GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE M. Sobota, 1. maja 1953 Leto V. - Štev. 18 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože V i 1 d — uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini K prazniku delovnega ljudstva, Prvemu maju DELU ČAST Vse, kar ljudje uporabljajo za svoje življenje, razvedrilo in zabavo — pa tudi vse ono, kar zaradi nestrpnosti in sebičnosti nekaterih ljudi uničujejo v vojnah in drugače —, je plod in proizvod ljudskega dela. Ti proizvodi pa se niso razdeljevali niti se še danes ne razdeljujejo povsod po tem, koliko truda prispeva posameznik za njih, temveč si jih v kapitalistični družbeni ureditvi — ka- kor tudi v predkapitalističnih družbenih ureditvah — prisvajajo posamezniki, ki niso vložili nič truda ali pa skoraj nič. Pravico si lastijo na osnovi lastnine proizvajalnih sredstev: strojev, surovin itd., kar pa tudi niso ustvarili sami, temveč so jim ustvarili delovni ljudje. Med takimi izkoriščevalci delovnih ljudi, ki niso delali, ampak so si le prisvajali to, kar so naredili drugi, in med njihovimi somišljeniki pa se je razvilo mišljenje, da fizično in drugo manj važno delo ponižuje človeka. To njihovo nepravilno gledanje (nepravilno s stališča delovnih ljudi) je premotilo tudi nekatere delovne ljudi; zato so si želeli biti bogati, da jim ne bi bilo treba delati ali vsaj ne tako trdo delati. Brez dela, brez ustvarjanja človeških rok bi bila naša Zemlja še vedno takšna, kakršna je bila pred tisoč in pred sto tisoč leti. To so vedeli ljudje že zdavnaj. Vedeli pa so tudi to, da brez dela človeški rod ne more živeti. Če pa je tako, potem pa se ne morejo vsi ljudje povzpeti na takšne položaje, da jim ne bi bilo treba delati, temveč to lahko uspe le peščici najbolj sebičnih in neusmiljenih, večina pa bo morala vedno v potu svojega obraza in z žulji svojih rok delati za njih. Tako so mislili v novejšem času in mislijo še danes pred stavniki kapitalizma. Toda ve lika moža Marx in Engels st, jim že v preteklem stoletji znanstveno dokazala, da se motijo, ker bo prišel čas, ko bo delavski razred s sodelovanjen in s pomočjo kmečkih množic odstranil izkoriščevalce in spostavil novi družbeni red, v katerem bodo z vsemi proizvod razpolagali le oni, ki jih bodo ustvarjali, to je družba, ki jo bodo sestavljali delovni ljudji vseh slojev. Dogodki zadnjih let pa so dokazali, da se to da praktično tudi izvesti, saj smo pri nas odstranili izkoriščevalce in proizvajalna sredstva, s katerimi so kapitalisti opravičevali izkoriščanje delavcev, so postala last družbe. Podjetja upravljajo delavci in del proizvodov razdeljujejo sami po vloženem delu, del proizvodov pa razdeljuje družba kot celota, Tako je dolovno ljudstvo Jugoslavije prvo v zgodovini uresničilo in uresničuje to, kar sta v svoji dalekovidnosti napovedovala Marx in Engels. To pa je tudi pobilo mišljenje izkoriščevalcev in njihovih somišljenikov ter nekaterih zapeljancev, da delo ponižuje človeka. Delovni ljudje pri nas vedo, da je njihovo blagostanje in lepše življenje odvisno le od njihovega dela. Tudi v vseh ostalih državah, kjer se izkoriščevalci — pa naj si bo na podlagi lastninskih pravic ali kastinih privilegijev — še vedno bore, da bi se obdržali na svojih položajih, delovni ljudje cenijo delo, ker vedo, da brez dela ne more biti jela. Toda tam imajo še drugo veliko težko na- logo, odpraviti izkoriščevalce, da bodo lahko sami razpolagali s tistim, kar bodo ustvarjali. Zato delu vsa čast — oblast pa tistim, ki delajo. 1. maj slave delovni ljudje po vsem svetu kot Praznik dela. Proslavo pa niso po vseh državah enake. Pri nas se na ta dan spominjamo pridobitev narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije, se veselimo doseženih uspehov in razmišljamo, kako doseči še večje uspehe. Delovni ljudje pa izrabijo ta praznik tudi za oddih, ki ga prežive v krogu svojih družin. V informbirojevskih državah ga proslavljajo z velikimi paradnimi proslavami, s katerimi hočejo prikriti resnično stanje in zavarati delovne ljudi s parolami o socializmu. V kapitalističnih državah pa delavci zbirajo in pregledujejo svoje sile v borbi proti izkoriščevalcem, v borbi za svoje pravice. 1. maj je Praznik delovnih ljudi, ki so spoznali, da delu pripada vsa čast. IV. KONGRES OF SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE V soboto, 25. aprila, dopoldne se Je začel kongres OF — Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v unionski dvorani v Ljubljani. Poleg delegatov so prišli na kongres tudi gostje iz bratskih republik ter delegacije tržaških, goriških in koroških Slovencev. Po izvolitvi delovnega predsedstva in sprejemu dnevnega reda so sledili referati. Tov. Marjan Brecelj Je govoril o delu OF med III. in IV. kongresom, tov. Miha Marinko o vlogi Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v družbenem upravljanju gospodarstva in tov. Boris Kraigher o osnovni politični nalogi Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije na vasi. (Zaradi premalega prostora ne moremo objaviti njihovih referatov, prina- šamo pa kratke odlomke iz prvih dveh.) Kongres je sklenil, da se bo delo razdelilo po komisijah, ki bodo obravnavale posamezna vprašanja. Izvolil je tri komisije. V komisijo o politično-organizacijskem poročilu je izvolil 44 delegatov, v komisijo o družbenem upravljanju gospodarstva 44 delegatov in v komi- sijo o nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva na vasi 47 delegatov. V nedeljo zjutraj so začele delati vsaka komisija zase. O rezultatih in sklepih kongresa še ne moremo poročati, ker medtem, ko pripravljamo časopis za tisk (zaradi praznika Prvega maja prej kot običajno) kongres še ni končal z delom. Organizacije SZDL imajo še mnogo dela Iz govora tov. Miha Marinka Tudi glede organizacije in upravljanja ni odprt samo še problem »Gradisa«, ki kljub intervencijam izvršnega sveta ni mnogo napredoval v principielni rešitvi svojega problema upravljanja, ali pa problem upravljanja na železnici. To sta brez dvoma dva težja problema. Obstaja pa še vrsta drugih in novi se bodo porajali. Četudi na splošno lahko rečemo, da se je delavski razred kot celota izkazal zrelega in sposobnega za svojo misijo, se organizacije Socialistične zveze ne smejo vdati samozadovoljstvu, ker imajo še mnogo mnogo dela v področja delavskega upravljanja v ožjem smislu, zlasti pa bodo imele važno nalogo v razvijanju sposobnosti svetov proizvajalcev v komunah in višjih