dobrodošli gosti. Sevamo je bilo, nevarno, saj smo vse delali Italijanom pred nosom"pravi. ..Vendar takrat na nevarnost nismo mogli misliti. “ Poleg tega je bila to tudi njena partijska dolžnost. Oba z možem sta od začetka 1943 člana partije. „Partijska beseda je bila takrat sveta beseda. Nismo poznali izgovorov; kar je bilo naročeno, je bilo brezpogojno treba opraviti. Danes večkrat vidim, kako partijska odgovornost izgublja takratno neomajnost in mi stari tega ne moremo razumeti; niti tega, da hočejo nekateri posamezniki ogoljufati skupnost, zase vzeti, kar je od nas vseh. In to sedaj, v svobodi, ko nam je tako lepo, ko bi lahko še več dosegli. . Marija tega res ne more razumeti. Po njenem bi moral za skupnost vsak čim več prispevati, ne pa ji jemati. Po vojni - dneva osvoboditve se spominja kot najlepšega dne v svojem življenju — je med prvimi stopila v kmečko obdelovalno zadrugo v Metliki. Tako kot med vojno sta se z možem tudi po osvoboditvi z vsemi močmi vpregla v težki voz obnavljanja porušene domovine. In tudi danes je pri vseh naprednih in za skupnost koristnih akcijah največkrat slišati ime Urhovih in jih tudi videti pri konkretnem delu. Ravno sedaj potekajo v Metliki dela za asfaltiranje Brega revolucije, kjer je Ivan Urh med prvimi pobudniki in glavnimi organizatorji. Letošnje občinsko priznanje OF, ki ga je Marija dobila pred kratkim, je le še priznanje več, ki ga naša družba daje takim ljudem, kot je Marija Urh, nositeljica spomenice 1941, ordena bratstva in enotnosti, ordena zaslug za narod, ordena za hrabrost in še vrste visokih odlikovanj. A. BARTELJ Nedaleč od Pulja letuje pod platnenimi strehami 173 otrok, največ iz socialno ogroženih družin — Mnogi prvič na morju Že četrto leto organizirata trebanjska izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva šolo v naravi in letovanje otrok v Taše-leri pri Pulju. Letos sta bivali na morju dve izmeni otrok v šoli v naravi, skupina otrok iz socialno šibkih družin, tej pa bodo sledili še taborniki. ,0b ognju sedimo ob dnevu vstaje in v srcu zavest budimo, da v svobodi živimo ...“ pravi pesem, ki jo je zložil vodnik Emil Toman za proslavo ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva. Polna jedilnica, sreča in prešeren smeh po vsakem skeču. Med nastopajočimi in gosti so tudi taborniki iz Bačke Pa-lanke in Borova, ki so sklenili prijateljstvo z mladimi iz Trebnjega prav na praznični dan. Na vprašanje, kako je bilo sklenjeno prijateljstvo s taborniki iz Bačke Palanke in Borova, je vodja trebanjskega tabora Cvetka Brulc, učiteljica na OŠ Trebnje, povedala: „Na zelo zanimiv in ,taborniški4 način. Sinoči smo jim z droga sredi tabora ukradli zastavo. Slabo so jo varovali. Danes smo jim jo vrnili in postali prijatelji. Naša in njihova želja je, da bi se ob letu ponovno dobili.44 0 taboru pa je povedala: „V petdesetih šotorih biva 173 otrok, od predšolskih pa do tistih, ki so končali osemletko. Manjka četrti razred, ki je že bil na moiju s šolo v naravi. Približno tri četrtine otrok je iz socialno šibkih družin in so na moiju brezplačno. Prav toliko jih je tokrat prvič videlo moije. Za te pa tudi za vse ostale so počitnice ob moiju posebno doživetje.44 „Na moiju je prijetno pa še zdravo. Všeč mi je, ker se lahko veliko kopam. Sola je sedaj ne- znansko daleč, slovenščine tudi ni petkrat na teden. V šotoru se počutim zelo dobro, saj sem stalno na svežem zraku. Tudi drugo leto bi zopet šel na morje. Z bratcem, je potrdil zadnje misli tovarišice Cvetke Brulc osemletni Henrik Ajdišek. In ni bilo razloga, da mu ne bi verjeli. Otroci na moiju ne razmetavajo časa. Že prvi stik z moijem je prava priložnost, da se nauče plavanja. O