primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČ!N
!L!RSKA B!STR!CA,
KOPER, P!RAN,
!N SEŽANA
Koper, 5. junija 1992
Občina Koper
-	SKLEP o povišanju najemnin za poslovne prostore
-	PRAVILNIK o štipendiranju učencev in študentov in o pomoči pri študiju ob delu za področje družbenih dejavnosti občine Koper
Občina Piran a
-	SKLEP povprečne gradbene cene
-	ODLOK o zazidalnem načrtu Vojkov dom - Obala - TS 5/15 in del CT 5/14 in R 5/8 - Portorož,
Občinska volilna komisija Piran
-	IZID nadomestnih volitev delgata v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Piran iz volilne enote št. 1 - KS Lucija
Občina Sežana
-	SKLEP o javni razgrnitvi osnutka odloka o lokacijskem načrtu cevovoda Rodik vodarna Rižana
OBČtNA KOPER
Na podlagi 273. člena statuta občine Koper in v zvezi s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 35/91) je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 28. maja 1992 speje! naslednji
SKLEP
1.
Skladno s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 35/91) se vrednosti poslovnih prostorov v Občini Koper, kot osnova za izračun najemnin, povišajo za 11,56 %.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. junija 1992 dalje.
Št.: 363-10/92	Predsednik izvršnega sveta
Koper, 28. maja 1992	BORIS GORUP, l.r.
Na podlagi 55. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91), Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 24/91) in 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 28. maja 1992 sprejel
PRAVILNIK
O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV IN O POMOČI PRI ŠTUDIJU OB DELU ZA PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KOPER
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
S tem pravilnikom so urejena merila za dodeljevanje in določanje višine kadrovskih štipendij ter postopki za izvajanje štipendiranja učencev in Študentov ter za pomoč pri študiju ob delu.
Št. 17
2.	člen
Za štipendijo po tem pravilniku lahko zaprosijo učenci srednjih in študenti višjih in visokih šol, ki se praviloma šolajo v Republiki Sloveniji in so slovenski državljani ter imajo praviloma tudi stalno bivališče v občini Koper.
II.	DODELJEVANJE ŠTIPENDIJ
3.	člen
Štipendije se dodeljujejo vsako leto na podlagi javnega razpisa, ki mora biti objavljen najkasneje do konca junija v časopisu Primorske novice in na oglasni deski Zavoda za zaposlovanje v Kopru.
Razpis vsebuje pogoje za pridobitev štipendije, zahtevano dokumentacijo in rok za vložitev prošnje.
Vloge za štipendije zbira Občina Koper - Občinski sekretariat za družbene dejavnosti občine Koper v roku 15 dni po objavi razpisa.
Občinski sekretariat za družbene dejavnosti mora obravnavati vloge in obvestiti o rešitvi prosilce pred pričetkom novega šolskega leta.
4.	člen
Vsebino razpisa določi odbor, pristojen za posamezno področje družbenih dejavnosti, ki deluje kot posvetovalno telo sekretarja Občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Koper (v nadaljnjem besedilu: Odbor).
Vsako leto se razpiše najmanj ena in največ tri štipendije za posamezno področje družbenih dejavnosti (za področje izobraževanja, otroškega varstva, kulture, športa in socialnega skrbstva).
5.	člen
V roku prispele vloge obravnava Odbor, ki opravi predhodni izbor kandidatov. V primeru, če dva ali več kandidatov enakovredno izpolnjujejo razpisne pogoje, ima prednost kandidat z nižjimi dohodki na družinskega člana. To se ugotavlja po 8. in 9. členu Pravilnika o štipendiranju, ki ga je predpisa! Republiški sekretariat za delo (Uradni list RS, št. 24/91).
Na osnovi predhodnega izbora kandidata s strani Odbora odloči o podelitvi štipendije kandidatu sekretar Občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Koper (dalje: sekretar).
6.	člen
Kandidati morajo biti o odločitvi obveščeni s priporočenim pismom v roku 15 dni od sprejete odločitve.
Kandidat, kateremu je bila podeljena štipendija, mora skleniti štipendijsko pogodbo nakasneje v enem mesecu po obvestilu o podelitvi štipendije.
Kandidat, ki z odločitvijo sekretarja ni zadovoljen, ima pravico do ugovora v roku 8 dni od prejema obvestila. O ugovoru odloča Izvršni svet skupščine občine Koper.
7.	člen
Štipendijsko razmerje določa pogodba o štipendiranju, ki vsebuje zlasti naslednje:
-	obveznosti štipenditorja in štipendista,
-	Čas prejemanja štipendije,
-	obveznost zaposlitve štipendista pri štipenditorju,
-	navedbo razlogov za prekinitev pogodbe in poravnavo obveznosti.
8.	člen
Pogodbo o štipendiji podpišeta štipendist in sekretar.
Če je štipendist mladoleten, pogodbo sopodpiše tudi njegov zakonit zastopnik.
90
URADNE OBJAVE
Koper, 5. junija 1992 - St. 17
9.	č!en
Ob posebnih razmerah (daljša bolezen, invalidnost, ipd.) lahko sekretar na predlog Odbora pogodbo podaljša ali prekine.
Če je pogodba prekinjena po prvem odstavku tega člena, lahko sekretar na predlog Odbora, štipendista oprosti vračanja štipendije delno ali v celoti.
10.	člen
Štipendistu, ki zaključi šolanje pred rokom, določenim v pogodbi, se izplača štipendija v enkratnem znesku za čas, ko bi mu ta pripadala in v višini, ki jo je prejel za zadnji mesec šolanja.
Dejstvo, da je štipendist zaključi! šolanje pred rokom, ugotavlja sekretar na osnovi javnih listin (zaključnega spričevala ali diplome) šol, kjer se štipendist šola.
III.	MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE ŠTIPENDIJE
11.	člen
Merila za določanje višine štipendije so:
-	učni uspeh učencev oziroma poprečna ocena izpitov, opravljenih za preteklo šolsko leto študenta,
-	kraj šolanja,
-	deficitarnost poklica, kar ugotavlja pristojni zavod za zaposlovanje.
12.	člen
Višina štipendije se določi po naslednjih pogojih:
a) za učence
uspeh -	zadosten -	dober -	prav dober -	odličen	v kraju bivanja število točk 285 391 497 605	šolanje zunaj kraja bivanja število točk 800 906 1012 1120
b) za študente		
uspeh	v kraju bivanja	zunaj kraja bivanja
	število točk	število točk
6,0-7,0	425	940
7.1-8.0	723	1238
8,1-9,0	1021	1536
9,1-10,0	1320	1835
Število točk določi prejemniku štipendije Odbor v začetku šolskega ali študijskega leta tako, da upošteva poprečni učni oziroma študijski uspeh preteklega šolskega oziroma študijskega letnika, število točk za učence ali študente prvega letnika, ki so (prvič) sklenili pogodbo o štipendiranju, je za učence 391 oziroma 906, za študente pa 723 oziroma 1238 točk.