organih oblasti, kjer bo problematika mnogo širša in jo bo treba kompleksno obravnavati. Odpravljanje ostankov birokratizma je torej merilo aktivnosti Socialistične zveze in zrelosti delovnih kolektivov ter oblastvenih organov komune. Zavedati se moramo, da so mesta in komune industrijskih centrov odločujoča za socialistično preobrazbo vse družbe, torej tudi za kmetijsko podeželje, ki mu bodo služila za vzor v vsakem pogledu. Zato je neizmerno važno, da posvetimo vso pažnjo in pomoč tem centrom, da se preobrazijo v prave socialistične edinice naše dražbe. Ves zgodovinski razvojni proces sam dokazuje, da mesto prednjači podeželja, da ga vodi za seboj v tem razvoju. To še posebej velja v naši stvarnosti danes, ko je naš delavski razred vodilen političen faktor kot nosilec socialistične preobrazbe, organiziran na gospodarski osnovi v asociacije svobodnih proizvajalcev. To seveda ne pomeni izolacije naših političnih organizacij v teh centrih od onih v kmečkem podeželju, temveč postavlja potrebo čim večje politične in kulturne pomoči, ki bi jo morale dajati mestne organizacije podeželskim. Smisel preobrazbe OF v Socialistično zvezo je ravno v tem, da ni »socialistična« samo za mesto. Ona Je dolžna obravnavati probleme socialističnega upravljanja, ekonomsko-družbene odnose v svojih vrstah in svojemu članstvo pomagati, da bo znalo čim pravilneje uveljavljati svoje pravice in razvijati svoje sposobnosti v družbenem opravljanja ne samo v mestih in industrijskih centrih, marveč tudi na deželi. Dogodki zadnjih dni GEN. SKUPŠČINA JE KONČALA SVOJE DELO. — V četrtek popoldne je Generalna skupščina Združenih narodov končala drugi del sedmega zasedanja. Če pregledamo njeno delo, moramo ugotoviti, da v celoti ni dosegla svojega namena, izvolila je po dokaj kratkem razpravljanju Šveda Hammarskjoelda za glavnega tajnika, se dotaknila korejskega vprašanja brez kakršnih koli novih predlogov ali priporočil, postavila anketno komisijo, ki naj razišče sovjetske obtožbe o bakteriološki vojni Američanov na Koreji in se brez uspeha meniha o zmanjšanju oborožitve na svetu. Največji j uspeh je doživela o zadnji točki j dnevnega reda, t. j. ob burmanski pritožbi proti zadrževanju kuomintanških čet na burmanskem državnem ozemlju. Zgodilo se je namreč, po dolgem času enkrat, da so vse delegacije, razen prizadete nacionalistične Kitajske, enotno obsodile kuomintanške namene v Burmi in zahtevale, da se ostanki Čangkajškovih čet ali umaknejo, ali pa se puste razorožiti in internirat Tudi ameriški predstavnik je moral priznati, da so se nekateri kuomintanški častniki ponašali v Burmi kot — banditi. Večina v Generalni skupščin je podprla NAJNOVEJŠI RAZ VOJ DOGODKA na Koreji. Za menjavo ranjenih in bolnih voj nih ujetnikov, ki se po medse bojnem sporazumu med obema borečima se strankama na Kore ji vrši te dni brez vsakršnih ovil je pravilno ocenila kot nov ko rak za dokončno pomiritev na Koreji. Svetovna javnost je tud z veseljem sprejela vest, da se bodo 25 t. m. znova sestale mi rovne delegacije ter se skušali domeniti o nadaljevanju pogajanj za premirje. Preostalo jim je samo še, da se zedinijo o re patriaciji vseh vojnih ujetnikov Po vesteh o prvem sestanku še ne moremo govoriti niti o dobrem niti o slabem dnevu, ker sta delegaciji zamenjali samo svoj. stališči. Kitajsko-severnokorejsko poveljstvo želi, da bi ujetniki vrnili najpozneje v šestih mesecih, vse one pa, ki se ne bi hoteli vrniti v domovino, pa začasno prepustili neki nevtralni državi. Po njegovem mnenju Švica, ki jo zadnje čase priporočajc ZDA, za to nalogo ni primerna Predstavništvo Združenega poveljstva meni, da bi za zamenjavo vojnih ujetnikov bilo dovolj dva meseca, ujetnike, ki ne bi hoteli domov, pa bi pod nadzorstvom neke nevtralne države začasno zadržali na raznih pripravnih mestih na Koreji. Švico priznavajo po svetu že od nekdaj kot tipičen primer nevtralne države in bi prav zaradi tega bila najprimernejša. Upati je, da bodo te, na prvi pogled večje razlike v stališčih lahko odpravili, kolikor bo na obeh straneh dovolj dobre volje in težnje po dokončni pomiritvi na Koreji. Svetovna javnost, ki je še vedno pod vplivom sprememb moskovske taktike v duhu njene najnovejše »mirovne ofen- zive« sodi, da bo le-ta tudi vplivala pri pogajanjih v Panmun-džomu. Navada pa je že, da so prvi dnevi polni začetnih težav in vztrajanj na tem ali onem stališču, niso pa tudi redki primeri, ko je treba zaradi »tehničnih razlogov« preložiti pogajanja ali jih začasno prekiniti. Spomnimo se samo lanskoletnih pogajanj in njih dokaj brezuspešnih poizkusov ob začetku tega letaj I VSEM NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM ČESTITAMO OB 1. MAJU, PRAVNIKU DELA! UREDNIŠTVO IN UPRAVA »OBMURSKEGA TEDNIKA« Politični značaj OF Iz govora tov. Marijana Breclja Ko smo na III. kongresu razpravljali o oblikah dela v Osvobodilni fronti, smo se strinjali s tem, da ji moramo dati Izrazit politični značaj. Slo nam je za to, da prekinemo s prakso, — ki je bila v prvi povojni dobi nujna — da se namreč politične organizacije ne vmešavajo neposredno in operativno v naloge, ki so dodeljene gospodar- skim in upravno-političnim organom. Prav tako smo napovedali boj temu, da bi se organi ljudske oblasti posluževali frontnih organizacij kot svojih po- možnih eksekutivnih organov. Reči moramo, da se je v dobi preteklih dveh let v tem pogledu položaj bistveno spremenil. V kolikor so bili v tem pogledu napravljeni odstopi, je bil to znak nerazvitosti ali neaktivnosti oblastvenih in družbenih organov. Danes, ko imamo izvedeno organizacijo delavskih svetov in organov ljudske oblasti, ko imamo nadalje zelo razvejano družbeno življenje v različnih organizacijah in društvih, moramo odrediti politični organizaciji delovnega ljudstva jasno vlogo v javnem življenju. Osvobodilna fronta je svojo zgodovinsko nalogo v tej prvi razvojni dobi uspešno opravila; Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije bo v novih družbenih pogojih to njeno borbeno tradicijo in njeno občo politično delavnost kot njena naslednica nadaljevala. Njena funkcija je izrazito politična. Statut pravi, da ima nalogo, razvijati politične pobude svojih članov in jih usmerjati k graditvi socializma in socialističnih družbenih odnosov na politični podlagi socialistične demokracije. Pogled v kongresno dvorano Prvomajske proslave in prireditve Če bo le vreme lepo — tako so sklenili skoraj vsi delovni kolektivi. bomo