prvih slanih preizkušnjah, nerodnih zamahih rok, prestanem strahu pred vodo in še marsičem smo se pogovorili z vodjo plavalnega tečaja Radom Mervaijem. „Ker smo na letovanju, imamo do učenja plavanja drugačen odnos kot v šoli v naravi. Bolj blagi smo, bi rekel. Otroci so razdeljeni v dve skupini; nižjo in višjo. V prvi jih je 77 in pričakujemo, da jih bo polovica po končani šoli znala plavati. To je popolnoma zadovoljiv uspeh, saj smo tu predvsem zato, da otrokom preženemo strah pred vodo. V višji skupini pa je 96 otrok. Le redko kdo se bo vrnil domov kot neplavalec. To poletje se bo naučilo plavati 500 trebanjskih otrok.44 V nižji skupini je tudi Mari Tomšič. Osemletno dekletce nam je povedalo, da je taka šola mnogo bolj prijetna kot delo na njivi in v hlevu. „Hrana je zelo dobra, plavati pa sem se tudi že naučila.44 VEŠČINA PLAVANJA - Že prvi stik z moijem je nost, da se trebanjski otroci naučijo plavati. Razdeljeni v ni, nižjo in višjo, vsak dan pridno vadijo pod vodstvoi Rada Mervarja. (Foto: J. Platiše) Za praske, na hitro pordelo kožo — sem in tja pa hitro pozdravi tudi solzo domotožja -skrbi zdravnica Marjeta Pavlin — Metelko. Tudi zanjo so to prijetne počitnice. „Kljub številnim malčkom — osnovnošolci znajo že kar dobro paziti nase — nimamo skoraj nobenega dela. Otroci so zdravi in prav je tako. Saj so zato tudi tukaj. Letovanje je za zdravje otrok iz-, rednega pomena, posebno za tiste, ki so podhranjeni in ki nimajo pravilne drže. Pet okusnih obrokov na dan ob toplem soncu in razposajenost, otroška seveda, to je vse, kar otroci rabijo.44 Kako zelo moije koristi zdravju, je povedal Lojze Kotar, ki je prvič v življenju začudeno zrl v modro sinjino moija prav letos. Ima okvaro na hrbtenici in mora nositi steznik, razen kadar gre v vodo. „Še bi prišel na moije. Zelo mi je všeč,44 je dodal Lojzek. Tudi Slavka Grmovšek je kljub svojim trinajstim letom šele letos prvič videla moije. Tudi z ladjo se je peljala, naučila se je že plavati, ne more pa razumeti, zakaj je morska voda slana. Še bi lahko pisali o zadovoljstvu in veselju otrok v Tašeleri. Vsakdo ima svojo zgodbo. Domov se bodo otroci vrnili s številnimi novimi vtisi, polni pripovedovanj, bolj zdravi, z nepozabnimi spomini na tovarišice in tovariše, ki so zanje lepo skrbeli, nadvse hvaležni tistim, ki so jim omogočili letovanje, in z veliko željo, da bi lahko tudi drugo leto uživali poletno sonce ob toplem moiju. JANEZ PLATIŠE pred šestintridesetimi leti so trebanjski otroci na letovanju v Tašeleri pri Pulju priredili kratek kulturni program, pri katerem so bili navzoči tudi taborniki iz Bačke Palanke in Borova. RENSKA PREDVIDEVANJA BISTRIH GLAV , Da bo grelo šest radiatorjev prav tako dobro kot 1 predvidenih sedemnajst, je I menil vodja vzdrževalne sku-I pine, ko se je sklanjal nad načrte, ki jih je izrisala ekipa inženirjev. Ob tem se je še * nasmehnil prek polovice ob-I raza ter rekel: „Škoda, da so I hodili toliko časa v šole!44 predpostavljam,44 je pričel vodja oddelka za rdeče nogavice, „da bodo v prihajajoči sezoni modeme nogavice v mišje sivi barvi. Zastonj se trudijo Parižani in nam vsiljujejo višnjevo zeleno.44 In tržišče so preplavile nogavice v mišje sivi barvi. „Tu se pojavlja predvsem vprašanje količin,44 je dajal plin svojim besedam vodja oddelka za zelene nogavice. „Brez strahu lahko naredimo sedemsto tisoč kosov artikla. Niti tigovski zastopniki, ki so ves čas na terenu, me ne bodo prepričali, da bi bila količina štiristo tisoč zadostna.44 In so izdelali sedemsto tisoč kosov nogavic. „Ne,4‘ je protestiral vodja za izgradnjo in razvoj, „ne, tako debeli stropi res niso potrebni! Predvidevam, da bi ob porabi