Mesto znanstvene nevtralnosti v razpravi o spolskih kategorijah jezika

slovenski

2020

letnik 57, številka 2

androcentričnost   družbeni spol   slovenščina   spol (jezikoslovje)   spolno občutljiva raba jezika   znanstvena nevtralnost   znanstvena objektivnost

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Pričujoče besedilo temelji na razmislekih, ki jih je spodbudila razprava o jeziku in spolu iz časa sprejetja nove strategije za zmanjševanje nesorazmerij po spolu na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z dne 25. aprila 2018. Ob analizi argumentov proti sprejeti strategiji se osredotočam na upravljanje z argumenti znanstvene objektivnosti ter njihovo umeščanje znotraj obstoječih razmerij moči, zlasti v akademskem prostoru. Na izbranih primerih iz razprave o (ne)nevtralnosti moškega slovničnega spola v slovenščini pokažem, da so tudi na videz povsem znanstvena in objektivna stališča odvisna od izbrane perspektive tistega ali tiste, ki ta stališča zagovarja, in sicer na področjih: jezikovni sistem in spolske kategorije v luči spolno občutljive rabe jezika - splošno (razlike v pojmovanju spola znotraj stroke) (3.1), tvorbe oblik za naslavljanje žensk - specifično (spolno zaznamovana pridevniška oblika priimka žensk) (3.2) ter jezikoslovna koncepcija družbenih kategorij (družbeni spol) (3.3).

07.07.2021