prvomajske praznike praznovali zunaj, v naravi. Ljudje bodo šli na izlete, v zelene gozdove, v pomladno svežino. Nekateri delovni kolektivi so že lansko leto na ta način praznovali 1. maj, in prazno- vanje ohranili v lepem spominu. Zato bomo tudi letos praznovali Praznik dela v ljudskem veselju, s krepkim stiskom roke, z mislijo in čestitajo delavcu, soborcu — želim ti srečo, s teboj in z vsemi se veselim naših delovnih zmag in hočem, da bodo v bodoče še večje in lepše. Tisti, ki ne bodo šli na izlete v skupinah, kolektivih, se bodo razveselili tudi doma. Sobočani se bodo zgrnili na ljudskem veselju v gozdičku za Lendavo. Kakih posebnih prvomajskih proslav ne bo. Večina sindikalnih podružnic bo imela na predvečer, t. j. v četrtek, kratke svečane sestanke v čast Prazniku dela Udeleženci teh proslav pa se bodo potem porazdelili po mestnih terenih, kjer mladina pripravlja kresove in kola. V petek zjutraj bo igrala po soboških ulicah veselo budnico soboška godba na pihala Okrog osmih zjutraj se bodo za kratek čas zbrali naši delovni kolektivi na Trgu zmage in čestitali drug drugemu ob svojem največjem prazniku. Nato pa bodo odšli vsak po svojih poteh — eni na izlete izven Sobote, ostali v goz- diček za Ledavo, na ljudsko veselja Organizacija Zveze borcev NOB prireja ljudsko veselje v domu TVD »Partizan« Tudi tu bo vsega na izbiro — od veselih godcev in raznih iger do strelišča, kjer bodo lahko stari in mladi pokazali svojo izurjenost in veščino v streljanju. Čisti dobiček te prireditve je namenjen v fond za zgraditev spomenika narodnemu heroju Štefanu Kovaču. Tako Sobočani — in vsi delovni ljudje Prekmurja z veseljem pričakujejo letoenje prvomajske praznike. VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM PREKMURJA ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA IN ŽELIMO VSEM ŠE VEČJE USPEHE PRI IZGRADNJI NAŠEGA SOCIALISTIČNEGA GOSPODARSTVA! OKRAJNI KOMITE ZKJ - M. SOBOTA OKRAJNI ODBOR SZDL - M. SOBOTA Prvi maj v ljutomerskem okraju Kakor vsa leta po osvoboditvi, tako bodo delovni ljudje ljutomerskega okraja tudi letos dostojno slavili svoj praznik — prvi maj. Na predvečer bodo na prleških gričkih zagoreli kresovi, okrog katerih se bodo zbirali delavci in kmetje in obujali spomine na dni, ko so bili težak boj za svoje pravice. V Ljutomeru bo svečana akademija. Navzočim bo o pomenu mednarodnega delavskega praznika spregovoril predsednik sindikalnega sveta tov. Sarjaš, Opekar- niški delavec. Nastopili bodo recitatorji, moški oktet in godba na pihala, ki bo naslednje jutro igrala budnico po ulicah mesta. Podobne prireditve bodo tudi v drugih večjih krajih. Delovni kolektivi bodo v prvomajskih dneh priredili več izletov v domače podeželske kraje. Največ izletnikov bo odšlo na Jeruzalem, Kapelo, Kog in v Železne dveri. Nameščenci okrajnega ljudskega odbora so se odločili za izlet na Temnar. OB 1. MAJU — MEDNARODNEM PRAZNIKU DELAVSKEGA RAZREDA VSEGA SVETA — POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE VSEM KOMUNISTOM IN ČLANOM SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V OKRAJU LJUTOMER OKRAJNI KOMITE ZKJ - LJUTOMER OKRAJNI ODBOR SZDL - LJUTOMER Stran 2 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 1, maja 1953 Vzgoja delavcev - osrednja naloga sindikalnih organizacij Sindikalne podružnice na področju ljutomerskega okraja so lani zabeležile precej uspehov — tako pri izobraževalnem delu kakor tudi pri usposabljanju delavcev za upravne posle v podjetjih. Praksa je pokazala, da so povsod tam, kjer so bile sindikalne organizacije šola delavcev, tudi delavski sveti in upravni odbori dokaj zadovoljivo opravljali svoje naloge. Naštejemo pa lahko tudi nekaj podružnic, ki so le životarile ali pa bile podaljšek roke direktorja. To še zlasti velja za sindikalno organizacijo obrtnikov in nekatere podružnice na področju Sindikalnega sveta Gornja Radgona. Spričo tega je prišlo na skupščini Okrajnega sindikalnega sveta Ljutomer do razpravljanja o tem, da bi bilo morda bolj koristno, če bi radgonski krajevni svet, ki je lani pokazal komaj vidne znake življenja, razpustili in navezali tamkajšnje sindikalne organizacije na okrajno vodstvo. Dokončno odločitev o tem vprašanju so prepustili članom sindikata na tem področju. Kritično so ocenili tudi delo okrajnega vodstva, ki se lani ni uveljavil kot kolektivni vodstveni organ. Vso breme je ležalo na ramenih posameznih tovarišev, ki niso zmogli vseh tistih nalog, ki bi jih svet kot kolektiv lahko uspešneje reševal. Posamezni odborniki so se tudi premalo izobraževali. V posameznih podjetjih je prišlo do napak pri odpuščanju delavcev. Pod parolo »za večjo storilnost« je bilo odpuščenih več žena in fizično slabih delavcev, ki so v večini med brezposelnimi. Take napake ne bi smele mimo sindkalnih organizacij, ki so dolžne skrbeti, da bodo delovni kolektivi tudi pri odpuščanju delavcev zavzeli pravičnejši kriterij. Bolj odločno bodo morale nastopati proti razsipavanju denarnih sredstev za alkoholne pijače, česar je ponekod še preveč na raznih sestankih in zaključnih slovesnostih. Tudi tehnična zaščita delovnih mest je ponekod pomanjkljiva. Lani so domala povsod sestavili tarifne pravilnike, ki pa so bili v posameznih podjetjih sprejeti le v manjšem krogu zaposlenih. Pri tem bo morala priti beseda delavcev bolj do izraza. Tudi navijanje cen potrošnim predmetom, da bi tako ustvarili presežek fonda plač, je za naše gospodarstvo škodljivo. Take težnje se pojavljajo zlasti v trgovskih podjetjih, kjer si razne, da bi kovne vodje prizadevajo, da bi se polastili večjih vsot, kot pa jih dobivajo delavci, ki s svojim delom ustvarjajo presežke. Sindikalna organizacija v okraju šteje nad 3600 članov. Pri volitvah delegatov za skupščino socialnega zavarovanja je sodelovalo 2537 članov sindikata. Sindikalna organizacija bo morala s to ustanovo tesneje sodelovati in se prizadevati, da se bodo sredstva iz družbenih fondov dodeljevala zares pomoči potrebnim delavcem in nameščencem. Borba proti razsip- ništvu in neupravičenem izkoriščanju teh sredstev je še vedno v ospredju množične kontrole. Življenje v sindikalnih organizacijah se je zlasti razgibalo v času volitev v zbor proizvajalcev, od katerega pa delovni kolektivi pričakujejo več pomoči in koristnih napotkov. Nad 600 članov sindikata je tekmovalo tudi v čast VI. kongresa KPJ. V marsikateri podružnici se je v času tekmovanja povečalo zanimanje delavcev za kulturnoprosvetno in