13.	člen
Izhodiščna vrednost točke od 1. maja 1992 dalje je 8,20 (osem celih dvajset SLT), povečuje pa se z roki in višinami, ki jih objavlja Ministrstvo za delo Republike Slovenije za valorizacijo štipendij po Pravilniku o štipendiranju (Uradni list RS, št. 24/91).
14.	člen
Vozačem pripada število točk za šolanje v kraju bivanja ter povračilo stroškov prevoza v šolo za primestni in medkrajevni promet po ceniku za mesečne dijaške ali študentske vozovnice, ki veljajo za avtobusni ali železniški prevoz.
Povračilo iz prvega odstavka tega člena se poveča, ko se cena javnega prevoza poveča za več kot 10 %, in se izplačuje " povečanem znesku skupno s štipendijo prvi naslednji mesec po odločitvi sekretarja o vračilu stroškov prevoza.
15.	člen
Štipendist, ki prejema štipendijo za šolanje izven kraja bivanja, ni upravičen do povračila stroškov za prevoz v šolo.
16.	člen
V izjemnih primerih (deficitarni poklic, možnost šolanja le izven Republike Slovenije, izjemno težko materialno stanje v družini,
izreden talent...) lahko sekretar na predlog Odbora štipendijo poveča, vendar največ za 10 % v Šolskem ali študijskem letu.
17.	člen
štipendist prejema štipendijo mesečno za ves čas izpolnjevanja pogojev iz štipendijske pogodbe.
Štipendistom srednjih šol, ki šolanje zaključujejo, pripada štipendija do vključno meseca junija v letu, ko šolo končujejo, Štipendistom-študentom pa preneha štipendija z mesecem, ko nimajo več statusa študenta.
IV.	POMOČ PRI ŠTUDIJU OB DELU
18.	člen
Delavcem, zaposlenim v zavodih na področju izobraževanja, otroškega varstva, socialnega varstva,' kulture in športa (v nadaljevanju zavod), se omogoči študij ob delu na Šolah oz. fakultetah, katerih izobrazba se zahteva za delo v zavodih, in sicer v okviru finančnih možnosti in potreb po kadrih.
Študij ob delu se lahko omogoči tudi drugim delavcem, prednost pa imajo delavci iz prvega odstavka tega člena.
19.	člen
Študij ob delu se omogoči delavcu, če se je za dela, ki jih opravlja, spremenila zahtevana strokovna izobrazba ali če se zahteva dodatna specialna znanja.
20.	člen
Pomoč pri študiju ob delu odobri sekretar na prošnjo delavca in na predlog odbora praviloma enkrat letno. K prošnji mora delavec priložiti tudi mnenje zavoda, kjer je zaposlen.
Sekretar sklene z delavcem pogodbo o pravicah in dolžnostih, vezanih na študij ob delu.
21.	člen
Delavec, ki se izobražuje ob delu, ima pravico do:
1.	študijskega dopusta,
2.	povračila stroškov šolnine po računih šol (brez strokovne literature in drugih pripomočkov),
3.	prevoznih stroškov z javnim prevoznim sredstvom,
4.	nadomestila OD po določilih pravilnika za OD,
5.	dnevnice za bivanje izven občine Koper, ki traja več kot 12 ur na dan.
Glede na potrebe in finančne možnosti lahko sekretar odobri delavcu le nekatere od navedenih pravic.
Delavec, ki je prejema! kadrovsko štipendijo in ni zaključi! šolanja v skladu z obveznostjo po pogodbi, ne more uveljavljati pravic iz tega člena.
22.	člen
delavec, ki se šola ob delu je dolžan:
-	redno opravljati izpite ter vsak letnik zaključiti v roku, ki je enrkat daljši od rednega študija, določenega v statutu izobraževalne organizacije,
-	vsaj enkrat letno predložiti dokazila o uspešnosti šolanja,
-	ostati v delovnem razmerju v zavodu najmanj toliko časa, kot je prejema! pomoč za študij ob delu,
-	vrniti vse, s šolanjem nastale stroške in obresti, če ne izpolni pogodbenih obveznosti.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Sredstva za štipendije, povračilo stroškov prevoza in pomoči za študij ob delu se zagotovi v proračunu občine Koper, in sicer v postavki posameznega področja družbenih dejavnosti, za katero je štipendija oz. pomoč za študij ob delu namenjena.
24.	člen
Strokovna, administrativna in tehnična opravila po tem pravilniku opravlja Občinski sekretariat za družbene dejavnosti Koper.
25.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. maja 1992 dalje.
Koper, 5. junija 1992 - St. 17
URADNE OBJAVE
91
26.	č!en
Za urejanje razmerij s štipendisti, ki so sk!eni!i pogodbe, preden je priče! veljati ta pravilnik, ve!ja ta pravi!nik, razen za štipendiste, ki iz utemljenih razlogov zahtevajo, da ostane dosedanja štipendijska pogodba v veljavi. O tem odloči sekretar na predlog Odbora.
Št.: 604-1/92	Predsednik
Koper, 28. maja 1992	BORIS GORUP, l.r.
OBČtNA P!RAN
Na podlagi 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86) je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 26. maja 1992 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Izvršni svet Skupščine občine Piran določa povprečno gradbeno ceno m2 koristne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti in finalne obdelave na dan 31. decembra 1991 40.000,00 SLT.
2.
V ceni iz 1. točke tega sklepa so upoštevani vsi deleži pripadajočih skupnih prostorov v objektu, razen zaklonišč. V primeru, da imajo stanovanjski objekti skupinsko zaklonišče, se gradbena cena m2 koristne stanovanjske površine zviša za 4,17 % . Pri individualni gradnji se zaklonišče vrednoti posebej, po dejanskih stroških.
3.
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za III. (srednjo) stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 100-200 prebivalcev na hektar znašajo:
-	za individualne komunalne naprave	8,45 %
-	za kolektivne komunalne naprave	11,95 %
od povprečne gradbene cene, določene v 1. točki sklepa.
4.
Vrednost stavbnega zemljišča se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, določene v 1. točki sklepa, in sicer:
-	v centralnih predelih in območjih neposredno ob centrih Pirana,
Portoroža in Lucije v višini	1,2 %
-	v obrobnih predelih mest in naselij iz prve alinee in v
naseljih Sečovlje, Dragonja, Strunjan v višini	,1,0 %
-	v vaseh in naseljih Padna, Raven, Nova vas v višini	0,8 %
-	na ostalih območjih	0,6 %
5.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 381-11/89-92	Predsednik IS
Piran, 26. maja 1992	ANDREJ GRAHOR, l.r.