polovice materiala prav tako učinkovito rešili problem skladiščnih prostorov. Načrtovalci gotovo menijo, da izdelujemo nogavice iz svinca!44 In skladiščni prostori so imeli strope za polovico tanjše, kot je bilo to zahtevano v načrtu. »Prava norost je, da barvamo pletivo za naše nogavice v raztopini 10:6, ko pa je učinek enak, akoje razmeije 10:2,44 je dvignil glas vodja barvarne v temeljni organizaciji združenega dela Barvanje in utgevanje. In so barvali pletivo v raztopini 10:2. Pa je prišla s zima in šest radiatorjev je bilo čutiti le, če so delavci sedli nanje, sicer so si hukali v prezeble roke. Tisto leto ni nihče nosil nogavic v mišje sivi barvi in celotno pošiljko so dobili nazaj, v skladišča, ki so mu popustili stropi, četudi nogavice niso bile izdelane iz svinca. Ko jih je namočila voda, je bilo tovarniško dvorišče pokrito z debelo pla- J stjo brezge sivo mišje barve.™ Pa je rekel vodja vseh vo-^ dij: „Res čudno, daje prišlo™ do tega, ko pa smo vse sku-# paj tako lepo predvideli.44 £ TONI GAŠPERIC 0 Vsak četrtek - DOLENJSKI UST _ Na nedf! LLrt- ——tf . ^ £10 razstavi v Dolenji va .j, 13 lovskih d™?" ? fc0čevjf Zveze lovskih druf®uoienili' prikazali, kaj vse »P ^ot0: minulem lovskem ^ Primc) Zadnje leto je padlo 17 medvedov lovskem letu 19161 17 medvedov, 305 ^ .jh v!20 585 glav srnjadi, 33 15 gamsov itd. Medv _ ^ največ na območju ^ in \ (LD)Strugein VehkeM.,^ cer po trije. Med nj ^ medvedke, ld so napadal, * Jelenov je padlo naj ^,4. močju LD Predgrad, ® ^ Banjaloke 39, re 31, Ribnice 30 itd- Sjfl .A strdila največ LD Sodili;- 75, Ribnica 63, Loškipot«^ Divjih prašičev pa so naj na dlako v 5j Predgrad (po 7)’ ^ uplenj^ Kar 11 gamsov je bilo W j« območju LD 22 ^j. ni. Jelenjadi je padlo ^ ; ^ kov več kot leto PieJ’ dvjdeval!j <*: stotkov manj, kot je P zato. \ Vo črt. Načrt ni bil * nekatere družine na |oeifJ strela niso mogle viijih ni bilo dovolj _ raZpoff' v prihodnje potrebno P odstreL Načrt odstre*«‘ J& z#' do v bodoče vsako le to ^ U ak ker je te divjadi ^tij^ Zaradi tega narašča na drugih površinah tuoi I - povzroča jelenjad. Tedaj je bila Krka čist* Pred 50 leti Krka ni odnašala „smetane „Kopalci na Krki v Novem mestu, presenetljivo!44 bi vzkliknil kdo, ki ima v mislih očesu neljubo „smetano“, ki jo dandanes leno odnaša reka. Toda posnetek kopalcev ni iz današnjih dni, narejen je bil pred 50 leti. Tedaj je bila Krka lepo zelena in čista. V vročih poletnih mesecih so se imeli oznojeni ljudje kam zateči pred pripeko. Bregova Krke od Bršljina do drugega Seidlovega jezu sta bila eno samo kopališče. Tudi mestno kopališče na Loki je bilo zmeraj polno kopalcev. V času letnih počitnic je mladina večino prostega časa preživela ob Krki in se na različne načine zabavala. Tedaj je bilo na Krki veliko čolnov vseh velikosti, največ pa seveda sandolinov. V takratnih časih je bilo v Novem mestu več dobrih plavalcev in skakalcev v vodo. Skakalci so pogumno skakali z enega ali drugega mostu in tekmovali, kdo se bo pognal v čisto vodo z višjega mesta. Najlepše pa je bilo tedaj ob poletnih večerih- ^ ni pevci zapeli na Krko. _ . [j? Časi se spremgJV; gre svojo pot-0gay in „smetana , w ■> utegne odnesti- p0?A" jo V STANOVA V ponedeljekjej y]adi} žar v kuhinji ^4.^ Metlike, Ulica 1- v čevo stanovanje J dia je nadstropju. Mira ...ju i Med njeno od^t"r lo v stanovanju g oe i vdrli sosedje in P ^ Žg°< J; z gasilnim <* **• nekaj nausuuKr- ■ pflZS-.jji P01 ski štedilnik m g* e„a. r^ najmanjšo moč P' 0 otjj i« -oreti>vP je za 25.000 din la... , povedala, da je fl6|caj skega gorilnika že enakomeren c KOPALCI - Ne, to ni posnetek iz današnjih na Krki kopali pred 50 leti! Prešeren vrisk trebanjskih otrok