COLOVEVE inFOSlilACUE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik VIII. November 1979 Št. 11 (90) Naša republika praznik slavi V dvorani doma kulture v Jajcu se je ponoči od 29. na 30. november 1943 zbralo 240 delegatov pokrajinskih svetov in odborov, zastopnikov vseh jugoslovanskih narodov. Mnogi so prišli po več sto kilometrov daleč. Na zasedanju so sprejeli pomembne sklepe, ki so postali temelj nove Jugoslavije. »Veliki trije« so na teheranski konferenci, ki je potekala v istih dneh, ko je bila ustanovljena nova republi- ka, izrekli javno priznanje osvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov. To je bilo prvo tako priznanje od velikih protifašističnih sil. To je narodnoosvobodilno vojsko še bolj vzpodbudilo. Z večjo željo po zmagi so se še nadalje zagrizeno borili in nam izbojevali tako težko pričakovani mir. Že šestintrideseto leto slavimo dogodek in ga praznujemo kot praznik. Za dva dni ustavimo stroje in s pro- slavami in novimi delovnimi zmagami ta praznik še olepšamo. Spomnimo se borcev, ki so se junaško borili in za lepšo bodočnost darovali svoja živ-lj enja. »Danes svoj praznik slavi Republika naša!« »Cveti še mnogo dni, Republika naša!« (T. Pavček) Delo v okvira planov; cene surovin zmanjšujejo dohodek Poročilo o poslovanju za 9 mesecev 1979 V pričujočem prispevku prikazujemo nekaj ključnih podatkov iz poročila o poslovanju v devetih mesecih t. L Prikazana je problematika proizvodnje, prodaje, uvoza, izvoza nabave in nekaj ključnih finančnih podatkov. Področje investicij, plana in kadrov bo podrobneje prikazano v zaključnem poročilu. Značilno za trende uspeha od polletja do devetmesečja je, da dohodek rahlo stagnira v TOZD »Premazi«, situacija v TOZD »Smole« pa se rahlo izboljšuje, predvsem zato, ker TOZD »Smole« na trgu nekoliko laže dosega konkurenčne cene in ni toliko vezana na široko potrošnjo. Prikaz podatkov je naslednji: Prodaja — domači trg količinsko in vrednostno je nad planirano. Vendar bi bilo možno še več presegati, če bi bila omogočena tekoča proizvodnja nitro razredčila. To pa je bilo nemogoče zaradi pomanjkanja določenih topil. Izvoz je bil v 9-mesečnem obdobju poslovanja še kar dober. S kupci iz ZRN smo po daljšem dogovarjanju dosegli novo višjo ceno za Spachtel-kitt. Prav tako je bil izvoz realiziran tudi bolgarskemu kupcu. Večji problem pa je izvoz ladijskih barv — IMC barv, ker jih ni na zalogi, odnosno ni nians. Kronično pomanjkanje minija je pripeljalo do tega, da ladje stornirajo naročila. Letos je to že šesta ladja, ki je nismo mogli oskrbeti z ladijskimi barvami. III. NABAVA TOZD Smole — nabava domačih surovin je potekala normalno in v skladu s potrebami. Težave so z dobavami AFK iz »Iplasa« Koper, kateremu smo dolžni priskrbeti ortoksilen iz uvoza. Embalaža je bila priskrbljena v zadostnih količinah. Nabava uvoznih surovin je bila slaba zaradi ukrepov Zveznega izvršnega sveta za omejevanje uvoza. Uvozne posle smo začeli prijavljati Narodni banki šele začetkom septembra, tako da bo blago začelo prihajati oktobra. TOZD Premazi — nabava domačih surovin je bila normalna, razen za surovine: specialno topilo, dibutilfta-lat, terpentin kobalt sušilci, Ti02, Alu paste, Špirit ref. denat. Pri nabavi embalaže, posebno drobne kovinske litografirane, smo postopoma dobili vse naročeno. Zaradi pomanjkanja surovin je kasnila dobava PVC doz, dobava vzorčnih predelanih doz iz MGK Reka in dobava plastičnih ročk a 5 kg. Uvoz in nabava surovin je bila zaradi ukrepov Zveznega izvršnega sveta slaba. Uvozne posle smo začeli prijavljati v septembru, tako, da bo blago začelo prihajati v oktobru. I. PROIZVODNJA TOZD Smole je v 9 mesecih poslovanja proizvedla za 2 % več izdelkov in polizdelkov, kot pa je bilo planirano. Tabela realizacije proizvodnje v številkah je naslednja: Index izvr. 1979 izvr. 1978 Plan v t Izvršitev v t Izvršitev v t I,— IX. 1979 I,— IX. 1979 I,—IX. 1978 Skupna proizvodnja 9.007,8 9.170,6 7.900,9 116 TOZD Premazi je v omenjenem ob- 19.156,8 t, kar je sicer 99% izvršeni dobju planirala 19,346 t gotovih izdel- plan. Številčni prikaz je naslednji: kov in polizdelkov, realizirala pa je Plan v t I.—IX. 1979 Izvršitev v t I.—IX. 1979 Izvršitev v t I,—-IX. 1978 Index izvr. 1979 izvr. 1978 Skupna ptoizvodnja 19.346,1 19.156,8 18.211,7 105 II. PRODAJA TOZD Smole — v številkah je prikaz naslednji: Plan v t Izvršitev v t Izvršitev v t Index izvr. 1979 izvr. 1978 I,—IX. 1979 I,—IX. 1979 I.—IX. 1978 Prodaja — eksterna 5.709 5.763,3 5.144,3 112 — domači trg 3.615,6 3.847,6 3.469,2 111 — izvoz 2.093,4 1.915,7 1.675,1 114 Prodaja — interna 3.298,8 3.238,9 3.034 107 Prodaja skupaj 9.007,8 9.002,2 8.178,3 110 Plan v Izvršitev v Izvršitev v Inaex 000 din 000/din 000/din izvr. 1979 I,—IX. 1979 I.—IX. 1979 I.—IX. 1978 izvr. 1978 Prodaja — eksterna 119.137 148.140 91.909 151 — domači trg 87.502 111.253 70.352 158 — izvoz 31.635 36.887 21.557 171 Prodaja — interna 67.698 70.947 62.041 114 Prodaja skupaj 186.835 219.087 153.950 142 Bruto povprečna prodajna cena je 33,58 din/kg. Manjkalo je poliestrov, ki bi se po komercialnih izkušnjah dobro prodajali. Slabo so bili oskrbovani kupci z gel-coatom in Colpoly pastami. V DDR smo odpremili Oleoftal, za CSSR pa Colpoly smole. Omenjeni kupec v ČSSR se zanima še za dodatne količine 200 ton letos. Tudi za izvoz v DDR za IV. kvartal so že zagotovljena naročila. V Arabske emirate smo izvozili 92 ton smol. Ker so kupci pričakovali, da bodo cene poliestrov še nadalje naraščale so si ustvarili precejšnje zaloge, zato novih naročil še ni. TOZD Premazi Plan v t I.—IX. 1979 Izvršitev v t I.—IX. 1979 Izvršitev v t I.— IX. 1978 Index izvr. 1979 izvr. 1978 Prodaja — eksterna 15.718 16.165,2 15.506 104 — domači -trg 13.500,6 14.399,4 13.389,4 108 — izvoz 2.217,4 1.765,8 2.116,6 83 Prodaja skupaj 16.170,7 16.564,9 15.846,3 104 Plan v Izvršitev v Izvršitev v Index 000/din 000/din 000/din izvr. 1979 I,—IX. 1979 I,—IX. 1979 I. —IX. 1978 izvr. 1978 Prodaja — eksterna 473.522 495.478 401.157 124 — domači trg 401.596 421.350 335.101 126 — izvoz 71.926 74.128 66.056 112 Prodaja — interna 12.698 9.610 9.575 100 Prodaja skupaj 486.220 505.088 410.732 123 IV. OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Doseženo Doseženo Index Plan Index 1. I. do 30. IX. 1978 1. I. do 30. IX. 1979 1978 = 100 1979 plan = 100 TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek 165,233.369 232,536.427 141 206,391.000 113 2. Dohodek 21,967.226 30,495.078 139 27,717.000 110 3. Čisti dohodek 11,186.637 17,461.896 156 15,031.360 116 Od tega- 10,733.670 105 osebni dohodki 8,069.000 11,307.147 140 skupna poraba 939.708 1,907.096 203 2,026.690 94 rezervni sklad 549.181 762.377 139 693.000 110 poslovni sklad 1,628.748 3,485.276 214 1,578.000 221 4. Akumulacija 149 5,470.910 (amortizacija + skladi) 4,842.262 7,194.747 132 TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek 406,846.189 507,101.851 125 482,920.490 105 2. Dohodek 64,969.397 79,514.469 122 78,379.400 101 3. Čisti dohodek 34,188.875 46,420.170 136 45,512.080 102 Od tega: 34,674.750 osebni dohodki 24,529.136 33,607.328 137 97 skupna poraba 3,106.822 5,849.111 188 6,131.080 95 rezervni sklad 1,624.235 1,987.862 122 1,959.750 101 poslovni sklad 4,928.682 4,975.869 101 2,746.500 181 4. Akumulacija 109 827.150 128 (amortizacija + skladi) 9,684.003 10,536.440 DSSS 1. Celotni prihodek 31,857.614 30,900.522 97 31,528.500 98 2. Dohodek 19,362.386 22,946.724 119 23,729.220 97 3. Čisti dohodek 18,559.287 21,801.063 117 22,201.700 96 Od tega: osebni dohodki 15,514.981 18,419.245 119 18,778.280 98 skupna poraba 3,044.306 3,381.818 111 3,423.420 99 4. Akumulacija (amortizacija) 1,273.633 1,267.142 99 1,264.000 100 V. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA DO »COLOR« za obdobje I.—IX. 1979 Zap. štev. Naziv kazalca Izkazan v 1978 1979 Index 1. Dohodek na delavca din 170.624 211.714 124 2. Dohodek v primerjavi s povprečno uporablj. sredstvi % 24,11 25,68 104 3. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca din 102.624 136.438 133 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom % 8,21 8,43 103 5. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom % 13,66 13,08 96 6. Akumulacija v primerjavi z povprečno uporablj. sredstvi % 1,98 2,17 110 7. Osebni dohodek in sredstva za skupno poratio na delavca — mesečno povprečje din 9.846 13.176 134 8. Čisti osebni dohodek na delavca — mesečno povprečje din 5.916 7.878' 133 9. Izločanja iz osebnega dohodka na delavca — mesečno povprečje din 2.566 3.340 130 10. Izločanja iz dohodka na delavca din 21.478 25.658 119 11. Akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi % 4,08 4,20 103 12. Povprečno uporabljena sredstva na delavca din 707.829 824.428 116 13. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi % 121,36 120,85 100 14. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi štev. obr. 1,89 X 2,17 X 115 15. Izguba na delavca din — — 16. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom % 89,35 102,02 114 17. Del čistega dohodka za OD v primerjavi z načrtovanim % 100,22 98,67 98 18. Povprečno število delavcev po stanju konec meseca absol. zn. 642 655 102 Janez Žibert je še donedavna pridno delal v oddelku vzdrževanja — sedaj pa pridno nosi vojaško suknjo ... COLOR3 November - mesec boja proti alkoholizmu Mesec november ni čisto po naključju izbran za mesec boja proti alkoholizmu, saj praznujemo Martinovo nedeljo — takrat se namreč mošt spremeni v vino. Slovenci slovimo po tem, da smo med najbolj »žejnimi«, saj spijemo na člana z dojenčki vred 15,51 čistega alkohola. Preračunano v vino to znese 200 1 na Slovenca v enem letu. In kdaj mi vse to spijemo? Mnogo je primerov, ko med delovnim časom delavci hodijo na »malico«, in namesto da bi se podprli z močno hrano, ga zvrnejo kozarček ali dva. Tudi ob skodelici kave mora biti običajno še »vejica«. To pa organizmu zelo škoduje. Posledice tega so očitne, saj je danes v Sloveniji že 100.000 regi- striranih alkoholikov. Prek 650 ljudi je že letos umrlo v prometnih nesrečah, katerim pa je v mnogih primerih botroval alkohol. Zakaj je vsega tega treba? Ali ne bi lahko poleg skoraj tisočih bifejev v Sloveniji sezidali še kakšno mlečno okrepčevalnico več? Druga rešitev pa je zmanjšanje prometnega davka na brezalkoholne pijače, kajti če bi bile cenejše od alkoholnih, bi marsikdo raje segel po njih. Vsi skupaj lahko razmislimo o krutih posledicah alkohola! Koliko družin trpi zaradi alkoholikov, pa tudi v gospodarstvu bi lahko dosegali boljše rezultate, če bi alkoholizem omejili na minimum. M. M. Člani občinskega štaba civilne zaščite na obisku 14. novembra je našo organizacijo obiskal štab civilne zaščite občine Ljubljana-Šiška. Namen obiska je bil, da ocenimo stanje pripravljenosti enot civilne zaščite in o stanju v naši organizaciji informiramo občinski štab. Poročilo so pripravili načelnik štaba CZ tov. Pevec, poveljnik štaba ing. Koprol in upravitelj vojnega načrta tov. Ferbar. Člani občinskega štaba so se posebej zanimali, kakšno je stanje na področju ekologije. Presenečeni so bili, ko so zvedeli, da »Color« niti ni tako problematičen na področju onesnaževanja okolice. Verjetno ima zmotno predstavo večina občanov. Ta zmota prav gotovo izvira iz predpostavke, da je kemična industrija največji onesnaževalec človekovega okolja, kar pa mnogokrat ni res. Pri oceni stanja je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno povečati število pripadnikov enot, poskrbeti za boljše brezžične zveze, dopolniti zaloge materialov in delovati v smeri pridobivanja enot za »zaklanjanje« (maskiranje in zaščita objektov, komunikacij in ljudi — zaklonišča). Po končni seji so si ogledali protipožarne naprave, ki jih uporablja enota za varstvo pred požari. P. R. Kadri danes in jutri V četrtek, 15. novembra 1979 so se predstavniki OK ZSS Šiška in Skupnosti za zaposlovanje Šiška oglasili v DO Color na njihov predlog. Zanimalo jih je, kako Color kot podpisnik samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih zaposlenih, izpolnjuje njegova določila. Sestanka so se s strani DO Color udeležili: predsednik DS DO tov. Rihard Pevec, predsednik KOO ZSS tov. Savovič Momir, vodja kadrovsko-splošnega sektorja tov. Jože Perko in kadrovik tov. Marinka Burgar. V eno-inpolurnem razgovoru smo predstav- nikom iz Šiške na kratko predstavili problematiko, njen način reševanja in plana na področju kadrov v DO. Skupen zaključek in ugotovitev so bile, da DO Color v danem trenutku spoštuje podpisani sporazum v celoti, da pa bo v bodočnosti spoštovanje le-tega glede na planirano rast proizvodnje in nove investicije izredno težko in tudi zelo drago (stanovanja, izobraževanje, šole, vrtci, rekreacija, družbena prehrana itd.). Ponovno smo ugotovili, da je edini možen, pravilen in na daljši rok tudi najcenejši izhod iz nezavidljive situacije, modernizacija in avtomatizacija proizvodnje. Predstavniki KS Medvode in DO Color za isto mizo Medvode 1981-1985 večja povezava med delavci in krajani Dne 24. oktobra 1979 so se v sejni sobi DO Color zbrali predstavniki KS Medvode (predsednik KK SZDL, predsednik skupščine KS in predsednik sveta KS Medvode) ter predstavniki samoupravnih, upravnih in družbenopolitičnih forumov iz TOZD oziroma DSS v DO Color pri skupnem razgovoru o razvoju KS in združenega dela v Medvodah v obdobju 1981—1985. Ugotavljali so, kako se plani razvoja DO pokrivajo s plani razvoja KS Medvode v omenjenem obdobju. Udeleženci sestanka so kritično obravnavali predvsem vprašanja rasti proizvodnje, zaposlenosti, družbenega standarda, varstva naravnega okolja, smernic razvoja KS, povezave med DO in KS v Medvodah itd. V končnih ugotovitvah je bilo poudarjeno, da je sodelovanje med KS in združenim delom prešibko, da se morajo plani razvoja OZD in KS dopolnjevati