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86), 2. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 9/90) in 27., 30. in 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84,27/85,21/86 in 26/90) ter Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (uradni list SRS, št. 14/85) skladno z dolgoročnim planom občine Piran (uradne objave št. 12/86 in 10/89) za obdobje 1986-2000 in družbenim planom občine Piran za obdobje 1986-1990 (Uradne objave št. 15/87) je Skupščina občine Piran na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 14. maja 1992 sprejela
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU 'VOJKOV DOM - OBALA - TS 5/15 IN DEL CT 5/14 IN T 5/8 - PORTOROŽ"
1.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za Vojkov dom - Obala - TS 5/15 in del CT 5/14 in T 5/8 - Portorož (v nadaljnem besedilu ZN), ki ga je izdela! GIP Stavbenik Koper, TOZD Inženiring, PE projektiva in TIL1A -prostorski inženiring Ljubljana, pod št. proj. 89-28 v februarju 1991.
2.	člen
Dokumentacija k zazidalnem načrtu vsebuje:
TEKSTUALNI DEL
SOGLASJA
ODLOK
OCENA STROŠKOV POSEGA V PROSTOR GRAFIČNI DEL
3.	člen
ZN skladno s planskimi usmeritvami določa:
II.	Splošne določbe
III.	Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
IV.	Merila in pogoje za urbanistično ter za arhitektonsko oblikovanje območja objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor
V.	Urejanje prometa
VI.	Merila in pogoji za urejanje komunalne infrastrukture
VIL	Urejanje prostora za SLO in družbeno samozaščito
VIII.	Merila in pogoji glede varovanja in izboljšanja okolja
IX.	Faznost izvedbe posega
X.	Režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne pozidajo v I. fazi
XI.	Dovoljene tolerance
XII.	Obveznosti investitorjev in izvajalcev
XIII.	Prehodne in končne določbe
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
4.	člen
Meja območja urejanja:
V severo zahodnem delu se območje obdelave začne na zahodni strani parc.št. 9662/3 s stikom pare.št. 9501/5.
Po severni strani poteka meja ob hodniku parc.št. 9501/5, seka parc.št. 9662/3, št. 3038, št. 2851 in št. 9720, ter poteka dalje po robniku parc.št. 9699/1 do južne posestne meje stavbne parcele št. 3781. Tu seka meja pravokotno cesto oziroma parc.št. 9501/5, ter poteka dalje po severni meji parc.št. 2714/1 in 2714/3 do ceste parc.št. 9513/6 in opuščene železniške pate.št. 9687/7.
Na vzhodni strani mejimo na parc.št. 2953/15, št. 2953/3, prečakmo cestno parcelo št. 9513/9, dalje po zahodni meji parc.št. 2736/3, 2939, 2736/2 in stavbne parcele št. 3414.
Na južni strani mejimo na parc.št. 2733/5, 2733/1 in 2733/2 ter križamo parc.št. 9513/9. Meja poteka dalje po severnem robu parc.št. 2732/2 do Obalne ceste, parc.št. 9501/5. Po robu pare. št. 9501/5 do podaljška severnega roba parc.št. 2902/3 do obale. Meja se podaljša v smer zahod-vzhod do ograjenega dela kopališke mreže, oziroma kopališča Portorož.
Na zahodni strani poteka meja po tej oddelitvi kopališča do podaljška zahodne meje parc.št. 9662/3.
Vse naštete parcele so v k o. Piran II, razen parc.št. 9501/5, ki se nahaja v k o. Piran mesto.
Meja območja je grafično prikazana na listu št. 4 - kopija katasterskega načrta z vrisom meje oboda M 1:1000.
III.	FUNKCIJE OBMOČJA IN POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
5.	člen
Območje urejanja TS 5/15 - Vojkov dom je pretežno namenjeno hotelskemu kompleksu z vsemi funkcionalnimi objekti in parkovno ureditvijo. Delno je območje pozidano z individualnimi stanovanjskimi objekti, ki se ohranjajo in funkcionalno dopolnjujejo.
Območje urejanja obsega naslednje prostorsko in oblikovno zaokrožene celote:
-	območje hotelskega kompleksa in območje obstoječih stanovanjskih (delno poslovnih) objektov ob obalni cesti
-	območje stanovanjskih objektov na zgornji terasi
-	območje plaže.
Območji urejanja del CT 5/14 in T 5/8 - Obala sta namenjeni pretežno rekreacijsko turistični dejavnosti z elementi parkovne ureditve in zelenih površin :
Območje urejanja obsega naslednje prostorsko in oblikovno zaokrožene celote:
-	Območje plažnih objektov ob cesti
-	Območje bazenskega kompleksa
-	Območje plaže
92
URADNE OBJAVE
Koper, 5. junija 1992 - št. 17
6.	člen
V	območju hotelskega kompleksa je predvideno:
-	rušenje objektov
-	izgradnja novega hotelskega kompleksa:
-	spalni del hotela,
-	restavracije, kavama aperitiv bar, trgovine, klub, nočni klub, kongresni prostor, banketna dvorana
-	servisni prostor
-	parkiranje in garaiiranje
-	kvalitetna parkovna ureditev zelenih površin
-	dovozi in dostopi do hotela, nadhod za plažo
-	pešpot ob vzhodnem delu hotelskega območja
-	izgradnja pripadajoče komunalne infrastrukture
7.	člen
V	območju obstoječih stanovanjskih hiš (delno poslovnih) ob Obalni cesti je dopustno:
-	izvajati vse nujne funkcionalne dopolnitve obstoječe dejavnosti.
-	dozidava in adaptacija obstoječih objektov
-	spreminjati namembnost objektov v skladu s potrebami hotelsko-turističnega programa (agencije, prodajalne, servisne dejavnosti, gostinstvo),
-	izrabiti tudi proste površine v javne namene, v skladu s programom posameznih objektov (gostinski vrtovi,...),
-	graditi nadomestne objekte s funkcijo hotelsko - turističnega značaja.
8.	člen
V	območju plažnih objektov, bazenskega kompleksa in plaže je dopustno:
-	adaptacija obstoječih plažnih objektov
-	zgraditi plažni paviljon z gostinsko in trgovsko ponudbo, ker je nujno potrebna za delovanje plaže
-	ustrezno urediti odprt prostor in zelene površine ter jih opremiti z urbano opremo (klopi, luči,...)
-	zgraditi kompleks bazenov z večjo tlakovano površino in razširitvijo - nasutjem v morje
-	zgraditi tobogane
-	preoblikovanje zaključkov lesenih pomolov z oblikovanjem terase in na dveh pomolih z izgradnjo paviljonov
-	zgraditi peskovnike in postaviti igrala za otroke na več mestih
-	zgraditi klančine ter dostope v morje in bazene za invalide na vozičkih
9.	člen
V	območju obstoječih stanovanjskih objektov na zgornji terasi je dopustno:
-	adaptacije in dozidave stanovanjskih obejktov (za stanovanjske in turistične potrebe)
-	nadomestna gradnja starih stanovanjskih objektov
-	sprememba namembnosti delov stanovanjskih objektov za turistične, trgovske in obrtne namene
-	gradnja pomožnih objektov (nadstreški, terase, letne kuhinje, vetrolovi, pergole, garaže, kleti, shrambe...)