športno izživljanje. Ustanovljenih je bilo več izobraževalnih krožkov. Porastlo je tudi število naročnikov raznih časopisov. Na področju Ljutomera in okolice pa so v zadnjem času razpravljali na sindikalnih sestankih o ustanovitvi »Svobode«. Za člane se je priglasilo že nad 100 delavcev. Čeprav so mnenja o potrebi tega društva deljena, pa vendarle prevladuje težnja, da bi Čimprej prišlo do ustanovnega občnega zbora. Jedro društva naj bi bili delavci. Zato bodo morale sindikalne organizacije poskrbeti, da bo do tega tudi v resnici prišlo. Tudi zasebniki za spomenik narodnemu heroju »Štefanu Kovaču" Poleg manjših prispevkov, ki jih dajejo ljudje s kupovanjem blokov za gradnjo spomenika narodnemu heroju Štefanu Kovaču, prispevajo nekateri zasebniki tudi večje zneske. Ker zbiratelji še niso dostavili vsega zbranega denarja odboru za gradnjo, objavljamo danes le nekatere darovalce iz Sobote. Anton Ligeti, urar, je prispeval 1000 din, Koloman Gumilar, brivec 500 dinarjev in Jože Kiralj, brivec 300 din. Uprava in delovni kolektiv občinskega mlina v Puconcih je prispevala za spomenik 3000 dinarjev, KZ Lipovci pa 1000 dinarjev. Golar Manko: Prvomajska Rdeče naj zastave zavihrajo, naj pesem o svobodi zadoni, pomladni vetri toplo vztrepetajo, naj gozd teman, poljana zadrhti. Le glej, v očeh se smeh svetal zrcali in srca polna so blestečih sanj, in sonce se na nebu kot cekin kotali, in misli polne so pričakovanj. Podajmo si po mislih bratje roke, pozdrav vseh nas naj prazniku velja, naj misli združijo čez dalje nas široke, vi proletarci vseh dežel, sveta! Rdeče naj zastave zavihrajo, in praznik dela naj pozdravi maj, naj poje gozd in reke lesketajo, zavriska naj gorica, tihi gaj! Uspel plemenski sejem v Soboti Na plemenski sejem v Soboti so prignali kmetovalci 102 plemenskih bikov, krav in telic. Prignana živina je Vsled pomanjkljivega krmljenja preko zime bila v nekoliko slabši kondiciji; v sorazmerju s splošnim pomanjkanjem krme pa je bila še kar v zadovoljivem stanju. Večina živine je bilo iz soboškega okraja, nekaj pa tudi iz ljutomerskega. Posebna komisija sestavljena iz živinorejskih strokovnjakov in živinorejcev je najprej vso živino ocenila v kakovostne razrede. 50 odstotkov prignanih bikov je bilo prav dobre in dobre kakovosti, skoraj 50 odstotkov je bilo z zadostno oceno, nekaj pa je bilo neprimernih za pleme. Najboljša bika sta vzredila državno posestvo Rakičan in Stefan Somi, Kapca štev. 101. Po ocenitvi se je začela prodaja na javni dražbi. Prodan so bili vsi biki s prav dobro in dobro oceno. Neprodani pa so ostali slabši biki. Tudi za plemenske krave in telice ni bilo kupcev. Kupci iz soboškega in ljutomerskega okraja, so pokupili 30 bikov, 11 pa iz okraje Maribor in Ptuj. Cene prodanih bikov so se ravnale po kakovosti, delom; pa tudi po okusu kupcev. Gibale so se od 28.000 do 93.000 din. Povprečna cena za enega bika je znašala 59.000 din. Najbolje je bil prodan bik Zoran, last državnega posestva Rakičan, in sicer za 93.000 din. Sejem je na splošno dobro uspel. Bilo pa je še nekaj pomanjkljivosti, katere bo v bodoče treha odpraviti. Na sejem je bilo prignanih precej bikov s pomanjkljivim poreklom ali pa brez znanega porekla. V bodoče se ne sme pustiti dogon takih živali na plemenski sejem. Ob dogonu morajo biti kmetovalci bolj točni, kajti zakasnitve ovirajo delo. Zato se lahko zgodi, da pozno prignane živali ne bodo mogle biti ocenjene; vsled tega pa ne bodo mogle biti puščene na sejmišče. Društev TVD Partizan je precej -le vaditeljev manjka j Okrajna skupščina TVD Partizan v soboškem okraju je ugotovila, da po vaseh vlada veliko zanimanje za telesno vzgojo. To potrjuje deset društev Partizana v okraju, ki so: v Soboti, Rakičanu, Beltincih, Črenševcih, Lendavi, Turnišču, Bogojini, Križevcih, Bodoncih in Tišini. Vsa navedena društva so že imela svoje ustanovne oziroma redne letne občne zbore, na katerih so si izvolila društvene uprave ter so že začela delati. Možnost ustanovitve društev Partizan je še v Gornjih Petrovcih, Cankovi, pri Gradu, v Prosenjakovcih, Šalovcih in Puconcih. To je možno zaradi tega, ker so v navedenih krajih gojili telesno vzgojo že lansko leto in so na občinskih dnevih nastopali s prostimi vajami, z igrami in drugim, čeprav telesno vzgojnih društev še niso ustanovili. V Puconcih pa so imeli že društvo, ki pa je nehalo delovati. Ker je v teh krajih zanimanje gojiti vsaj nekatere panoge telesne vzgoje, jim bodo odborniki okrajnega odbora TVD Partizan pomagali, da bodo ustanovili društvo. Sporedno s tem velikim zanimanjem mladine in tudi nekaterih odraslih za telesno vzgojo pa ne gre vzgoja novih vaditeljev. Krivda za to ni pri okrajnem ali okrožnem vodstvu, temveč v društvih samih. S po- močjo zveze Partizan so lani pripravljali dva tečaja vaditeljev in sicer enega za ženske, drugega za moške. Tečaja bi se lahko udeležilo vsaj 30 načelnikov, ki bi pozneje lahko v svojih društvih uvedli načrtno vadbo. Na veliko razočaranje — ker nezanimanje za vaditeljski tečaj ni bilo v skladu z zanimanjem ljudi za telesno vzgojo — je prvi tečaj bil opuščen, ker se ni prijavilo toliko članov, da bi bilo vredno začeti ob napovedanem času. Nekoliko bolje je bilo s tečajem za ženske vaditeljice, katerega je obiskovalo 11 tečajnic. Tečajnice so pokazale zadovoljiv uspeh, Delovni kolektiv Proizvodnje nafte ima svojo godbo Z vztrajnostjo je delovnemu kolektivu Proizvodnje nafte v Lendavi uspelo nabaviti instrumente in zbrati godce ter tako sestaviti novo godbo. Poleg starih godcev, katerih je približno polovica, se je začelo učiti precej novih, ki bodo dopolnili manjkajoče število. Navdušenje za igranje je veliko, saj nekateri novi vadijo skoraj ves prosti čas. Seveda se bo kvaliteta nove godbe lahko pokazala šele po daljšem času, ko se bodo ljudje, ki niso sodelovali še v nobeni godbi, priučili. Razpoloženje za novo godbo Nafte je med delavci in uslužbenci tega podjetja tem večje, ker v mestu obstaja še ena, to je mestna godba. Sicer so se z dvema godbama sile v Lendavi razdrobile. Vendar, če bo seda- nje navdušenje za tekmovanje med njima ostalo trajno, bosta lahko obe želi zadovoljive uspehe. Godba Nafte bo za Praznik dela že javno nastopila in sicer zaenkrat le godci, ki so že prej igrali. Tako bo v Lendavi rešeno vprašanje, kje dobiti godce za razne proslave. saj so pridobile osnovne pojme za vadbo v društvu — le škoda, da jih ni bilo več. Ob ponovnem razpisu tečaja za moške