in tvoriti zaključeno celoto, ter da je potreben enoten nastop I MEDVODE COLOR 4 Jože Perko Naši vzdrževalci in njihovo delo Na kratko bi radi predstavili prizadevanja naših vzdrževalcev, ki v vsesplošnem draženju in energetskih manjkih iščejo cenejše, boljše, hitrejše. Njihov delež pri vzdrževanju strojnega parka, mehaničnih popravilih, rednih mesečnih in letnih remontih in ne nazadnje pri prizadevanjih za ekonomičnejše izkoriščanje vseh vrst energije, vsekakor ni majhen. Poglejmo si pobliže nekaj njihovih dosežkov. — Poenostavitev rednega pranja radiatorjev: razvili so postopek izpiranja z visokim pritiskom. Pred tem je bila potrebna demontaža vsakega radiatorja posebej, zdaj gre to serijsko. Odplaka se z izpiralno vodo zbira v posebni lovilni skledi in tako v prosti soboti lahko očistijo radiatorje v vsej mešalnici. Prihranek časa je skoraj 10-kraten. — Drug primer je redni letni remont sinteze: kovinski tlaki etaž se ob celoletnem obratovanju prevlečejo tudi z do 1 cm debelo plastjo smol in raztaljenih surovin, da je premikanje in notranji transport izredno otežko-čen. Potrebno je čiščenje, za kar smo morali angažirati švicarsko firmo Bau-mont. To vsekakor ni bilo poceni in ne za dinarje. Naši fantje so ob opazovanju tujih mojstrov uporabili svojo pamet in dolgoletne izkušnje, tako da je ob nekaj improvizacije lansko leto steklo prvo samostojno čiščenje. Na zadovoljstvo vseh je poskus uspel. Posebno prirejena šoba, ki daje vodni curek s 40 atm. pritiska, je rešila TOZD I nadloge. Kaj pa njihovi načrti za naprej? — Preureditev hlajenja trovaljčni-kov in peščenih mlinov z vodovodnega omrežja na povsem ločen krožni TOKRAT GOSTITELJI V naši sejni sobi je bil razgovor na temo »Aktualna idejnopolitična vprašanja družbenega položaja žensk danes«, s posebnim poudarkom na položaj žene v kmetijstvu. Razgovora so se udeležili tudi člani delovne skupine Predsedstva CK ZKJ. Razgovor sta pripravila osnovna organizacija ZK Medvode in Komite občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška. hladilni sistem. Približno 12.000 m3 vode porabimo na mesec za hlajenje, kar znese pri ceni 6 din/m3 72.000 din na mesec. Prištejmo še odstotek za onesnaženje, ki je glede na vrsto proizvodnje dokaj visok (za DO okrog 600 starih milijonov letno). Začetna investicija seveda ne bi bila poceni, potrebni bi bili posebni hladilni stolpi in vodovodno omrežje. V tem se pojavlja tudi rešitev za poletne mesece. Zakaj ne bi hladili sodov z vodo Vašanskega potoka namesto s prvovrstno omrežno pitno vodo? Fantje torej razmišljajo in si prizadevajo, na nas pa je, da jih poskušamo razumeti in jim vsak po svojih močeh pomagati, saj gre za skupno dobro. Frane E. POSVETOVANJE »SODOBNA SREDSTVA IN METODE ZAŠČITE PROIZVODOV LESNE INDUSTRIJE« V dneh od 16. do 18. 11. je bilo v Beogradu v organizaciji »Saveza inženjera i tehničara za zaštitu materijala Srbije« jugoslovansko posvetovanje na temo »Sodobna sredstva in metode zaščite proizvodov lesne industrije«. Pokroviteljstvo nad tem posvetovanjem so med drugim prevzele nekatere naše tovarne barv in lakov kot Duga, Zvezda, Helios, Color in Rado-nja. Na samem posvetovanju je predavala tudi ing. Petek Marija. Njen prispevek pod naslovom Industrijska zaščita lesenih oken je obravnaval različne načine zaščite stavbnega pohištva s posebnim ozirom na oblivanje, kjer smo zaenkrat vodilni v Jugoslaviji. Sicer je v okviru posvetovanja 13 predavateljev podalo teme od splošnega ekonomskega pregleda zaščite lesa v Jugoslaviji, prek tehnologije; načina nanašanja, sušenja, kemijske zaščite, vodotopnih in negorljivih premazov do golih predstavitev proizvodnih programov. M. Hafner PREKLIC Preklicujem in obžalujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Mariji Dežman. Jože Mohar UČINKOVITEJŠE PLANIRANJE? V letošnjem letu je bila na samoupravnih organih sprejeta metodologija planiranja v TOZD (DSSS) oziroma DO »Color«. Le-ta zajema kompleten diapazon planov in aktivnosti, potrebnih za izdelavo globalnega plana za naslednje plansko leto. Točno so določeni tudi datumi, do kdaj je potrebno oddati prečiščene osnutke planov v APO sektor. Vsi, ki so zadolženi za izdelavo kateregakoli plana, so metodologijo prejeli, na osnovi dejstev pa se lahko upravičeno vprašamo, ali so jo tudi vsaj pregledali? Kako naj si sicer razlagamo, da je APO sektor pravočasno dobil le nekaj osnutkov planov. Res je, da dela ne manjka, res je tudi, da letos planiramo za drugo leto prej kot lani, pa vendar, ali bomo morali izdelati še metodologijo, kako planirati začetek, potek in konec planiranja? P. J. polikcmTO PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE Osrednja proslava 62. obletnice oktobrske revolucije je bila v dvorani kina Šiška. Slavnostni govornik je bil Marjan Rožič, predsednik skupščine mesta Ljubljana, sledil pa je bogat kulturni program. COLOR 5 SMERNICE ZA PRIPRAVO PLANA KS MEDVODE ZA OBDOBJE 1981-1985 I. TEMELJNI CILJI V obdobju 1981—1985 bodo delovni ljudje in občani s svojim delovanjem, združevanjem dela in sredstev in s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem o temeljih plana svoje delovne organizacije in krajevne skupnosti Medvode uresničevali naslednje skupne interese in cilje: — nadaljevanje razvoja socialističnih samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti in krepitev ustavne vloge krajevne skupnosti ter delegatskega sistema, — smotrno urejanje prostora ter varovanje človekovega okolja, — rast osebnega in družbenega standarda ter izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov, — razvoj in krepitev svobodne menjave dela in uveljavljanje solidarnosti, — nadaljnja krepitev in podružblja-nje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. II. RAZVOJNE USMERITVE V srednjeročnem obdobju 1981— 1985 bo v okviru postavljenih temeljnih ciljev dana prednost zlasti naslednjim nalogam: 1. Nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in krepitev ustavne vloge KS Pri tem je potrebno posebej opredeliti samoupravljanje vseh delovnih ljudi in občanov v vseh delih KS, tako da bomo v proces samoupravljanja resnično zajeli vse delovne ljudi in občane. Se posebej je pri tem treba opredeliti vlogo delavca v združenem delu v nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov v KS. Da bi resnično zagotovili samoupravljanje vseh delovnih ljudi in občanov, mora biti v tem sklopu eden nadaljnjih ciljev oziroma pogojev tudi preoblikovanje KS, kajti sedanja KS zaradi svoje velikosti in različne opremljenosti, zlasti po infrastrukturnih objektih, tega ne zagotavlja. V večji meri kot doslej moramo zagotoviti vse pogoje za delo delegacij in delegacije tudi v praksi povezati z bazo. 2. Urejanje prostora Celotni družbeni razvoj krajevne skupnosti pa tudi občine in mesta zahteva točne opredelitve novih površin za potrebe gospodarstva kakor tudi za stanovanjsko, komunalno in drugo izgradnjo. Z ustrezno urbanistično dokumentacijo bomo v tem obdobju opredelili: COLOR6 — industrijske cone, — površine za stanovanjsko izgradnjo in vse spremljajoče objekte, — prometno infrastrukturo, — rekreacijske površine. Za industrijsko izgradnjo bodo urejena območja: — industrijska cona MEP Medvode (razširitev), — industrijska cona Preska. Poleg tega bomo skušali uveljaviti še novo industrijsko cono. Za stanovanjsko izgradnjo bo urejen otok MES 7, poleg tega pa bomo aktivno pripravljali nove otoke kot sta MES 5 in MEP 8. Težili bomo k dokončni zazidavi in kompletiranju obstoječih sosesk in naselij. 