-	urejanje dostopov, zelenih površin, opornih zidov
-	obnova in rekonstrukcija cestnega in komunalnega omrežja
-	vodnogospodarske ureditve
Dozidava stanovanjsko-turističnih objektov je dovoljena do intenzivnosti izrabe, ki ne presega 30 % pozidave površine razen, če gre za oblikovanje objektov po 21. členu tega odloka, kjer se izgradnja podzemnih delov objekta s pohodno teraso ali zelenico, ki ne šteje v 1/3 pozidanega funkcionalnega zemljišča.
10.	člen
Ureditev prometnega in komunalnega omrežja ter ureditev zelenih površin :
1.	Dograditev prometnega omrežja
-	dogreditev dovoznih poti in parkirišč
-	rekonstrukcija in novogradnja pešpoti, kolesarskih stez, sprehajališč in promenade z navezavo na obstoječe prometno omrežje
-	gradnja nadhoda do plaže
2.	Dograditev komunalnega omrežja:
-	ureditev vodovoda
-	ureditev kanalizacije
-	ureditev elektro omrežja
-	ureditev PTT in KRS omrežja
3.	Ureditev ogrevanja
4.	Ureditev odlaganja odpadkov
5.	Ureditev zelenih površin
IV.	MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
11.	člen
Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov oz. drugih posegov v prostor določajo pogoje za:
-	urbanistično urejanje
-	velikost funkcionalnega zemljišča
-	spremembo namembnosti, objekti predvideni za rušenje
-	lego in oblikovanje objektov
-	prenavljanje in dograjevanje obstoječih objektov
-	ureditev zelenih površin
-	gradnja nadomestnih obejktov
-	gradnjo pomožnih objektov in vzdrževalna dela
URBANISTIČNO UREJANJE
12.	člen
1.	Izvedbeni posegi v območju TS 5/15 in del CT 5/14, T 5/8 -Vojkov dom-Obala so možni na osnovi lokacijskega dovoljenja, ki ga izda pristojni upravni organ na podlagi določb tega zazidalnega načrta.
2.	Za tiste posege, ki v ZN niso dovolj jasno opredeljeni, za spremembo namembnosti obstoječih objektov, naprav in maritimnih ureditev in eventuelne spremembe gabaritov ter programov in za eventuelne kasnejše dozidave in adaptacije obstoječih objektov je potrebno izdelati strokovno preveritev posega v prostor, ki je kot dopolnitev ZN osnova za izdajo lokacijskega dovoljenja.
3.	Manjši posegi na obstoječih objektih v okviru ZN in gradnja pomožnih objektov so možni na podlagi priglasitve del s predhodnim urbanističnim mnenjem Zavoda za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
4.	Za posege, ki odstopajo od elementov UN je potrebno izdelati spremembo tega ZN, ki se mora sprejeti po enakem postopku kot osnovni ZN.
FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA
13.	člen
1.	Funkcionalna zemljišča so določena z načrtom gradbenih parcel, s tekstualnimi in numeričnimi določili, ki so sestavni del zazidalnega načrta.
2.	K vsakemu objektu je določeno funkcionalno zemljišče ki zajema zemljišče, ki ga zaseda objekt, zemljišče, ki je potrebno za funkcioniranje objekta, dovozna pot, površine za olurasni vrt, dvorišče in parkirišče, ter eventuelne športne površine, ki spadajo k turistično stanovanjskemu oziroma turistično gostinskemu objektu.
3.	Zaokrožitev funkcionalnih zemljišč se lahko doliči tudi naknadno na osnovi preveritve posega v prostor, vendar ob upoštevanju vseh obveznih odmikov in dovoljene pozidanosti zemljišča.
SPREMEMBA NAMEMBNOSTI
14.	člen
Sprememba namembnosti je določena z zazidalnim načrtom: Dopustna je sprememba namembnosti objektov ali delov objektov ob Obali in sicer v dejavnosti, ki sodijo k programu hotelskih dejavnosti (turistična poslovalnica, informacije, uslužnostne dejavnosti, manjši gostinski lokal z zahtevno ponudbo, ureditev apartmajev itd).
Garaže in pomožni objekti se lahko spremenijo za turistično ponudbo pod pogoji 21. člena.
OBJEKTI PREDVIDENI ZA RUŠENJE
15.	člen
Za rušenje so predvideni naslednji objekti:
-	Samski dom Vojkov dom na parceli št. 2725
-	objekt Obala 57 (stanovanjsko poslovni objekt)
-	samski dom Virginija na parceli št. 2755
LEGA OBJEKTOV
16.	člen
Lega objektov je določena v arhitektonsko zazidalni situaciji (list št. 7A, 7B.
Potek komunalnih napeljav je določen v zbirni karti komunalnih vodov in napeljav (list št. 8
Velikost objektov in nulte kote objektov so določene v zakoličbenem načrtu (iist št. 9A,
OBLIKOVANJE OBJEKTOV
17.	člen
Pogoji za oblikovanje objektov so določeni za vsako morfološko celoto posebej :
1.	Območje hotelskega kompleksa (po natečajnem projektu 123456 - Invest biro Koper, ing. Mršnik, izdelano 1988/1989):
Koper, 5. junija 1992 - St. 17
URADNE OBJAVE
93
Objekt je tlorisno razgiban, nepravilnih oblik v skrajnih zunanjih tlorisnih dim. max. 120,0 x 80,0 m.
-	klet: (garaža, kuhinja, delavnica, skladišča, tehnični prostor, trafo postaja)
-	pritličje: (glavni vhod, recepcija, restavracija, zajtrkovalnica, kongresna dvorana, kavama, kuhinja, pisarna, trgovine, klub, nočni klub, parkiranje na ploščadi, na severni strani zunanji bazen).
-	mezanin: ( zaprt bazen, solarij, funkcionalni prostori za delovanje bazena, tehnični prostor, trim kabinet, zdravniški prostor, zunanje terase, varstvo otrok).
-	tipična etaža: ( od 1. do 5. etaže: spalni del - hotelske sobe, apartmaji)
-	terasa :( posebne gostinske sobe)
Po višini obsega K+P+M+5+T (M - Mezzanin, T - Terasa)
Max. višinski gabarit objekta je + 29.45 m (absolutna nadmorska višina)
KP =+ 6,40 m n.v.
Objekt je zasnovan tako, da so skupni hotelski programi razvrščeni v kleti, pritličju in mezaninu kot v razgibanem podstavku, ki je zraščen s terenom. Strehe so izkoriščene, nekatere kot terase za parkiranje, druge za goste hotela.
Spalni del objekta predstavlja 5. nadstropni objekt, ki je v tlorisu oblikovan v obliki elipse v smeri V Z
Skozi obstoječi park ob obalni cesti vodi glavna vstopna pot do objekta. Dovoz na pokrito dostopno ploščad je organiziran z Obalne ceste. Servisni dovoz se odcepi v parkirno hišo.