vaditelje se je kljub vsej skrbi, pismenim in ustnim obvestilom in vabilom, prijavilo le 9 tečajnikov. Na tak način TVD Partizan po naših vaseh ne bodo mogla izpolnjevati svojih nalog niti ne vzbuditi pravega zanimanja in veselja med člani, a še manj med nečlani. Če bo delo društev ostalo tako nenačrtno in preprosto, kakor je bilo ponekod doslej, ko niso imeli sposobnih vaditeljev, se bodo člani kmalu naveličali. Zato je nujno potrebno, da vsa društva skrbijo za vzgojo vaditeljev, ki bodo z raznimi zanimivimi vajami lahko pritegovali zanimanje ljudi. Le tako se bodo društva lahko uspešno razvijala številčno in kvalitetno. Občinski odbori ZVVI morajo biti samostojnejši Organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov v soboškem okraju ima 1236 članov. V času od lanskega do letošnjega občnega zbora Okrajnega odbora ZVVI v Soboti se je število članov zmanjšalo za 84, ki so pomrli. Med člani je 517 osebnih invalidov, 540 vojnih vdov, 157 staršev padlih in 22 sirot, ki so zgubile v zadnji vojni starše ali le enega izmed staršev. V vsaki občini imajo občinski odbor ZVVI, ki rešuje razne manjše zadeve svojih članov. Obenem pa vsklajuje delo organizacije z delom Socialistične zveze, Zveze borcev in drugih v svojem kraju. V preteklem letu so bili najdelavnejši občinski odbori ZVVI v Dobrovniku, Bodoncih, Lendavi, Križevcih in Veliki Polani. Nekateri občinski odbori ZVVI pa niso bili dovolj samostojni, temveč so čakali, naj jim naloge pošilja okrajni odbor. Niso reševali stvari, ki bi jih lahko, temveč so člane pošiljali za razne malenkosti na Okrajni odbor ZVVI v Soboto. S tem so povzročali takim ljudem nepotrebne stroške. Čeprav je med člani ZVVI večina starejših ljudi, jih 98 sodeluje pri Protiletalski zaščiti, 83 pa jih je obiskovalo izobraževalne tečaje. Za zdravljenje v toplicah se jih je prijavilo 61, 50 so bile prošnje odobrene, 11 pa zavrnjene, ker je bilo ugotovljeno, da nekateri takega zdravljenja niso potrebni, drugim pa bi celo škodovalo zaradi slabega srca. Tudi nove invalidnine so že urejene za vse člane. Zaslužnega moža Vena Vilarja ni več med nami Pretekli četrtek je Ljutomerčane za vedno zapustil ugledni občan Veno Vilar. Z njim so izgubili večletnega igralca in priljubljenega pevca, ki jim je na odru dal marsikaj lepega in plemenitega. V bivši Jugoslaviji je bil ugleden član Sokola. Kakor vse zavedne Slovence, tako je okupator tudi njega pahnil v pregnanstvo, ki mu je zrahljalo ljubo zdravje. Čeprav je zadnja leta močno bolehal, je še vedno rad pokramljal s svojimi prijatelji in pritegnil pevcem, ki so večkrat nastopali na domačem odru. Lani je slavil 30-letnico odrskega udejstvovanja. Tokrat je nastopil kot Krjavelj v drami »Deseti brat«;. Člani kutlurnoumetniškega društva »Ivan Kaučič« so mu dali zasluženo priznanje s tem, da so ga izvolili za svojega častnega člana. Bil je iskren prijatelj in vzgojitelj mladine. Da je bil res priljubljen med ljudmi, ki so ga poznali, je pričal tudi pogreb. Na njegovi zadnji pota so ga spremljali številni Ljutomerčani, znanci in prijatelji Ob odprtem grobu mu je v zadnji pozdrav zaigrala tudi godba na pihala, pevski zbor pa je zapel žalostinke. Njegov zadnji dom krasijo številni venci šopki spomladanskih rožic. Naj mu bo slovenska zemlja, ki jo je neizmerno ljubil, lahka! Pošta uredništva Našim dopisnikom v okraju Ljutomer! Dopisnike in naše bralce obveščamo, da naj svoje dopise opremljajo s točnimi naslovi. Sicer se zgodi, da nepodpisan dopis roma v uredniški koš. Tega ne delamo radi. V prihodnosti pa bomo objavili le tiste kritične članke, pod katerimi se bodo njihovi avtorji podpisali s polnim imenom. Mnenja smo, da kdor piše ustvarjalne in resnične kritike, ne more imeti vzroka, da bi se skrival pred množicami. To še zlasti velja za one kritične dopise, ki grajajo napake in slabosti posameznikov. Svoje dopise pošiljajte: Uredništvo »Obmurskega tednika«, podružnica Ljutomer, Prešernova cesta 13. Berite „Obzornik“ Pred dnevi je izšla prva letošnja številka »Obzornika«, v lepši zunanji opremi in s pestrejšo vsebino. Že ta prva, nova številka »Obzornika« kaže, da se uredništvo revije resno prizadeva revijo čimbolj približati najširšemu krogu čitateljev. Poleg literarnih prispevkov bo revija v bodoče objavljala razne prispevke poljudnoznanstvene vsebine, s katerimi se bodo čitatelji seznanjali z najpomembnejšimi dognanji na področju znanosti in umetnosti. V »Obzorniku« bo tudi nekaj lažjega razvedrila od križank, rebusov in ugank do smešnic, karikatur ih anekdot Tako postaja »Obzornik« prava družinska revija, ki bo vsaki družini nepogrešljiva. Ljudskoprosvetni delavci društva, posamezniki! Naročajte »Obzornik«! Naročila sprejemajo vse knjigarne, poverjeniki Prešernove družbe in uprava »Obzornika«, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. Zgodba o prvem maju Bil je sončen aprilski dan, prav zadnji dan v mesecu. Ko sem se vrnil iz vaške šole, nisem našel doma nikogar. To je bilo veselje! Ob takih prilikah, ko sem bil doma sam, mi ni mogel nihče naročati, kaj naj delam; bil sem prost. Tudi nadzorovati me ni mogel nihče, kje sem se potepal in kaj sem počenjal. Od veselja nisem utegnil jesti. Odrezal sem si velik kos kruha, ga razpolovil in vtaknil v vsak hlačni žep polovico ter stekel k sosedovim. Izza ogla sem previdno ugotovil, da ni sosedovega strica niti tete nikjer na dvorišču. Iz hiše je pravkar stopil Tinček ki je imel prav toliko let kot jaz — devet. V roki je imel kos kruha. To me je spomnilo, da sem lačen. Medtem, ko sva v ustih mlela kruh, sva se menila, kaj bi se igrala. Dobro bi bilo nekoga še poiskati, da bi nas bilo več. Ko smo bili že štirje, je Ivan, ki je bil eno leto starejši od nas ostalih, predlagal, da bi šli nabirat rože. »Saj nismo otroci, da bi nabirali rože,« je rekel Jožek, ki je bil najmanjši med nami, čeprav je že tudi dopolnil deveto leto; »rajši se igrajmo Indijance!« Namesto odgovora je Ivan dejal: »Jutri je prvi maj.« »Prvi maj?« smo vprašali začudeno, ker nismo vedeli, kaj naj to pomeni. Spomnil sem se, da je v nedeljo gospod župnik pridigal, da je maj mesec cvetja, zato si ga je Marija izbrala za svojega — ali tako nekako. Nisem pa mogel razumeti, kakšno zvezo naj bi imele naše rože s tem. Našo radovednost je potolažil Ivan, ko nam je razlagal: »Povsod po svetu ljudje okrase za prvi maj hiše, ponekod postavljajo celo slavoloke (mlaje) ...