3. Komunalna infrastruktura Ze iz analize dosedanjega družbenega razvoja v naši KS izhaja cela vrsta nerešenih vprašanj na komunalnem področju. Pri tem gre za preskrbo z vodo, izgradnjo in ureditev cestnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, PTT omrežja, javne razsvetljave, pokopališč, urejanja naselij in varstvo človekovega okolja. V srednjeročnem planu 1981—1985 bo potrebno konkretno opredeliti naloge in cilje, ki jih želimo doseči na posameznih področjih. Težiti moramo k temu, da v čim večji meri zagotovimo skladen razvoj vseh delov KS. V prvi vrsti bo potrebno v tem obdobju predvideti izgradnjo naslednjih objektov: — rekonstrukcijo dotrajanega vodovodnega omrežja in vključitev v normalno preskrbo še ostale dele KS, — izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, — nadaljevanje z rekonstrukcijo cestnega omrežja, — razrešitev vprašanja pokopališč na širšem območju Medvod, — na novo telefonsko centralo priključiti tudi ostale dele KS — zlasti celotno desno stran Sore. 4. Stanovanjska izgradnja Razvojni programi delovnih organizacij postavljajo pred vse delovne ljudi in občane v KS zelo odgovorno in zahtevno nalogo, kako zagotoviti nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo. Prostorsko smo dokaj omejeni, praksa iz preteklih let pa kaže tudi na neracionalno koriščenje prostora, zlasti pa na zmanjševanje kvalitetnega kmetijskega zemljišča, V večji meri bomo morali posegati po slabših zemljiščih, kot so močvirja in grape, pri tem pa se ne smemo izogibati hribovitim področjem. Pri prihodnji stanovanjski izgradnji moramo v čim večji meri varovati človekovo okolje, istočasno pa zagotoviti pogoje za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. 5. Trgovina, gostinstvo in turizem ter drobno gospodarstvo Eden izmed zelo pomembnih ciljev prihodnjega razvoja je zagotavljanje boljše preskrbe prebivalstva. 'Tu gre za celoten kompleks tako imenovanega terciarnega sektorja, to je trgovine, gostinstva in turizma ter drobnega gospodarstva. Prav te dejavnosti so eden izmed bistvenih elementov planiranja v KS, kajti od stopnje zadovoljevanja potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih je v veliki meri odvisen tudi nivo njihovega življenjskega standarda. Razvpj teh dejavnosti v KS pa ni pomemben samo s stališča zadovoljevanja vsakodnevnih potreb delovnih ljudi in občanov, ampak ima velik pomen tudi v realizaciji koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Osnovne naloge s tega področja bodo: — izgradnja blagovnice v centru Medvod in zagotovitev boljše preskrbe v okoliških naseljih, — urejanje družbene prehrane, — izkoristiti velike možnosti, ki jih za razvoj turizma nudi celotno področje Medvod; pri tem bomo težili k izgradnji rekreacijskih in gostinsko-turističnih objektov ob Sori in Zbiljskem jezeru, povečali bomo prenočitvene kapacitete in razvijali kmečki turizem, — ustanovitev in aktiviranje dejavnosti turističnega društva, — pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. 6. Kmetijstvo V naslednjem obdobju bomo posebno pozornost posvetili pospeševanju kmetijske proizvodnje ter razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu. Nosilec teh nalog bo Kmetijska zadruga Medvode. 7. Družbene dejavnosti 7.1. Vzgoja in izobraževanje Osnovne naloge oziroma cilji so na tem področju naslednji: — vključevanje čim večjega števila otrok v vzgojnovarstvene ustanove in druge oblike organiziranega družbenega varstva in vzgoje, — prehod na celodnevno šolo, — izvajanje usmerjenega izobraževanja, — izgradnja novih objektov na S vet ju in v Sori, — izboljšanje delovnih pogojev v osnovni šoli v Preski. 7.2. Zdravstvo, socialno varstvo, varstvo otrok in družine S področja zdravstva, socialnega varstva ter varstva otrok in družine bomo v naslednjem planskem obdob- ju realizirali oziroma delovali na realizaciji naslednjih ciljev: — izgradnja zdravstvenega doma, — razširitev in približanje osnovnega zdravstvenega varstva krajanom in delavcem v organizacijah združenega dela na podlagi samoupravnega sporazumevanja v okviru svobodne menjave dela med izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva, — prioritetno organiziranje pomoči ostarelim krajanom, kot npr.: nega bolnika na domu v okviru polivalent-ne patronažne službe, sosedska pomoč, domsko varstvo, družbene denarne pomoči, obdaritve, obiski šolske mladine, vključevanje starejših v družbeno dogajanje v kraju bivanja in drugo, — načrtno uvajanje zdravstvene vzgoje in pouka prve pomoči v vse stopnje vzgoje in izobraževanja, da bodo vsi krajani in delavci v OZD znali zdravo živeti v čistem okolju, — zagotovljene zdravstvene, denarne in druge pomoči socialno ogroženim in zdravstveno nezavarovanim osebam, — aktiviranje humanitarnih organizacij in društev na področju reševanja socialno-skrbstvenih vprašanj, — podružbljanje tistih nalog, ki jih družina v sedanjem družbenem razvoju ne more več opravljati sama, kot npr.: predzakonsko svetovanje, solidarnostno reševanje stanovanjskega problema mladim družinam, razširjanje vseh oblik vzgoje in varstva predšolskih otrok (V VVZ in družbeno nadzorovano varstvo v družinah), družbena prehrana, servisne usluge, preskrba z živili, letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok in drugo. 7.3. Kultura Na področju kulture bomo v prihodnjem obdobju našo aktivnost usmerili na: ' — zagotovitev prostorskih in materialnih pogojev za delovanje kulturnih organizacij, kar bomo dosegli z izgradnjo družbenega centra v Medvodah, — vključevanje čim širšega kroga občanov, še prav posebej pa delavcev v združenem delu v aktivno delovanje v kulturnih društvih, — zagotoviti enotno politiko delovanja vseh kulturnoumetniških društev. 7.4. Telesna kultura Zahteve današnjega časa, še posebej pa zahteve splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, porajajo vse večje potrebe po vključevanju vseh občanov v športno rekreativno delovanje, kajti samo zdrav in delovno sposoben občan bo lahko izpolnjeval vse svoje delovne pa tudi druge obveze. Zato je v naslednjem srednjeročnem obdobju nujno potrebno začrtati nalogo, kako to tudi doseči. V še večji meri bo potrebno doseči enotnost vseh športnih organizacij in društev pri skupnem načrtovanju športno-rekreativne dejavnosti in pri izgradnji ustreznih objektov. 