Na pokriti ploščadi pred glavnim vhodom je predvideno parkirišče za 4 avtobuse - 4 taxi je ter na zasenčeni ploščadi še 92 avtomobilov.
Pešpot poteka ob funkcionalnem zemljišču hotela po terasah ob obstoječih stanovanjskih oziroma počitniških objektih.
Pot mora biti urejena brez ovir, na posameznih delih mora biti skrbno arhitektonsko oblikovana (portali, skulpture, svetilke, klopi ...) in intenzivno ozelenjena.
Streha nad spalnim delom objekta je ravna, delno izkoriščena kot razgledna terasa.
Obstoječi trije objekti Vojkovega doma se pred gradnjo novega hotela v celoti porušijo.
18.	člen
Območje obstoječih stanovanjsko - poslovnih objektov ob Obalni cesti.
1.
Objekt Obala 57 se ruši in se v obstoječem funkcionalnem zemljišču preuredi v objekt turistično-poslovnega tipa, ki obsega pritličje in tri etaže (P+3), ki so vertikalno povezani preko dvoramnih stopnic in dvigala. Velikost objekta obsega tloris 17 x 13 m.
V pritličju so štirje lokali s pripadajočimi skladiščnimi in garderobnimi prostori. Stopnišče in dvigalo ter komunikacijske površine so v jedru objekta. V nadstropnih etažah so apartmaji. Skupno je v objektu 10 apartmajev.
Objekt ima izvedeno ravno streho po višini lahko obsega pritličje in tri etaže (P+3) pri čemer mora zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v skladu s 21. členom tega odloka
Objekt je klasično zidan. Stropne konstrukcije so AB plošče, uporabljeni konstruktivni in obložni materiali so klasični.
Zunanja ureditev je obdelana skladno s parkovno ureditvijo neposredne okolice . Gabariti objekta so korigirani, to velja predvsem za globino (dolžino). Le ta se podaljša za 3,5 m.
Višinski gabarit mora biti usklajen z obstoječim stanjem, kot tudi nivo zgornje etaže.
Streha je ravna.
Kota pritličja ostane nespremenjena
K objektu na funkcionalnem zemljišču je predvideno toliko parkirnih mest, kot je apartmajev.
Stanovanjsko poslovni objekt (na parc.št. 2758 k o. Piran H) se v obstoječem funkcionalnem zemljišču lahko preuredi za potrebe turistično hotelske ponudbe; teraso ob pritličjih objekta pa izkoristi kot gostinski vrt ali drugo pešču namenjeno dejavnost.
2.
Stanovanjski objekt (na parc.št. 2564, 2729/2 k o. Piran H) se delno preuredi v pritličju v gostinski lokal z vrtom, v nadstropjih pa se lahko preuredi v turistične nanmene, vse v obstoječi gradbeni lupini.
3.
Hotelski objekt Virginija se nadomesti na istem mestu v povečanih tlorisnih dimenzijah nepravilnih oblik 45 x 20 m in podkletitev 55 x 20 m, samo do višine K+P+2 etaži.
Program novogradnje mora biti hotelsko apartmajski ali gami. Vsi funkcionalni prostori, vključno parkiranje morajo biti urejeni v kleti novega objekta, streha novega objekta mora biti večkapna, krita s korci ustreznega naklona.
K objektu morajo biti zagotovljeni parkirni prostori za 2/3 sob, če je gami hote! in za enako število apartmajev, če je apartmajski objekt.
18a. člen
Vsi javni prostori in objekti morajo biti invalidom na vozičkih dostopni. Zgradi jo naj se klančine, ustrezne sanitarije, dvigala in prehodi iz prostora v prostor.
19.	člen
Ureditev plaže:	*
Na plaži je predviden pa vil jonski objekt tlorisnih dimenzij max 30,0 x 30,0 m. Streha nad pritličjem je ozelenjena ravna plošča, nad nadstropjem pa je šotorasta večkapnica. Kota P = 2.60 m.
Na plaži je predviden bazenski kompleks z bazeni za rekreacijo in skoke v vodo, neplavalce ter otroški bazen. Ob bazenu za skoke je predviden tobogan.
Bazeni so naslednjih tlorisnih dimenzij.
BI = 40 x 17.3 m globina 1.80 m B2 = premer 12.3 m globina 1.20 m B3 = premer 6.5 m globina 0.43 m
V tem kompleksu sta predvidena dva objekta dim. 15,0 m x 7,0 m, višine 3,60 m. Programska zasnova objektov deli funkcionalno na objekt z bazensko tehniko ter objekt z gostinskim programom.
Streha je ravna, pohodna ter deluje kot terasa za bazenske kopalce.
Kota pritličja je enaka koti obstoječega plažnega objekta.
Zelene površine je potrebno intenzivnehe urediti (ob objektu KS je predvidena ureditev rozarija)
Ob celitni obalni liniji plaže bo speljana utrjena sprehajalna pot.
Predvidena je razširitev zaključkov lesenih pomolov in na dveh daljših pomolih izgradnja lesenih paviljonov za senco, z možnostjo manjše gostinske ponudbe.
Ob obstoječem toboganu je zrcalno postavljen še en tobogan istih dimenzij.
20.	člen
Ureditev zelenih površin
Ureditev zelenih površin v ureditvenem območju je razvidna iz zazidalne situacije št. 7A, B. Ohranja se parkovna ureditev ob vstopu v predviden hotel. Ostale zasaditve je potrebno intenzivneje vrtnarsko urediti po zakonitostih avtohtonih parkovnih ureditev. Ohranja se tudi drevored ob cesti Obala.
Ograje ob parcelni meji so dopustne zidane do višine 0,5 m in zasajene z živo mejo. Pri opornih zidovih in ureditvenih delih se uporablja naravni material (kamen, opeka) in značilne vegetacijske predstavnike.
21.	člen
PRENAVLJANJE IN DOGRAJEVANJE OBJEKTOV
Dograjuje in prenavlja se lahko vse stanovanjske, poslovno turistične objekte in pomožne objekte, vendar pozidana tlorisna površina objekta, ki se prenavlja in vseh na funkcionalnem zemljišču zgrajenih objektov ne sme presegati 1/3 velikosti prpadajočega funkcionalnega zemljišča. Kleti in garaže, ki so v celoti vkopane in se njihova streha uporablja kot terasa ali pa je pokrita z zemljo, ne štejejo v 1/3 pozidane tlorisne povšine. Pri objektih mora biti odmik med objektom in parcelno mejo sosednjega funkcionalnega zemljišča min. 3.00 m. če je odmik manjši, si mora investitor pridobiti soglasje sosednjega lastnika oziroma uporabnika. Pri stanovanjskih objektih je dovoljena sprememba višinskih gabaritov do etažnosti največ P + 1 + M, pri čemer je maksimalna višina kolenčnega zidu 1,50 m. Povišanje od obstoječih višinskih gabaritov je dovoljeno le, če se s tem ne poslabšajo bivalni pogoji pri sosednjih objektih (osončenje, vedute).