« »Pri nas pa še nikoli nismo naredili tega,« sem ugovarjal, ker sem mislil, da nas Ivan hoče potegniti. »Hm! Pri nas! Ko smo v taki zakotni vasi, kjer nič ne vemo, kaj se po svetu godi,« me je zavrnil posmehljivo. »Kaj boš tako govoril?!« se je zavzel Tinček. »Saj tudi pri nas bero časopise. Učitelj ga prejema celo vsak dan in trgovec tudi.« »Zato pa trgovec tudi nekaj ve. In prav on je pripovedoval, kako ljudje po svetu slave prvi maj. Na lastna ušesa sem ga slišal...,«' je razlagal Ivan in se držal modro, kakor da bi bil učitelj in bi pojasnjeval šolarčkom. »Prvi maj je skoraj praznik, čeprav ljudje morajo delati. Tega dneva se vesele mnogi ljudje, ker je začetek tistega meseca, ki nam prinaša največ cvetja ... Čeprav je pomlad že v deželi, je prvi maj naj lepši spomladanski dan ...« Njegovo pripovedovanje nas je prevzelo. Brez ugovorov smo sklenili, da gremo nabirat rože, ki so rasle na travniku ob potoku, pa tudi v samem potoku. Z njimi bomo okrasili lesene ograje ob cesti domačih dvorišč. Zvečer so bili starši zadovoljni z menoj. Nič me niso oštevali, da sem se potepal. Mati me je celo pohvalila, da sem nabral toliko rož in tako lepo okrasil ograjo, kajti ponoči bo nastopil Marijin mesec. Pri tem mi je ponovila dobršen del župnikove pridige, kar pa me ni tako zanimalo kot Ivanovo pripovedovanje. Ker so me starši redkokdaj pohvalili, sem bil tisti večer izredno ponosen in zadovoljen. Nekaj pa mi ni dalo miru. Mati je drugače razlagala pomen meseca maja kakor Ivan, ki je slišal trgovca. »Ali ni prvi maj najlepši spomladanski dan?« sem vprašal. »Vsi majski dnevi so najlepši.« Zdelo se mi je, da ima mati morda prav. V njene besede ni- sem skoraj nikoli dvomil. Zato je tudi tistikrat nisem več izpraševal. Drugo jutro, na sam prvi maj, smo imeli šolski izlet. Učitelj nas je popeljal med njivami in čez cvetoče travnike do gozda. Spotoma nam je naročil, naj natrgamo nekatere cvetove, ker bomo imeli v naravi prirodopisno uro. Na robu gozda smo se posedla. Sicer bi se rajši podili okrog; toda svojega učitelja smo spoštovali in cenili, zato smo ga ubogali na besedo. »Sedaj smo v naravi, od katere smo vsi odvisni..., v tisti naravi, ki daje ljudem spoznanje, da bodo zmagali, če ne bodo klonili, zmagali v borbi za pravico,« je začel učitelj. Potem je razlagal, kako težko življenje imajo nekateri ljudje, ki si s svojim znojem in žulji služijo vsakdanji kruh. In prvi maj je praznik teh ljudi. Nisem razumel vsega, kaj je hotel učitelj povedati. Tudi drugi niso razumeli. Dobro pa sem si zapomnil, da je rekel: »In prvi maj je praznik teh ljudi.« Ali je nehote pozabil reči »tudi«, da bi se glasilo »tudi teh ljudi«? Gotovo je pozabil, kajti drugače bi moral reči, da je prvi maj praznik samo teh ljudi. Nisem utegnil dolgo razmišljati o tem, kajti učitelj je za- čel koj nato razlagati o rožah, kar me je tudi zanimalo. Njegovih besed pa sem se spomnil, ko je bil ob zaključku šolskega leta premeščen in je to sprožilo mnogo govoric. Vsi učenci njegovega razreda smo ga imeli nad vse radi. Zato nam je bilo hudo, ko se je po razdelitvi šolskih izpričeval poslovil od nas. Prosili smo ga, naj ostane pri nas. On pa nam je le želel, naj se pridno učimo. Potem je še počasi dodal, da mu je težko, ko nas zapušča, vendar se ne more upreti premestitvi. Mnogim so privrele solze v oči. Le šolski upravitelj se je zadovoljno smehljal; zdelo se mi je, da celo škodoželjno. To so opazili tudi nekateri šolski tovariši; zato upravitelja nismo nikoli posebno spoštovali. Še manj smo spoštovali šolskega upravitelja takrat, ko so nekateri ljudje trdili, da so našega učitelja prestavili zato, ker smo ga mi in mnogi ljudje cenili. Njegov največji greh pa pa je bil da nas je prvega maja peljal na sprehod. Še marsikaj se je govorilo o našem učitelju; toda bil sem premlad in nisem mogel vsega razumeti. Leta so tekla... Z leti sem začel gledati mnoge stvari drugače. Kljub temu mi je pravi pomen prvega maja ostal dolgo časa prikrit. Mnogi so hoteli narediti prvi maj za svoj praz- nik, da bi tako prikrili resnico, ki je drugače niso mogli. Ko sem po osvoboditvi na proslavi prvega maja poslušal govornika, kako so si izkoriščani delavci izbrali prvi maj za svoj praznik, ki bi jim naj vlival pogum v borbi za lastne pravice, ki bi jih naj navduševal v revolucionarnosti, da ne bi nikoli klonili pred tistimi, ki jih izkoriščajo in tlačijo, ki pa naj bi prikazal tudi njihovo moč in enotnost, sem se spet spomnil učiteljevih besed. »Prvi maj je praznik teh ljudi.« Tedaj sem razumel, da učitelj ni pozabil reči besedice »tudi« niti ni smel reči »samo«, kajti tako so ga že preganjali. Spomnil sem se tudi trgovca iz naše vasi, ki je nekaj dni pred osvobojenjem naših krajev pobegnil neznanokam. Takrat sem razumel, zakaj je tako govoril o prvem maju. Ljudi v vasi je hotel varati, da ne bi zvedeli in se zavedli, zakaj delavci tako slavijo prvi maj. Tudi materinih besed sem se spomnil. Napačno mi je razlagala pomen prvega maja. Vendar ji nisem mogel zameriti. Kako neki, saj tega ni storila zlonamerno! Razlagala mi je tako, kakor je slišala druge. Gotovo tega ne bi storila, če bi vedela, da ni bilo prav. Vedno je želele hiti poštena ženska. In tudi je bila. Jože J. M. Sobota, 1. maja 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Delavski svet v Radencih pred novmi nalogami Pred dnevi si je delovni kolektiv Slatinskega podjetja v Radencih izvolil nov delavski svet. Iz poročila dosedanjega predsednika delavskega sveta je bilo mogoče razbrati, da je kolektiv lani kljub nekaterim slabostim dosegel precejšnje uspehe v proizvodnji. Natočili so 8,482.840 steklenic zdravilne tekočine in tako presegli načrt za 5%. Največ slatine smo porabili doma, nekaj pa so jih izvozili v Trst in Avstrijo. Precejšnje težave imajo zaradi pomanjkanja zamaškov. Razpravljali so še o gradnji vodovoda Radenci— Boračevo, o odpuščanja in nastavljanju delavcev, odnosih delavskega sveta do direktorja in sindikalne organizacije, disciplini in drugih vprašanjih. Delovni kolektiv je odločno proti temu, da bi mu kdorkoli diktiral, katere delavce naj bi sprejel na delo. Ob zaključku so delavci naročili svojemu svetu, da naj jih v prihodnosti sproti obvešča o svojem delu in sklepih. Popravil] bodo svoje stanovanjske zgradbe, uredili kopalnico, ki bo obratovala tudi v zimskem času, opravili remontna dela v obratu Boračevo in tam obnovili tudi »Gizela« vrelec. -ki SODNA RAZPRAVA V SELIŠČIH V torek 21. aprila se je pričela v