8. Ljudska obramba in družbena samozaščita Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo delovali zlasti na krepitvi obrambnih priprav, pri čemer se bomo v celoti vključevali v obrambni koncept občine. Več sredstev bomo namenili za vzgojo in pouk prebivalstva s področja obrambnih priprav, v večji meri pa bomo tudi opremili enote in štab. Svoje delo bomo usklajevali z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Se nadalje bomo poglabljali podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite. MEDVODE 17. t. m. smo zaprli razstavo Ribičevih malih umetnin v naši sejni sobi. Dnevno hitenje, pehanje za boljšim standardom, služba in enolično delo doma, dnevno časopisje, televizija, vse skupaj nas odmika od pristno človeškega, gluhi postajamo za tihe glasove notranjosti, ki si žele tudi duhovne sprostitve. Mednje pa je vsekakor spadala otvoritev te razstave. Med približno šestdesetimi udeleženci smo zasledili režiserja Košaka, može s krajevne in sindikalne uprave, kup avtorjevih znancev in prijateljev in nenazadnje medvoški pevski zbor, ki je z občuteno izbranim programom dal še svoj posebni pečat prireditvi. Dela Gallusa, Ipavca in pesmi z borbeno tematiko so med udeležence vnesla resnično toplo vzdušje. Se nekaj misli z otvoritvenega govora tov. Isteniča: » ... V vseh dobah človeške zgodovine so umetnine dajale svoj pečat kot sestavni del omike in tudi danes ni nič drugače. Za dokaz spontane težnje po ureditvi in okrasitvi delovnega okolja naj navedemo samo nekaj primerov iz naše DO. Večina pozna »skulpturo« medveda, ki stoji pred vhodom v tovarno v Preski. Nekaj naših delavcev je med nekim izletom opazilo igro narave v starem štoru, .potrudili so se, da so ga pripeljali na ogled v tovarno, kjer so hitro dobili pomočnike, ki so štor očistili, zaščitili 9. Kadrovska politika Na področju kadrovske politike bomo sami ali v sodelovanju z odbori in komisijami v okviru občine: — analizirali delovanje delegacij v DPS in SIS ter organov krajevne samouprave, — izvedli vse priprave za nove volitve v letu 1982, — sodelovali pri izbiri kandidatov za opravljanje vodilnih del in nalog (individualni poslovodni organi) tako v OZD s področja gospodarstva kakor tudi v OZD s področja družbenih dejavnosti. 10. Zagotavljanje pogojev za realizacijo plana KS Za realizacijo postavljenih ciljev in nalog bomo delavci v združenem delu in delovni ljudje in občani v KS zagotovili tako materialne kot tudi organizacijske in kadrovske pogoje. To bomo zagotovili z združevanjem dela in sredstev, s samoprispevkom, s sredstvi iz proračuna občine in z drugimi sredstvi. Poleg tega bomo težili k taki organiziranosti vseh subjektivnih in drugih socialističnih sil v KS in v združenem delu, ki bo zagotavljalo njihovo aktivno delovanje na realizaciji začrtanih ciljev. Skupščina KS Medvode s premazom, naredili podstavek, in kip je tu. Drugi tak primer je v me-šalnici, ko je nek naš sodelavec naslikal podobo značilnosti slovenske pokrajine — kozolce na polju, kolegi pa so sliko z veseljem dali v okvir in okrasili svoj delovni prostor. Med drugim poznamo tudi večletno amatersko delo na slikarskem področju, kjer dokaj uspešno deluje naš nanašalec premazov v OTK Jožko Jakopič. Iz navedenega sledi, da je naš delavec močno navezan na naravo in svoje življenjsko okolje in da zna na realnost pogledati tudi poetično. Sledeč tem nagnjenjem smo se odločili, da našim ljudem prikažemo malo plastiko akademskega kiparja Naceta Ribiča ...« Razstava je bila torej odprta dvanajst dni in poleg nas so si jo ogledali številni krajani. Posebno pohvalo zasluži preška osnovna šola, ki je pripeljala na ogled preko 150 šolarjev. Nedvomno jim bo tako pravilno tolmačenje in približanje umetnosti dobrodošla življenjska šola. Zaprli smo vrata sejne sobe — ne zaklenili, priprli smo jih, s toplo mislijo v srcu in posluhom ter načrti za naprej. Frane Razstavi na rob Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa DOBRO OBISKANA RAZSTAVA Razstava Naceta Ribiča je vzbudila veliko zanimanje ter je bila deležna precejšnjega obiska. In kako so ta kulturni dogodek občutili naši sogovorniki: Zvonka KOZAMERNIK, evidentičar: »Razstava mi je zelo všeč, saj nam je umetnik predstavil lepe stvaritve. Kupiti žal nisem mogla nobene od razstavljenih plastik — ročno delo je drago in s tem osebnim dohodkom si takih stvari res ne morem privoščiti. Takih razstav si še želim, saj je povsem nekaj drugega ogled v naših prostorih, kot pa recimo v galeriji, ki je precej oddaljena.« Osman HALKIČ, viličarist: »Razstava mi je zelo všeč; kar verjeti ne morem, da lahko človek ustvari take podobe. Zdi se mi, da je to nekaj posebnega za kolektiv, razstava nam je blizu in si jo vsak lahko ogleda. Imeli smo priliko spoznati delo umetnika-ustvarjalca. Sam sem si vsako figuro posebej ogledal — kaj pomeni in primerjal.« Majda PIVEC, samostojni referent prodaje: »Bila sem na otvoritvi razstave in slišala razlago avtorja, kar je bilo zelo zanimivo, saj je pripovedoval o svojem kulturnem delovanju in o materialih, ki jih uporablja. Kasneje sem na ogled razstave peljala še svoje sodelavke, ki so bile tudi navdušene. Najbolj všeč mi je njegov simbol — »ribič« in pa tudi »vdova«. Na vsak način bo treba s prirejanjem razstav še nadaljevati.« „ Začetni požar v kurišču obrata I Tov. Burgar Ivan je 12. novembra ob 9. uri opazil, da se iz kurilnice obrata I vali dim. O tem je takoj obvestil delavce obrata in ti so še z nekaterimi drugimi delavci začeli z gašenjem in požar v nekaj sekundah pogasili. Komisija, ki je pregledala kraj požara, je ugotovila, da je začelo goreti na gorilniku št. 3, ki služi za ogrevanje somer kotlov. Do požara je prišlo verjetno zaradi napake na električni inštalaciji gorilnika, zaradi česar je pregorela cev za dovod kurilnega olja in se je leto vnelo. Gorilnik je v celoti uničen in ga bo potrebno zamenjati z novim. Ocenjujemo, da znaša škoda, ki je nastala na materialu približno 10.000 din. Seveda pa kurišče nekaj časa ne bo sposobno za obratovanje. P. R. Zofka LEŠNJAK, skladiščnik: »Razstava mi je zelo všeč, med razstavljenimi deli pa predvsem »Mati z otroki« in »Plesalca«. Lepo bi bilo, če bi imeli več razstav na leto, pogrešam tudi kakšnega slikarja. Čeprav bi rada kupila katero od plastik, pa žal zanjo nimam denarja.