Na funkcionalnem zemljišču se mora zagotoviti ustrezno število parkirnih mest (toliko parkirnih mest, kolikor je v objektu stanovanjskih enot in apartmajev skupaj).
V območju plaže je dovoljeno prenavljanje in adaptacija obstoječih plainih objektov in plainih ureditev.
22.	člen
GRADNJA NADOMESTNIH OBJEKTOV
Nadomestni objekt se lahko upošteva v primerih, če nov objekt delno pokriva površino obstoječega objekta. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob stari zgradbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestni objekt. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.
94
URADNE OBJAVE
Koper, 5. junija 1992 -št. 17
23.	č!en
GRADNJA POMOŽNtH OBJEKTOV !N VZDRŽEVALNA DELA
Gradnja pomožnih objektov pri stanovanjskih in turističnih zgradbah se mora priiagoditi območju, v katerem se osnovna zgradba nahaja. V območju stanovanjsko turistično posiovnih objektov se dovoijuje postavitev: nadstreškov teras, ietne kuhinje z zunanjim kaminom, vetroiovi, pergole, nadstreški za parkirne prostore, garaže, vrtne !ope, kteti in podobno.
V obainem pasu - na pikaži se dovoijuje postavitev začasnih objektov za čas poietne sezone za potrebe popestritve turistične in športne ponudbe v sezoni v sogiasju z upravijaicem piaže.
VZDRŽEVALNA DELA se iahko izvajajo na vseh objektih v ureditvenem območju. Za vzdrževaina deia se šteje deia, pri katerih se omogoča normaina uporaba objektov in naprav tako, da se ne spreminja zunanjost, zmogijivost, veiikost in namembnost ter se ne posega v konstrukcijske eiemente.
V.	PROMETNO UREJANJE
24.	čien
Območje zazidainega načrta TS 5/15 in dei CT 5/14, T 5/8 Vojkov dom - Obaia je navezano na Obaino cesto, cesto k Metropoiu, cesto Vesna. Cesto ob Stari progi in Strmo pot. Vse naštete ceste so namenjene mešanemu dvosmernemu motornemu prometu.
Obaina cesta ima vozišči iočeni z zeienim pasom, ima vzdoižna parkirišča in dvostranski hodnik za pešce. Ostaie ceste v območju imajo eno vozišče za dvosmerni promet.
Hodnik za pešce je še na cesti do metropoia enostranski, na ostaiih cestah pešci niso iočeni od ostaiega prometa.
Z opisanega cestnega sistema so možni dovozi do vseh obstoječih in predvidenih objektov, po iokainih dovoznih cestah. Novo javno cestno omrežje ni predvideno. Obstoječe omrežje cest ima varovaine pasove, v katerih ni dovoijeno graditi objekte, ampak !e opravijati tekoča vzdrževaina deia na objektu.
Za vsak poseg v varovainem pasu mora upravijaiec ceste izdati sogiasje za dozidave in nadzidave obstoječih objektov in naprav, pri čemer morajo biti posegi skiadni s prometno tehničnimi predpisi in mora biti dejavnost v mejah dovoijene hrupne obremenitve in stopnje onesnaženosti zraka.
širina varovainega pasu iokaine dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom je 10 m. Obaina cesta ima varovaini pas širine 40 m. Lokaini dovozi imajo 5 m varovaini pas.
Dovozi na opisane javne ceste morajo biti izvedeni tako, da se ne ovira prometa in ne poškoduje javne ceste.
Dovoz za območje hoteia Vojkov dom je na iokaciji in v širini obstoječega prikijučka na Obaino cesto. Prenovijena depandansa Virginija zadrži obstoječi prikijuček na cesto Obaia.
Parkirna mesta morajo biti zagotovijena na funkcionainem zemijišču uporabnika. Pri spremembah namembnosti aii adaptacijah je potrebno zagotoviti dejavnosti potrebno števiio parkirnih mest. Hote! Vojkov dom ima predvideno 278 PM v dveh etažah in na zunanjem parkirišču.
S adaptacijo depandanse Virginije se bo v kietni etaži zagotavio prostor za garažiranje 15 osebnih vozi) (po eno parkirno mesto na vsak apartma).
Peš promet je vezan na giavne prometne ceste s hodniki ob cesti Obaia in k Metropoiu. Ločena pešpot je predvidena na deiu med Strmo potjo in severno od hoteia po brežini ob meji parceie hoteia do ceste za Metropo). Ta pešpot naj bi biia de! povezave peš transferzaie skozi ceioten Portorož, širine 2,40 m in s primerno ozeienitvijo in iikovno opremo. Na osrednjo pešpot se ob Virginiji prikijuči peš povezava na Obaino cesto. Peš poti in prečkanja cest morajo omogočiti dovoz za invaiide.
Za javne objekte mora biti omogočen enosmerni dovoz od vseh strani objekta za urgentni promet. Ureditve okoiice ne smejo onemogočiti dovoza v vpiivno območje ostaiih objektov, širina utrjene površine za urgentni dovoz je 5,0 m, dovoz pa je širine 3,0 m
Vi. MERiLA !N POGOJ) ZA UREJANJE KOMUNALNE iNFRA-STRUKTURE
25.	čien
VODOOSKRBA
Območje je zadovoijivo napajano z vodo, potrebno je samo povečati števiio hidrantov. Nižje tožeči potrošniki (do 20 m) naj se prikijučijo na vodotok, ki poteka po Obaini cesti, višje iežeči potrošniki pa iz vodotoka, k) poteka po opuščeni žeiezniški progi.
KANALiZACiJA	, , ,
Obstoječa kanaiizacija je izvedena v iočenem sistemu, fekainem tn meteornem. Tudi novo kanaiizacijsko omrežje je potrebno zgraditi v iočenem sistemu in ga speijati v koiektorje na Obaini cesti.
Vse urbanizirane površine morajo imeti odtok meteorne vode v meteorno kanaiizacijo. Te meteorne vode vodimo skozi peskoiov, razbremeniinik in ioviiec oij in maščob v meteorni izpust ter daije v morje.
Zagotovtjen mora biti nemoten odtok vsem zaiedntmvodam v meteorno kanaiizacijo. Meteorna kanaiizacija mora biti dostopna z mehanizacijo. V primeru novih obremenitev in spremenjenih pogojev mora biti pred izdajo iokacijskega dovoijenja pridobijeno strokovno mnenje na dokumentacijo in nanj izdano ustrezno sogiasje upravijaica mestne kanaiizacijo.
Predvideti je tudi zajem morske vode za bazene na piaži in bazen v skiopu Vojkovega doma.
