VARNOST PEŠCEV V LJUBLJANI
Največ nesreč na označenih prehodih
V vseh naših naseljih, zlasti pa v večjih mestih, beletimo v zad-njih nekaj letih hiter porast števi-la ponesrečenih pešcev. Vzemi-
mo za primer Ljubljano. Takole je raslo absolutno število smrtnih žrtev med pešci,če primerjamo samo Ljubljano in celo področje UJV Ljubljana.
Kot zadnji podatek, ki nam bo pomagal razjasniti problematiko prometnih nesreč pešcev pa je dejstvo, da je kar 40 odstotkov pešcev v Ljubljani povoženih pri prečkanju ceste na označenih prehodih za pešce. In kje so glav-ni vzroki za tako stanje v Ljublja-ni? Raziskave, ki so jih izvedli na šestih prehodih za pešce (Titova pri Trdinovi, Titova pri Kidriče-vi, Celovška pri Keršiču, Karlov-ška pri Levstikovem trgu, Gradi-šče pri Drami in Levstikov trg pod obokom) so dokazale, da je v precejšni meri kriva hudim ne-srečam pešcev malomarnost ti-
stih, ki so izbirali kraje, kjer so prehodi in ki so te prehode tudi slabo označili. Poglejmo si nekaj ugotovitev republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki se nanašajo na te prehode, verjetno pa bi jih lahko tudi posplošili na večino ljubljan-skih prehodov za pešce.
- Prehodi za pešce so zelo sla-bo prometno označeni, poleg te-ga pa se pri označevanju novih prehodov zanemarja varnost peš-cev. Pri sedanji gostoti prometa v Ljubljani je treba prometnim udeležencem nuditi tako cestno signalizacijo,  da nanjo  lahko v
trenutku reagirajo. To je mogoče doseči, če so seveda ljudje, ki morajo skrbeti za izbiro in ozna-čitev prehodov, pravilno strokov-no usposobljeni.
-  Zelo    pomemben    element varnosti pešcev pri označevanju prehodov je javna  razsvetljava. Ta v Ljubljani ni le v poprečju izredno slaba, ampak je pri mar-sikaterem    prehodu    sploh    ni. Osvetljenost bi morala biti pro-jektirana tako, da bi pripomogla k boljši preglednosti prehoda, po možnosti v drugi barvi - rumeni.
-  Redno vzdrževanje talne sig-nalizacije, ki je v Liubljani prej izjema kot pravilo, bi bistveno doprineslo večji varnosti pešcev.
-  Zelo zanemarjeni in promet-no neurejeni so prehodi za pešce, kjer preCkajo cesto šolarji. Ti pre-hodi so najbolj »zasedeni« ravno v času prometnih konic. Bistve-no bi izboljšali prometno varnost naših šolarjev, če bi naredili pro-metne načrte smeri gibanja šolar-jev, tako pešcev kot kolesarjev in bi na te smeri šolarje ne le opo-zarjali, ampak jih tudi v praksi vpeljaji v tak sistem.
-  Varnost   pešcev   in   seveda vseh ostalih prometnih udeležen-cev, bi morali obravnavati že pri vsaki prometni ureditvi. Zato bi morali načrtovalci spoznati pro-metne razmere, dogodke in obi-čajne poti udeležencev. Verjetno niti ene od nakazanih ugotovitev ni težko tudi realizirati. Vsaj kan-ček dobre volje za delo na tem področju pa bi morali dati že sa-mi podatki o nesrečah in smrti pešcev v našem glavnem mestu. In verjetno še marsikje drugje.
Marko Pirjevec