« Obisk iz Londona V začetku novembra sta nas obiskala predstavnika Internati-onnal Paint — tvarine Coatings gospod Brett in g. Ticehurst. Firme mi verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj z njo sodelujemo že celih 7 let in vsi delavci poznamo barve za ladje, ker jih vrsto let uspešno proizvajamo po njihovi licenci. Na sestanku smo se s tema predstavnikoma soočili delavci, ki imamo v svojem delokrogu stik z njimi, v takšnih ali idtugačnih funkcijah. Pregledali smo 'skupno dosedanje delo, težave, s katerimi se eni in drugi srečujemo, ter kaj oboji pričakujemo v bodoče. Z obojestransko ugotovitvijo smo prišli do zaključka, da se sodelovanje mora nadaljevati, vendar je potrebno najti nove oblike, saj nas na to napotujejo tudi zunanji faktorji. Prav gotovo imamo oboji pri svojem delu določene izkušnje, ki jih moramo čimbolj učinkovito u-porabiti pri bodočem delu. Ali se bo sodelovanje razširjalo le na ladijskem programu? Do takšnih zaključkov moramo priti sami. Možnosti sodelovanja na drugih področjih imamo, treba se bo temeljito pripraviti in odločiti, vsekakor pa novitet ne smemo izpustiti iz rok. J. Aleksič ČEHOSLOVAŠKA NEKOČ IN DANES Izleti na Čehoslovaško so zelo priljubljeni. Vzrok je iskati v lepotah te dežele. Že narava sama, kakor tudi priče zgodovinske in kulturne preteklosti Čehoslovaške so izredno bogate. No, da si ustvarim svojo podobo te dežele, sem se odločil in se podal na petdnevno potovanje. Potovanje z avtobusom je sicer u-trudljivo, toda naj cenej še in človek največ vidi. Naša smer potovanja z avtobusom je bila Ljubljana, Ljubelj, Dunaj, Bratislava, Praga in preko Čeških Budejovic, Linza ter Ljubelja nazaj v Ljubljano. Semering je lep visokogorski turistični kraj z žičnicami in vlečnicami za zimski in letni turizem in sicer 90 kilometrov pod Dunajem. Od Semeringa se cesta spušča v Dunajsko kotlino. Sam Dunaj je na ravnini in šteje milijon petsto tisoč prebivalcev. Vstopna cesta na Dunaj je moderna šestpasovnica. Vsi industrijski objekti’ novejše izgradnje so locirani na obrobju mesta. Ker je od Dunaja do čehoslovaške meje le 60 kilometrov, smo se kar naenkrat znašli na mejnem prehodu. Sama meja med Avstrijo in Čehoslovaško je nekaj posebnega. Sestavni del meje so stražni stolpi in prek tri metre visoka, gosto pletena žična ograja. Ob ograji je zemlja preorana in, sveže poravnana v širini do štiri metre, tako da je nadzor čuvarjem meje olajšan. Za pregled tovornjakov imajo Čehi dresirane pse. Prvi vtis ob vstopu na čehoslovaško je malce zastrašujoč, toda kasnejše gibanje po državi turista prepriča, da je življenje v tej deželi lepo, da sicer njihov o-sebni standard ni visok, družbeni standard pa marsikje prekaša tudi jugoslovanskega. Čehi imajo neprimerno več kilometrov avtocest kakor mi Jugoslovani. Je pač tako, da tujec s svojim vozilom najprej ugotavlja kvaliteto cest. Bratislava je glavno mesto Slovaške in leži tik ob meji z Avstrijo. Donava, ki teče skozi mesto, je plovna za dokaj velike ladje, tako tovorne kakor tudi potniške. Bratislava je v zgodovini odigrala važno vlogo zaradi svoje lege. Samo mesto je na ravnini ob bregovih mogočne reke. Severovzhodni del mesta pa se že širi na vznožje vzpetin Karpatov. Izkopanine in drugi viri pričajo, da so tu živeli Kelti, Avari, Rimljani in Slovani (Samova država). V času turških vdorov Bratislava ni bila nikdar premagana. Zaradi te svoje slave so se tja v tistih časih priseljevali mnogi narodi, med drugimi tudi Hrvati. Leta 1944 je Hitler po umiku iz Sovjetske zveze utrdil frontno črto tudi prek Bratislave. Toda tudi maršal Malinovski je hotel Bratislavo čimprej zavzeti, ker bi bil s svojimi armadami že na pragu samega nemškega rajha. Za osvoboditev Bratislave in njene okolice je padlo prek 600 tisoč sovjetskih vojakov. Njim v čast so Slovaki po vojni zgradili veličasten spomenik. Z arhitektonsko ureditvijo spominskega parka in spomenika padlih na večji vzpetini ob robu mesta je Bratislava združila tri najbolj obiskane znamenitosti mesta. Grad nad mestom je nema priča pretekle zgodovine. V času vladavine cesarice Marije Terezije je grad služil za stalno bivališče njeni številni družini. Kasneje je bil grad porušen, danes obnovljen služi v razne namene. Med drugim stanuje v njem v času bivanja v Bratislavi tudi predsednik republike. Tretja znamenitost, večjega zanimanja vredna je most čez Donavo. Zgrajen je bil leta 1792. Dolg je 400 metrov in 20 metrov širok. Je železobetonski, a vendar viseč. Visi na jeklenih vrveh, oprtih na dva stebra višine 70 metrov. Na vrhu teh stebrov je restavracija, v kateri je prostora za okrog 100 ljudi. V votlem stebru je vgrajeno dvigalo, s katerim se za tri krone pripelješ na sam vrh. Vsa konstrukcija je na pogled izredno impozantna, posebno še, ko stojiš na sredini veličastnega mostu, pod mostom pa plovejo velike bele ladje. Hotel Devin, v katerem smo prenočevali, se imenuje po starem gradu Devinu, ki je na periferiji mesta. Predsednik Tito je ob obisku Slovaške stanoval prav v tem hotelu. Danes šteje Bratislava 350 tisoč prebivalcev. Predvidevajo pa, da bo leta 1990 v mestu živelo 700 tisoč ljudi. Čehoslovaška je na splošno znana po številnih dobro ohranjenih gradovih. Mnogi od teh gradov so služili svojim lastnkiom za bivanje vse do leta 1945, ko so gradovi prišli v družbeno last. Danes so nekateri od teh gradov restavrirani in turisti si jih lahko ogledajo. Grad Hloboko je nedaleč od mesta čeških Budejovic. To je naj-lepši grad, kar jih premore Češka. Zunanja oblika je podobna angleškim gradovom v slogu romantične gotike. Notranjost gradu s svojimi rezbarijami prekaša prav vsa pričakovanja. Vsaka dvorana ima drugačen ornamentni parket. Rezbarije in parketi so delo čeških mojstrov. Svetovno znani veliki stenski gobelini so delo belgijskih mojstrov, kamini pa so delo italijanskih umetnikov. Lovski grad Konopište v bližini Prage je najbolj zanimiv za lovsko bratovščino. V gradu so zbrane lovske trofeje nadvojvode Ferdinanda, avstrijskega prestolonaslednika, na katerega je bil izveden a-tentat v Sarajevu. Ohranjenih je 150 do 300 tisoč trofej, ki izhajajo iž Češke, Dalmacije, Afrike, Azije in Indije. Zanimiv je primer rogovja jelena, ki je težko 22 kg, pa glave bizonov, tigrov, medvedov itd. V grajski orožarnici so puške raznih izvedb, sablje, ščiti, pištole, noži, skratka vse vrste orožja iz tistih časov, katerega so uporabljali predvsem lovci. V tem gradu' so Jugoslovani snemali notranje posnetke za film Sarajevski atentat. Praga, glavno mesto Čehoslovaške z 1 milijon 600 tisoč prebivalci, se deli na novi m stari del. Osrednja znamenitost so Hradčani in Karlov mošt ter samostanska knjižnica. Karlov most, čeprav že 500 let kljubuje veliki reki Vltavi, je še vedno uporaben za prehod. Most krasijo kipi velike vrednosti znanih umetnikov. Promet po Pragi se odvija tudi pod zemljo. Metro pomaga s svojim poceni prevozom blažiti mestni trušč. Za eno krono se lahko s podzemno železnico voziš ves dan. Praga ima tudi enega od naj-večjih stadionov na svetu. Ob O-tvoritvi spartakiade se je na njem zbralo 250 tisoč ljudi. Na cestah je videti največ avtomobilov znamke Škoda in Tatra. Po pripovedovanju vodiča, ki je sicer Slovenec, a živi že od leta 1947 na Češkem, bi omenil nekaj misli o življenju in delu na Češkem danes. Nov avto Škoda se dobi po dveh mesecih vplačila. Registracija se o-pravi ob nakupu novega avtomobila, kasnejših vsakoletnih podaljševanj ne poznajo. Krediti za individualno