ELEKTROENERGETSKA OSKRBA
Za potrebe predvidenega hoteiskega kompieksa bo potrebna gradnja nove TP VOJKOV DOM, ki bo vzankana v nov 20 KV kabiovod TP Ob progi in TP Portorož V.
Pri vseh posegih v prostor je treba:
-	upoštevati predpisane odmike novih objektov od obstoječega eiektro omrežja po zahtevah tehničnih predpisov,
-	predvideti prestavitev obstoječega eiektro omrežja zaradi novih objektov
-	predvideti sanacijo obstoječega eiektro omrežja, ki ne ustreza zmogijivosti tehnične izvedbe aii urbanističnih rešitev
-	zaradi predvidenega prehoda z 10 na 20 KV projektirati in graditi VN omrežje za 20 K
-	uskiaditi potek obstoječega in novega eiektroenergetskega omrežja z ostatimi komunainimi vodi.
PTT
Novo predvideno kabeisko teiefonsko omrežje se prikijučuje na VATC Portorož. Potrebno je sogiasje Podjetja za PTT promet Koper.
KABELSKA TELEViZiJA
Za sprejem TV programov preko sateiita in distribucijo signaia je potrebno zgraditi razdeiiino kabeisko omrežje v dodatno cev PTT kanaiizacijo in ga povezati z giavno antensko postajo in sprejemnim centrom.
JAVNA RAZSVETLJAVA
Na vseh javnih površinah je predvidena javna rasvetijava. Svetita morajo biti nameščena na prostostoječih drogovih.
26.	čien
OGREVANJE
Ogrevanje hoteia Vojkov dom je predvideno s samostojnim centrai-nim opgrevanjem na iahko kuriino oije, piin aii drugi ekoioško čisti vir energije. Gorivo bo sktadiščeno v skiadu s predpisi za izbrano vrsto goriva.
Ogrevanje ostaiih stanovanjsko-turistično- posiovnih objektov je iokaino za vsak objekt iočeno s svojim centrainim ogrevanjem na ekoioško čisti vir energije. Skiadiščenje goriva bo iokaino za vsak objekt posebej v skiadu s predpisi za izbrano vrsto goriva .
27.	čien
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
Odstranjevanje odpadkov pri objektih je predvideno v kontejnerjih, kateri so postavtjeni na točno doiočenih mestih. Odiaganje odpadkov pri posameznih objektih je predvideno v kantah za smeti tipske izvedbe, postavijene pred vhodom ob dostopni poti. Vsi odpadki se odvažajo izven nasetja na deponijo komunainih odpadkov sktadno z veijavnim odtokom o obveznem odtaganju in odvažanju smeti in odpadkov v občini Piran.
Vi). UREJANJE PROSTORA ZA SLO !N DRUŽBENO SAMOZAš-CiTO
28.	čien
Ureditveno območje se nahaja v coni obvezne gradnje zakionišč. Gradnjo zakionišč ureja zakon o spiošni ijudski obrambi in družbeni zaščiti.
Koper, 5. junija 1992 - Št. 17
URADNE OBJAVE
95
V)!!. MER)LA !N POGOJ! GLEDE VAROVANJA !N IZBOLJŠANJA OKOLJA
29.	č!en
Vse kva!itete okoija kot so čisti zrak, voda in ze!ene površine ter vedute je potrebno ohraniti ter s kvahtetno ureditvijo izboijšati bivatno in detovno oko!je.
VARSTVO ZRAKA
Za varstvo zraka je potrebno :
-	Ob prometnicah je potrebno intenzivno zasaditi varovaine pasove in omejiti hitrosti vozi!.
-	Načrtovati organizirano centralo ogrevanje z eko!oško sprejem-tjivimi gorivi.
-	upoštevati normativne odtočbe za zaščito zraka.
VARSTVO VODA
Za varstvo voda in vodne ureditve je potrebno upoštevati vse ukrepe, ki preprečujejo onesnaženje voda in morja:
-	zagotoviti nemoten odtok za!ednih vod z ureditvijo meteorne kanatizacije in hudournikov,
-	zagotoviti odvod meteornih vod iz parkirišč preko !ovi!cev maščob v meteorno kana!izacijo,
-	v odvodnike, podta!je in morje se !ahko spuščajo !e vode, ki po kvatiteti ustrezajo do!oči!om strokovnega navodi!a o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škod!jive snovi in o dopustnih temperaturah vode.
VARSTVO TAL
Za varstvo ta! je potrebno zagotoviti :
-	priključitev vseh objektov na javno kana!izacijo in preprečiti iz!iv odpadnih vod v terenu,
-	da morajo biti vsa sk!adišča goriv in naftnih derivatov izvedena na način, ki onemogoča iz!iv v podtatnico in v morje,
-	da se mora odvažati vse odpadke izven območja urejanja na deponijo komuna!nih odpadkov.
VARSTVO PRED POŽAROM
Pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in zvdrževa!nih de!ih na objektih se morajo upoštevati do!oči!a pravi!nika o požarno varstvenih zahtevah. Protipožarni hidranti morajo biti !ocirani v ustrezni medsebojni razda!ji z zagotovitvijo zadostne količine vode. Urgentne poti morajo biti spe!jane krožno. Njihova oddatjenost od objekta naj bo po možnosti čim manjša, širina urgentne poti ne sme biti ožja od 3,0 m.
VARSTVO PRED HRUPOM
V	ureditvenem območju so dopustne ie takšne spremtjajoče dejavnosti (turistična in trgovska ponudba), ki ne povzročajo prekomernega hrupa preko dovoljenih ravni, ki jih do!oča zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in biva!nem oko!ju.
VAROVANJE RASTUNJA
Pred izdajo gradbenega dovo!jenja mora investitor pristojnemu občinskemu organu predtožiti projekt zunanje ureditve, v katerem mora jasno prikazati katera drevesa (redke in botanično zanimive vrste) bo ohrani! na sedanji iokaciji in katera so še primerna za presaditev na novo tokacijo, oziroma jih je potrebno nadomestiti.
!X. FAZNOST !ZVEDBE POSEGA
30.	č!en
Faznost gradnje je dopustna po smise!nem funkcionatnem sosiedju. Prva etapa izgradnje hotetskega območja mora biti izvedena tako, da hote! takoj nemoteno obratuje, nastednje etape pa so !e dograditev dodatnih hotetskih programov. V to fazo se vk!jučuje tudi izgradnja kompteksa bazenov s pripadajočo zunanjo ureditvijo, nadomestna gradnja objektov Oba!a 57 in Virginija ter revitalizacija parkovnih površin.
V	drugi fazi se bodo izvajati p!ažni objekt in pavitjoni na pomohh.
X. REŽtM )N ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJ!šČ, K! SE NE POZtDAJO V ). FAZ!
31.	č!en
Začasna namembnost zem!jišč, ki se bodo urejata v drugi in ostahh fazah ostane enaka sedanji namenski rabi. Dovotjena so vsa pnprav-!ja!na de!a za izvajanje druge in ostahh faz v sk!adu s tem odtokom.