vasi Selišči v ljutomerskem okraju sodna razprava. Pred senatom mariborskega okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval dr. Jože Dolinšek, se je moral zagovarjati 40-letni Seliščan Ivan Ros, kateremu je obtožnica očitala, da je lani 30. marca v svojem stanovanju zaklal svojo ženo in potopil pet tednov starega otroka. Razprava je vzbudila veliko zanimanje v vasi in daljni okolici. Pred obtoženčevo domačijo se je zbiralo nad 300 ljudi, ki so z zanimanjem sledili procesu, ki je trajal dva dni. Sodišče je v času razprave zvedelo za nove priče, ki bodo Rosove dejanje še bolj osvetlile. Spričo tega se je sodni senat odločil, da prekine z razpravo. Datum nadaljevanja niso določili. Zakaj se je slatina podražila? Potrošniki radenske slatine se v zadnjem času upravičeno sprašujejo, zakaj je narasla cena za pet in še več dinarjev pri litru. Mnogi menijo, da sta temu vzrok ponudba in povpraševanje. V resnici pa je drugače. Upoštevati je treba predvsem dva momenta: prvič — kolektiv bo letos prispeval v skupno blagajno enkrat več denarnih sredstev kot lani — in drugič — zamaški so se občutno podražili. Medtem ko je veljal lani en zamašek 3 dinarje, mora letos plačati podjetje za njega kar 10 din. Kilogram plutovine, ki jo mora tovarna uvažati iz drugih držav, stane letos 1100 din, dočim je po lanski kalkulaciji veljal le 500 dinarjev. To so razlogi, spričo katerih je moralo podjetje nepričakovano zvišati cene zdravilni tekočini. Drugega izhoda ni bilo! -ki STAVEŠINSKI GASILCI NA DOMAČEM ODRU Pred kratkim so gasilci iz Stavešinec uprizorili na domačem odru dve komediji. Prihodnje dni bodo nastopili še s tretjo igro. Trudijo se, da bi čimprej spravili v red prosvetno dvorano, ki je še vedno v surovem stanju. VREMENSKA NAPOVED za čas od 30. aprila do 7. maja: Nestalno vreme s pogostimi, deloma močnimi padavinami. Videm ob Ščavnici Folklorna skupina, katero vodi tov. Marija Plos, učiteljica, pridno vadi. Mladinci se z zanimanjem učijo razne ljudske plese. Telesnovzgojno društvo Partizan v Vidmu ob Ščavnici je postalo precej delavno. Mladinci in mladinke z veseljem vadijo ob večernih urah različne panoge športa. Doslej so telo- vadili v zadružnem domu. Sedaj pa so si uredili telovadišče na prostem, postavili drogove za odbojko in naredili luči, da bodo lahko telovadili tudi v večernih urah. Na vaje prihajajo polnoštevilno. Kmalu bodo imeli v Vidmu tudi kino. Pred kratkim so dobili kinoprojektor, izdelan v naši tovarni v Kranju. Če ne bi imeli težav pri ureditvi dvorane, bi bila prva predstava že 1. maja. Zaradi tehničnih ovir pa bo ta enkrat v sredini maja. Prebivalstvo že željno pričakuje ta dogodek. Največ truda za nabavo materiala in opremo dvorane je vložil predsednik Ljudske prosvete Jakob Kreft. IZUD Videm je na domačem odru že dvakrat uprizoril igro »Celjski grofje«. Z njo je gostoval tudi po okoliških vaseh na Kapeli in v Cerkvenjaku. Tamkajšnji ljudje so jih z veseljem sprejeli in napolnili dvorane. Prihodnjo nedeljo pa bodo z igro gostovali v Juršincih. B. E. Resnici na ljubo! V deveti številki našega tednika smo objavili dopis Alojza Trstenjaka pod naslovom »Zakaj nismo pustili mladincev na oder?«. Na ta članek nam je vodstvo Kulturno-dzobraževalnega društva v Ivanjtkovcih takole odgovorilo: Brž, ko smo zvedeli, da se pripravlja mladinska kolektiv s Pavlovskega vrha na uprizoritev igre, smo mladincem ponudili pomoč v režiserju. Uredili bi tudi druge formalnosti, ki so potrebne za uprizoritev igre. Mladina je našo pomoč odklonila. Ker pa 8. februarja iz opravičljivih vzrokov nismo mogli dati mladini na razpolago dvorane, je dva dni kasneje iz kljubovalnosti uprizorila igro »Tri ptičke« v Ormožu, čeprav je hila tega dne naša dvorana nezasedena. Dobička nismo zahtevali, kakor omenja avtor članka. Sekretar mladinskega aktiva Pavlovški vrh je bil dvakrat ustmeno in pismeno povabljen, da pride na šego našega društva, kjer bi razčistili medsebojne odnose. Ker pa trditev, ki jih je dal piscu članka, ni mogel dokazati in svojih napak ni hotel javno priznati, se našemu vabilu ni odzval. Naše društvo je že nekajkrat z dejanji dokazalo, da želi mladini pomagati pri njenem delu — tako na kulturnem kakor na političnem področju. Nihče nam ne more očitati, da smo zavirali njen polet in udejstvovanje v društvu. Zato obsojamo neresnične izjave mladinskega sekretarja s Pavlovskega vrha. Nekaznovani nepridiprav Kmalu bo preteklo eno leto, odkar smo brali v »Obmurskem tedniku« resnično zgodbo o j »binkoštnem možu« — Francu Šumaku, ki se je neke noči sprehajal pred zadružnim domom na Rožičkem vrhu in trgal zavese raz oken. Pri tem poslu so ga prijeli člani mladinskega; aktiva in ga izročili Ljudski milici pri Vidmu. Kljub temu, da so organi' Ljudske milice našli v stanovanju tega moža več ključev, vlomilskega orodja in predmetov, ki so bili vrnjeni lastnikom, ter s številnimi dokumenti dokazali krivdo storilca, je njegovo dejanje ostalo nekaznovano. čudimo se, da lahko pristojni organi prezrejo take kriminalne dogodke, ki terjajo plačilo pred ljudskim sodiščem. Anton Markovič Prekmurski športni javnosti! Že nekaj časa traja diskusija o športnem življenju v M. Soboti. Razglablja se o tem na sestankih in v časopisih. Prav gotovo je naši športni javnosti znano, da se je ustanavljalo v M. Soboti športno društvo »Panonija« in da imamo v M. Soboti nogometni klub »Muro«. Vse to je vodilo do gotove razcepljenosti v športnih krogih. Da se temn izognemo, sta se delegaciji N. K. »Mure« in iniciativnega odbora »Panonije« sestali 21. aprila z namenom, da raz- j čistita svoja gledišča na športno življenje v M. Soboti. Na tem; sestanku je bil dosežen popolni sporazum s sledečimi sklepi: 1. Ustanovi se novo športno društvo v M. Soboti, ki bo zajemalo vse športne panoge od nogometa pa do odbojke, košarke, tenisa, lahkoatletike in sploh vse panoge športa za katerega bodo pogoji v M. Soboti. 2. S skupnimi močmi ustvariti pogoje za športne panoge, ki bi jih novo društvo lahko že letos organiziralo. 