gradnjo se dobijo za dobo 30 let z 1 % obrestno mero. Ženske se po 25-letni delovni dobi upokojijo. Otroško varstvo je zagotovljeno. Šolanje je brezplačno. Vse knjige, zvezke in o-stale učne pripomočke dobijo v šoli brezplačno. Zanimivo je, da se o-snovnih prehrambenih artiklov že’ 15 let drži ista cena. Vsak polnoletni državljan mora biti zaposlen, sicer ga pokličejo na odgovornost. V vsaki večji vasi je poleg kmetijske dejavnosti še tovarna. Vsaka tovarna ima plačanega sindikalnega funkcionarja, ki ureja in razporeja počitniške kapacitete ter ima na skrbi vsa sindikalna opravila. Lepo se je uveljavilo tudi pravilo, da vse tovarne med seboj izmenjavajo svoje počitniške kapaciteteV Povsod, kjer smo se vozili, je videti polje lepo obdelano in zemlja rodovitna. Znano je, da Čehoslovaška ne uvaža kmetijskih pridelkov. Za svoje potrebe vse pridela sama. Vse gospodarstvo, tako kmetijstvo kot tudi industrijo, vodijo centralistično. V podjetju je direktor tisti, ki ima vse niti vedenja v svojih rokah. V petih dneh človek ne more videti veliko, zato upam, da bom čez čas spet obiskal lepe kraje ob Vltavi in Donavi in primerjal napredek in razvoj dežele, ter si ogledal še druge znamenitosti. T. K. AKTIVNA JESENSKA REKREACIJA Zapihali so prvi mrzli vetrovi in prinesli s seboj vonj po snegu. Zvrtinčili so že porjavelo listje in pobeljeni vrhovi v daljavah so nas spomnili na bližajočo se zimo. Zimo s svojimi tegobami in hkrati belimi opojnostmi. Smučarska sezona je pred vrati in zadnji čas je, da poskrbimo za svoje telo, da ne bi po prvi smuki presedeli zime z mavcem na nogi ob televizijskem sprejemniku. Najboljši je tek, sproščen, lahkoten, živahen tek v naravi, ki preganja utrujenost in dnevno enoličnost modernega človeka. Planinsko smučarska sekcija, ki je zadolžena za tek oziroma kros, je zastavila letošnjo jesen z akcijo »NA TEKU SE DOBIMO". To je bil tudi čas krajevnih, občinskih in drugih tekem v krosu, ki so se jih udeležili kljub pomanjkanju treninga. 10. oktobra je ZTKO Šiška priredila občinsko prvenstvo v krosu v Viž-marjih. Članice so tekmovale samo v eni kategoriji na progi 1.500 m. Naša dekleta (imeli smo najštevilnejše za- stopstvo) so zasedla mesta od 3. do 7. Najboljša je bila Dragica Kosec, ki kljub nižji postavi še dosti obeta. Člani so tekmovali v 3 kategorijah na 4 km. Color je imel predstavnike le pri mlajših članih, kjer je avtor za las (zelo debel) zgrešnil bron, Dominik Košir pa je zasedel 7. mesto. Čez 2 dni je medvoški Partizan organiziral prvenstvo v krosu pod enakimi pogoji. Naša tri dekleta so družno pretekla progo, odločil je finiš, kjer je Vida za pol konjske dolžine premagala veteranko Anico. Med fanti je bil avtor drugi. Član moške ekipe Ciril se je v oktobru v lastni režiji udeležil škof j e-tjer se je uvrstil v torej resno pljunili v podplate in kmalu bodo copate zamenjale tekaške dilce. Vsem, ki se držite ob strani, naj bo to le prvi izziv. Če ne prej, se bomo srečali na sindikalnih tekmah. loškega krosa, 1 zgornjo polovico. Naši tekači so Frane E. PREDAVANJE FIRME HENKEL V četrtek, 8. 11. je firma Hen-kel iz Diisseldorfa (ZRN) v sodelovanju z uvozno izvoznim podjetjem Astro iz Zagreba pripravila v naši sejni sobi predavanje o pomožnih sredstvih za industrijo premaznih sredstev. Predavanju je prisostvovala večina naših inženirjev in tehnikov. Ing. VVolfgang Gress, vodja razvojnega in aplikativnega laboratorija za področje dodatkov, je predstavil najnovejša dogajanja v industriji barv in lakov s posebnim ozirom na Henklova pomožna sredstva in mehčala. Vmes so prikazali tudi kratek film o Henklu, ki je četrta firma kemične industrije v Zahodni Nemčiji. M. Hafner Žreb je odločil COLOR IN HUMOR NAGRADNA KRIŽANKA Itn « z* = 5ES. C R P R L N / C 9 E R N R Z L / ► c E i/ O v O £> / 2~ JI K R D £. T R F r C ■—•UP n R 3 K 9 R N r / sr« P L 9 T N o P m L V / Sr6 T 9 / >s O T R O c 9 J 9 EŠŠT P R ti L T Pl O r O £7 R R G O i&L S 7" E A/ E K Z B K E R g™ T R R 3 R N T / =5 E -9 vS r 3 R 3 m D L i? r R r sr p E D / 9 r R t y 9 ss. "gr Er K r E r 9 sn? P R / p 9 T £ K S? 9 / R A7 o šr" / N s N Z M F 9 — 3 L 9 Ai >9 ž 9 ZZr / S 9 R g£* E IZ / kB N 9 S / P T G 9 p t —• N 9 r /9 K // / r / SJE7 E K r 9 f) T o j — 9 vS / 3 r č A/ T — R Za nagradno križanko iz prejšnje številke Colorjevih informacij smo javno žrebanje izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Marjan Hribernik, Marinka Sivec in Jernej Merjasec je za dobitnico prve nagrade 200 dinarjev izžrebala Jelko Modic, drugo nagrado 150 dinarjev prejme Marta Krabonja, tretjo nagrado 100 dinarjev pa Marinka Burja. Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu številke. Čestitamo! (tokrat skozi inventurna očala!) KAKO IMENUJEMO STOL? V naših inventurnih spiskih lahko preberemo, da sedimo na predmetih, ki se imenujejo: stol navadni, stol boljši, fotelj, lupinica skaj, stol vrtiljak, štokrla, fotelj usnjeni, stol z naslonom, itd. Če kdo želi vedeti, kaj pomeni »stol boljši«, mu moramo pojasniti, da je to navaden, klasičen »gostilniški stol z naslonom« in je še vreden 30,00 din (tri stare jurje)! KAKO PRAKTIČNA JE PRENOSNA PEČICA! (?) V kuhinji družbene prehrane je v lanskem letu pri inventuri vse klapa-lo, nikjer pa ni bilo predmeta, ki je bil v spiskih naveden kot »prenosna pečica«. Po precejšnjem naporu in izgubi časa smo ugotovili, da je bila to včasih »prekucna pečica«, ki pa je nekoliko težko prenosna, saj ima vse tri dimenzije čez en meter in bi pri prenosu iz enega konca kuhinje na drugega za trim morale krepko poprijeti vse kuharice s šefom vred. Ta ljubka, mala, prikladna pečica tehta namreč preko 150 kg! in jo uporabljamo za kuhanje krompirja, peko zrezkov, itd. Naenkrat se v njej lahko skuha ca. 80 kg krompirja! VIŠEK — MANJKO ZAKAJ? — ALI KAKO NAREDIMO IZ KUHALNIKA PEČ Na Reki v predstavništvu so pred leti za kuhanje kave kupili kuhalnik, pravzaprav kuhalniček. Na računu je pisalo »rešo«. Modre glave, specialisti za srbohrvaščino so to prevedli v »peč«. Ko so se delali inventurni spiski, je nekdo dodal še »za ogrevanje«, ker peč seveda greje. Ko so popisovalci ob naslednji inventuri delali popis, jim je ostajal kuhalnik kot višek, manjkala pa je seveda peč za ogrevanje. Predstavniki so prisegali na vse najdražje, da take peči sploh niso kupili. Šele čez nekaj dni je popisovalec odkril, kako se za majhno (!) ceno da iz kuhalnika narediti peč. ENA ČRKA, PA TAKA RAZLIKA! Pred leti so v Rakovniku pri inventuri dobili spisek, v katerem je pisalo, da morajo imeti »na broju« tudi mast za sode. Iskanje »masti« ni bilo potrebno, ker ima vodja obrata ves inventar »v glavi«(?) in je vedel, da je s tem mišljen lesen mostiček, po katerem so trkljali sode na kamione. Godba na pihala Medvode Pohod na Triglav in vabilo k pa potrebujemo godbenike ea bas, rog, trobento in pozavno. Godba bo priskrbela vse instrumente in priskrbela strokovnjaka za poučevanje, seveda plačala tudi šolnino. Pridite, da bomo s skupnimi močmi nadaljevali tradicijo, ki so jo začeli naši očetje. Verjemite, da boste doživeli veliko prijetnih uric. Kdor se Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija je 20. in 22. novembra obravnavala 13 prijav kršitve delovnih dolžnosti. V enajstih primerih so bili izrečeni disciplinski ukrepi, ostalih dveh primerov pa ni mogla končati, ker v enem primeru ni bilo izkazano vabilo, v drugem primeru pa je izrek ukrepa preložen za nedoločen čas. Izrečeni so bili naslednji ukrepi: 1. Ivan Klobasa — prenehanje delovnega^ razmerja (izvršitev ukrepa se odloži za 6 mesecev, če bo v tem času delavec pričel z zdravljenjem). Tak ukrep je bil izrečen, ker je 14. 