!X. DOVOLJENE TOLERANCE
32.	č!en
-	Pri gradnji Vojkovega doma odstopanje Horisnih gabaritov preko max. vehkosti 120,0 m x 80,0 m niso dovotjene. Možne so spremembe znotraj tega obsega pri čemer se po potrebi objekt !ahko zmanjša.
-	Po višini objekta ni možno zvišati nad koto 29,45 m n.v. nadmorske višine. Dovotjeno je znižanje višinskega gabarita objekta za eno a)i dve etaži.
-	Pri gradnji garni hoteta Virginija preseganje max. tiorisnega gabarita, ki je dotočen v zakotičbeni situaciji ni dovotjeno, pač pa samo zmanjšanje znotraj tega. Povišanje višinskega gabarita K+P-t-2 ni dovotjeno. Kota kleti KK = 2,20 m NV je vezana na nivo Obalne ceste in se lahko spremeni le za --1- 0,3 m. Velikost in namembnost objekta je odvisna od zagotovitve ustreznih parkirnih mest (garni hotel 2/3 štev. sob je št. parkirnih mest in apart hotel enako št. sob kot štev. parkirnih mest)
-	Pri gradnji turistično-poslovnega objekta Obala 57 preseganja max. tlorisnega gabarita (Ì7,0 x 13,0 m), ki je določen v zakoličbeni situaciji ni dovoljeno, pač pa le zmanjšanje znotraj tega. Povišanje obstoječega višinskega gabarita P+3 ni dovoljeno.
Kota pritličja KP = + 2.00 m je vezana na nivo Obalne ceste in se lahko spremeni le za -+ 0,30 m.
Namembnost objekta je lahko apartmajskega tipa ali penzionski objekt (družinski penzion).
Za potrebe objekta je na funkcionalnem zemljišču potrebno zagotoviti potrebno število parkirnih mest (toliko parkirnih mest kolikor je apartmajev).
-	Pri gradnji in dozidavi objektov na plaži, so dovoljena manjša odstopanja zaradi boljše funkcionalne izrabe ali lepših oblikovnih rešitev.
Dovoljena je sprememba dimenzij največjega bazena tako, da bo primeren tudi za treninge in manjša plavalna tekmovanja, v kolikor se doseže sporazumen dogovor s investitorjem in upravljalcem bodočega bazena.
-	Preseganje zazidljivosti funkcionalnega zemljišča in povečanje višinskih gabaritov objektov preko določil 17., 18., 19. in 21. člena odloka niso dovoljene.
-	Dovoljene so tolerance pri gradnji oziroma prenovi komunalne infrastrukture, v kolikor se pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejše rešitve, pri čemer le-ta ne sme poslabšati obstoječega oziroma predvidenega stanja.
XI!. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVEDB! ZAZIDALNEGA NAČRTA
33.	člen
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov ali naprav. Za manjše posege je potrebno pridobiti potrdilo o priglasitvi del s predhodnim urbanističnim mnenjem Zavoda za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
Za adaptacije, dozidave, nadomestne gradnje, za vse tiste posege, ki s tem ZN niso dovolj jasno definirani, ker v času izdelave ZN še niso bili znani, je potrebno izdelati zazidalni preizkus v skladu z določili tega odloka.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Legalizacija objektov zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka.
35.	člen
Zazidalni načrt za območja TS 5/15 in del CT 5/14, T 5/8 - Vojkov dom - Obala je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Piran in Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
36.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Skupnost obalnih občin Koper - Urbanistična inšpekcija.
37.	člen
Ta odlok pričlne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.
Št.: 350-9/87-91	Predsednik
Piran, 14. maja 1992	Skupščine občine
FRANKO FIČUR
96
URADNE OBJAVE
Koper, 5. junija 1992 - št. 17
Na pod!agi 9$. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list OBČtNA SEŽANA SRS št. 42/89 in 3/90 ter Uradni list RS št. 10/90 in 43/90)
OBJAVLJA
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PIRAN
IZID NADOMESTNIH VOLITEV DELEGATA V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE PIRAN IZ VOLILNE ENOTE ŠT. I - KS LUCIJA
Nadomestne volitve delegata v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Piran so bile 31. maja 1992 na 4 (štirih) voliščih v krajevni skupnosti Lucija.
V volilne imenike je bilo vpisanih 4339 volilcev, na voliščih dopisanih 104 po izkazanih potrdilih. Skupaj je bilo 4443 volilnih upravičencev.
Na podlagi 4 prejetih zapisnikov volilnih odborov s teh volišč je občinska volilna komisija ugotovila, da je glasovalo po volilnem imeniku 1603 volilcev s potrdili	104 volilcev
po pošti	3 volilcev
skupaj	1714 volilcev.
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
1.	Rajko OŽBOLT	368 GLASOV
2.	Klavdija ŠOBA	649 GLASOV
3.	Borut VALENČIČ	381 GLASOV.
Neveljavnih glasovnic je bilo ! 16.
Na podlagi določb L odstavka 89. člena Zakona o volitvah v skupščine je Občinska volilna komisija
ugotovila
da je bila za delegatko v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Piran iz volilne enote št. 1 za območje KS Lucija IZVOLJENA KLAVDIJA ŠOBA, roj. 13. 10. 1963. iz Lucije, Kosovelova 20, fotografinja, sam. obrtnica. Videoteka Šterna, ker je prejela naj večje število glasov.
Tajnica OVK Piran VOJKA BOLE DELAK
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85 in 26/90), 193. člena Statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83, 1/90 in 25/90), je Izvršni svet Skupščine občine Sežana na svoji seji dne 26. maja 1992 sprejela
SKLEP
1.	člen
Javno sc razgrne osnutek Odloka o lokacijskem načrtu cevovoda Rodik - vodama Rižana, ki ga je pod štev. 021-217/91 v letu 1992 izdela! KARS projektiranje, inženiring p o. Sežana.
2.	člen	*
Osnutek lokacijskega načrta bo javno razgrnjen v prostorih občinske upravne stavbe Partizanska 4, Sežana in v prostorih Krajevne skupnosti Rodik, Hrpelje in Ocizla za čas 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnih objavah.
3.	Člen
V času javne razgrnitve bo Sekretariat za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Sežana organizira! javno razpravo v vseh treh krajevnih skupnostih.
4.	člen
v času javne razgrnitve lahko dajo pripombe občani, podjetja in druge organizacije v pismeni obliki na Sekretariat za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Sežana.
5.	člen
Ta sklep stopi v veljavo z dnem objave v Uradnih objavah.
Št.: 07/90-2	Predsednik IS:
Sežana, 26. maja 1992	IZTOK BANDELJ, dipl. oec., l.r.
Piran, 31. maja 1992 Št.: 008-04/89-92
Predsednica OVK Piran JELKA BERGLEZ