SPREMENITI VELJA NEKATERE METODE DELA
Podpredsednik OK SZDL Slavko Gerlica, je pripravil razpravo o vlogi subjektivnega dejavnika pri delovanju političnega sistema sociali-stičnega samoupravljanja, posebno ZK, SZOL, zveze sindikatov mla-dine in borcev
»Po ustavi iz leta 1974 so druž-benopolitične organizacije tudi formalnopravno vključene v poli-tični sistem kot sestavni del dele-gatskega sistema. Gre torej za nekatere spremembe v demokra-tičnih komunikacijah med druž-benopolitičnimi organizacijami ter samoupravno organiziranimi delovnimi ljudmi, tj. njihovimi samoupravnimi skupnostmi in njihovimi samoupravnimi ter drugimi družbenimi organi in or-ganizacijami.
Če danes ocenjujemo, koliko je v naši občini zaživel delegatski sistem, moramo ugotoviti, da premalo! Še vse preveč smo delo-vali nepovezano, preveč smo se ukvarjali sami s seboj in zunaj ali »ob robu« delegatskega sistema. Zadovoljevali stno se z ocenami delegatskega delovanja, katere stno delali zunaj ali po zunanjih kazalcih ter še to pretežno na ravni občinskih vodstev.
Komunisti v OO ZK v združe-nem delu in KS kot tudi osnovne organizacije sindikata ter SZDL niso sproti ocenjevali delovanja delegacij in se niso vključevali v njihovo delo — razen nekaterih primerov.  Naj  omenim nekaj-
kratno tesno sklepčnost DPZ in ZZD ter pogostno nesklepčnost skupščin samoupravnih intere-snih skupnosti! »Nekaj delegacij iz združenega dela« in več dele-gatov v DPZ se je preprosto izgu-bilo!? To je bilo vsekakor dovolj opazno znamenje, da v nekaterih organizacijah združenega dela, ki združujejo delegate v konferen-co, ni več normalnih odnosov. Pa vendar družbenopolitične orga-nizacije na to niso reagirale z de-legatske strani, čeravno je vsaka od njih aktivno delovala in ure-sničevala svoje programe. Skrat-ka, subjektivne sile »se niso str-nile okrog delegatskega sistema« kot ogrodja celotnega družbe-nega sistema.
Vzrok tiči najbrž v »še nedele-gatski naravnanosti« subjektiv-nih sil, v še prevelikem forum-skem delu družbenopolitičnih or-ganizacij.
Forumsko delovanje občinskih vodstev DPO pa nehote vsiljuje mestne, regijske in republiške or-ganizacije in vodstva z obilico »naročenih« nalog, množico do-govarjahj, posvetovanj ipd. z največkrat tesnimi časovnimi roki. To onemogoča širšo (ali normalno) samoupravno raz-pravo in omogoča pogosto le fo-ramsko sprejemanje v ozkih kro-gih. Vodstva občinskih organiza-cij so preobremenjena s formali-zmom, ponavljanjem in vzpored-nim reševanjem nalog, kar v ve-liki meri tudi njih prisiljuje, da »naročajo« naloge naprej, v KS in združeno delo. To brez dvoma obremeni akcijsko učinkovitost in organizacijsko vitalnost, pri čemer še posebno mislim na dele-gatske oblike delovanja. Povsem pa je na glavo postavljena smer pretoka pobud, saj ne gredo od baze proti vrhu, temveč nasprot-no.«