11. in 16. 11. 1979 kazal očitne znake vinjenosti. 2. Ivan Dobnikar — denarna kazen v višini 5 % mesečnega osebnega dohodka, ker je pri šaržiranju smole pozabil dodati svinčeno glajenko. 3. B. — opomin, ker je 30. 8. neopravičeno izostal z dela. 4. Ibrahim Kadirič — javni opomin, ker je v dneh 12., 13. in 14. 4. 1979 neopravičeno izostal z dela. 5. Franc Plešec — denarna kazen v višini 6 % mesečnega osebnega dohodka za mesec marec, ker je 12. 3. 1979 kazal znake vinjenosti. Obisk v predstavništvu Reka sodelovanju bo odločil, da pristopi v naše vrste, naj se javi čim prej tov, Jožetu Erjavcu — predsedniku UO godbe, ali pa lahko tudi kateremukoli članu godbe na pihala Medvode, kajti strokovnjak za poučevanje vas že čaka v glasbeni šoli na Svetju. Marko Ažman 6. Ibrahim Ahmetaj — prenehanje delovnega razmerja, ker je neupravičeno izostal z dela od 3. 1. do 8. 1. in od ,1. 2. do 3. 2. 1979. 7. š. — opomin, ker je 9. 8. 1979 brez dovoljenja skladiščnika vzel nekaj litrov diesel goriva in ga prinesel tovarišu A. B. 8. B. — opomin, ker je samovoljno zamenjal delo v popoldanski izmeni za delo v nočni izmeni in tako delal tri tedne v nočni izmeni. 9. Miloš Milašinovič — prenehanje delovnega razmerja (izvršitev ukrepa se odloži za 6 mesecev, če bo v tem času pričel z zdravljenjem), ker je bil 31.10.1979 pod vplivom alkohola. Zaradi enakih kršitev ga je disciplinska komisija že obravnavala. ilO. Janez Kušar — javni opomin, ker je 21. lil. 1978 odklonil del o-pravil. 11. Marjan Kovaljev — denarna kazen v višini 8 % mesečnega osebnega dohodka za mesec oktober, ker je 10. 10. 1979 pri šaržiranju smole pozabil dodati laneno olje in 12. 10. 1979 ni opravil predpisanega preizkusa viskoznosti in kislinskega števila. R. p. Pred 20 leti je bila medvoška godba prvič na Triglavu. Letos pa so se njeni člani ponovno odločili, da osvojijo našega očaka in. sicer zato, da bi na prav poseben način proslavili svojo 50-letnico obstoja, obenem pa so proslavili 60-letnico ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Naj vam na kratko opišem pot, ki jo je prehodila ta velika družina. Na sam vrh se je namreč povzpelo kar 25 godbenikov. Prvi dan smo prišli do Planike in v peturni hoji smo že prvi dan doživeli prav vse: imeli smo sonce, veter, dež in. nazadnje sneg, saj ga je zapadlo kar nekaj centimetrov. Toda dobra volja nas ni minila, čeprav pol ure nismo mogli kočo, ki je bila nabito polna. No, vse se je uredilo in ko smo dobili čaj in malo »kratkega«, je bilo sploh vse v naj lepšem redu. Ker vreme ni bilo ugodno, nismo mogli še isti dan na Triglav, temveč smo počakali do naslednjega dne, ko se je vreme spet razjasnilo. Triglav se nam je kar smejal in nas vabil, pridite in zaigrajte, da bo slovenska pesem donela daleč naokoli. In res, slišali so nas celo na Prehodavcih. Vreme nam je bilo naklonjeno in koncert na vrhu Triglava je bil res nekaj posebnega — enkratnega. Ob izvajanju koncerta se je okrog nas zbralo na vrhu približno še 200 planincev. Glavni govornik na tej naši prireditvi je bil tov. Dušan Brekič. Po končani proslavi smo se vrnili nazaj v dom Planika in nadaljevali pot do koče pri Triglavskih jezerih. Tu so nas sprejeli prav prijazno,- seveda smo morali tudi zaigrati, kar smo storili z velikim veseljem. Naš zadnji dan pa je bil tudi precej pester. Iz koče pri Sedmerih smo morali priti še v Staro Fužino. Med pohodom smo se u-stavili še pri Viatorjevi koči na Planina jezero. Tu so imeli Viatorjevi planinci ravno proslavo, pa smo še njim zaigrali, seveda »ne zastonj«, saj so nas prav lepo pogostili z golažem in točenim pivom. V Stari Fužini so nas pričakali godbeniki, ki niso mogli na Triglav in nam postregli kar iz kotla. Tako, naša pot je končana, napisati bi se dalo še veliko več, še več pa povedati, saj je pot podoživljal vsak po svoje. Veliko pa jih je razmišljalo: jaz sem na Triglavu zadnjič, le kdo me bo nadomestil, ko bo godba spet šla na Triglav. Pa ga bo kdo? Danes je mladih kadrov prav gotovo premalo in iz tega razloga vas vabimo dragi Colorjevci k sodelovanju. Res ne bi bilo prav, da čez nekaj let glasbena dejavnost propade, saj je 50 let obstoja in prek 1100 nastopov in koncertov tudi že nekaj in svoje godbe tudi nima vsak kraj. Če imate veselje do glasbe in pa seveda voljo, pristopite v našo skupino. Dobrodošli ste prav vsi, predvsem Na koncu sezone sva se s sinom odpravljala na dopust. Dodelili so mi prikolico na Pagu. A bil je problem: Kako priti do tja, ko pa nimam lastnega prevoza? Iz zagate me je rešil tovariš Perič s predstavništva na Reki. Rezerviral mi je avtobusno vozno karto z Reke do Novalje. Za nama je bila triurna vožnja z avtobusom. Bila sva na reški avtobusni postaji. Postavila sva se v dolgo kolono, ki se je vila do okenca, za katerim so prodajali vozne karte za Pag. Po enournem prerivanju sem le prišla do šalterja in kupila karto, ki pa mi kasneje ni nič koristila, saj so prodajali po dve karti za en sedež, tako da sem od Reke do Jablanca stala na eni nogi v hudi vročini in veliki gneči. S sinetom sva prvič, zato malo plaho, odšla po reški rivi in si jo ogledovala. Prišla sva do prve restavracije in končno bi se nama prilegel kozarček hladnega soka. Naključje je naneslo, da sva se usedla ravno na vogal Splitske ulice, zato sem se spomnila vabila tovariša Periča, naj obiščem naše predstavnike. V tretje nadstropje sva se povzpela z nekakšnim strahom, ki pa je splahnel, ko sva stopila skozi velika hrastova vrata. Zelo lepo sta naju sprejela tov. Perič — komercialni zastopnik (sedaj vodja predstavništva) in tov. Babič — inšpektor ladijskih barv, ki sta bila takrat prisotna. Po zaslugi tov. Babiča je bila kmalu na mizi odlična kavica in ob njej se je razvila prijetna debata. Tov. Babič je na žalost moral kmalu oditi v ladjedelnico »3. maj«, mi pa smo še nadalje premlevali razne probleme. Ob takem pogovoru je zelo hitro minil čas. M. M. NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE št. (11) (90), leto 8., november 1979. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. decembra 1979. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! ^^-v-v^-v-v-vv-v^ Dopisujte v svoje glasilo!