3. Delegaciji iniciativnega odbora Panonije in NK Mure sta se zedinili, da se formirata kot iniciativni odbor za ustanovitev novega športnega društva. S tem stopa iniciativni odbor novega športnega društva v M. Soboti pred prekmursko javnost z željo, da ta v polni meri sodeluje pri ustvaritvi tega velikega načrta. Istočasno pozivamo vso prekmursko športno javnost, da iniciativni odbor pri njegovih prizadevanjih v polni meri podpira. Da dokažemo svojo solidarnost z razvojem športnega življenja v M. Soboti, pozivamo vse ljubitelje športa, da polnoštevilno obiskujejo športne prireditve, ker bomo le na ta način ustvarili pogoje, ki so za razvoj športa, prav posebno pa za dvig kvalitete posameznih športnih panog ogromne važnosti. Prva taka večja manifestacija enotnosti v športnem življenju v M. Soboti bo prijateljska nogometna tekma NK Mura: NK Nafta, ki bo 3. maja na stadionu v M. Soboti. Iniciativni odbor športnega društva vabi vse ljubitelje nogometa, da se tekme v čim večjem številu udeležijo! Ta prireditev naj bo dokaz, da smo na najboljši poti k uresničenju tistih idealov, za katere se bori vsak športni delavec, t. j.: s podporo športne javnosti ustvariti našim razmeram dosegljivega idealnega športnika. Iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva v M. Soboti Udeležite se javnih sestankov komunistov! Občinski komite ZKJ v Ljutomeru sporoča vsem delovnim ljudem svojega področja, da so tedenski sestanki osnovnih organizacij ZKJ v naslednjih dneh: I. teren vsak ponedeljek ob 7. uri na sedežu ObLO Ljutomer; II. teren vsak ponedeljek ob 7.30 na sedežu ObLO Ljutomer; III. teren vsak petek ob 7. uri na sedežu ObLO Ljutomer. IV. teren vsak ponedeljek ob 8. uri v poslopju OLO; V. teren vsak ponedeljek ob 7.30 na matičnem uradu Ljutomer; Lesno industrijsko podjetje vsako sredo ob 14. uri na sedežu podjetja; Krap je vsak drugi petek ob 20. uri; Mota vsak petek ob 20. uri na Cvenu; Stročja vas vsako sredo ob 7,30 v zadružnem domu; Tovarna usnja vsakega 10. in 25. v mesecu ob 14. uri v obratu; Noršinci vsako sredo ob 19. uri zvečer; Okrajna opekama vsak drugi ponedeljek ob 14. uri v obratu; Železne dveri vsako prvo in tretjo sredo v mesecu ob 20. uri v upravnem poslopju zadruge; Gradbeno podjetje vsako soboto ob 14. uri v obratu. Vabimo člane Socialistične zveze delovnih ljudi in ostale prebivalce, da se teh sestankov polnoštevilno udeležujejo in tako od blizu spoznavajo delo in hotenje komunistov. Sestanki osnovnih organizacij ZKJ so po statutu dostopni vsakomur, ki se s komunisti bojuje za napredek na vseh področjih ustvarjalnega dela. Iz pisarne ObKZKJ Ljutomer ŠPORT MURA-KOVINAR (S) 6:4 (3:3) V prvenstveni tekmi v Štorah je domači Kovinar nudil Muri močan odpor. V prvem polčasu in v začetku drugega je bil enakovreden nasprotnik in je vodil z rezultatom 4:3. Proti koncu pa so domačinom moči pošle, kar so gostje izkoristili. Sodnik je nepravilno dosodil enajstmetrovko proti Kovinarju, sicer pa je sodil dobro. Gledalcev je bilo okoli 500 NAFTA-KOVINAR (Mbr) 2:0 V Dolnji Lendavi je tamkajšnja Nafta imela nepričakovano težko stališče, da je mariborskemu Kovinarju odvzela obe točki. Stanje po IX. kolu je naslednje: 1. Kladivar 9 8 0 1 52:11 16 2. Železničar 9 7 1 1 47:10 15 3 Nafta 9 6 0 3 27:14 12 4 Aluminij 9 5 1 3 30:24 11 5. Mura 9 4 1 4 35:30 9 6. Drava 9 3 0 6 13:50 6 7. Kovinar St. 9 1 0 8 15:48 2 8 Kovinar M. 9 0 1 8 4:32 1 Partizan Ljutomer — Partizan Rače 4:4 Zadnje tekme, o katerih je doma in na tujih igriščih — odločala barva ljutomerskega kluba, kažejo, da si ljutomerski športi tudi v nogometu utirajo pot do napredka. V tekmi z moštvom »Drave« iz Ptuja so zmagali 2:1. Sindikalno moštvo Maribora je moralo pred kratkim zapustiti Ljutomer z neodločenim rezultatom 2:2. Eno točko pa so si Ljutomerčani priborili tudi v Račah, kjer so predzadnjo nedeljo odigrali prvenstveno tekmo s tamkajšnjim moštvom »Partizana«. Lanska srečanja s tem moštvom so jim prinesla nekaj porazov. Z dobro igro v drugem polčasu pa so tokrat izsilili neodločen rezultat 4:4. Kaj pa bodo prinesli prihodnji meseci, je še uganka. Možje zelenega polja pa vedo povedati, da so letos mnogo bolj izurjeni in pripravljeni za odločilne tekme, kot so bili zadnja leta. Zato lahko pričakujemo, da ne bodo razočarali svojih gledalcev, da bodo uspešni, ko bo šlo za ugled mesta, ki ga bodo zastopali v ligi mariborske nogometne podzveze. Ljutomerski kegljači, le tako naprej! Pred dnevi so na travniku pri poslopju ljutomerskega postajališča zasadili lopate v zemljo Tu bo čez nekaj mesecev stalo poslopje, v katerem se bodo zbirali in urili ljutomerski kegljači. V njem bo moderno dvostezno kegljišče. Na gradbišču lahko zadnji čas srečaš prostovoljce-kegljače in delavce sosednjih podjetij. Pri delu hitijo, kakor, da se jim mudi. Samo delovna kolektiva podjetij »Tempo« in »Mlekopromet« bosta prispevala 4000 udarniških ur in si tako vzidala temeljni kamen v zgradbo. Kako pa bo izgledala v notranjosti, bomo lahku kmalu poročali. Tej novici je vredno pridati še drugo, ki je pomembnejša, saj dokazuje, da si kegljaški šport uspešno utira po t v prleški metropoli. Ljutomerski kegljači so v zadnjem času odločili več tekem v svojo korist. Za največji uspeh štejejo zadnje srečanje v Rušah, ko so se pomerili s tamkajšnjimi kegljači, kjer so si priborili zmago. Zaenkrat so na drugem mestu med kegljaškimi klubi, ki se na področju bivše mariborske oblasti potegujejo za naslov prvaka v mednarodnem stilu kegljanja, skratka, za mesto v republiški ligi. V času, ko o tem poročamo, se pridno pripravljajo na odločilno srečanje z mariborskimi klubi. Miro Steržaj — republiški prvak? V sredini 1951. leta je na ljutomerskem kegljišču prvič vrgel kroglo mladinec Miro Steržaj. Kdo bi si le takrat mislil, da se bo v tako kratkem času uveljavil in postal vodilni mož v vrsti starejših »asov«. In vendar je tako. Vztrajno urjenje in postopno pridobivanje kegljaških veščin sta mu prinesla zaslužene uspehe; kot lanski prvak kluba je na zadnji tekmi v Rušah presegel vsa pričakovanja Stokrat je vrgel kroglo in podrl kar 461 kegljev! To je rekord, ki ga je v naši republiki dosegel edinole Steržaj, zmaga, ki jo je posekal neki jugoslovanski kegljač samo na inozemskih tleh. Lahko bi rekli: državni rekord na domačih tleh v mednarodnem stilu kegljanja! Poln energije in vesel — kakršnega si lahko srečal tudi v preteklosti — ti zagotovi, da bo tudi prihodnje mesece častno zastopal barvo svojega kluba. Svojim tovarišem je vlil še več poguma in volje; zato se ni čuditi, če nestrpno pričakujejo zadnje besede republiškega vodstva o uspehu svojega vzornika. Predzadnjo nedeljo je znova zmagal; tokrat v Mariboru, kjer je v družbi z najboljšimi kegljači mariborske oblasti tekmovas za naslov prvaka v mednarodnem stilu kegljanja. Dve sto krat je vrgel kroglo in podrl 792 kegljev. Tesno za petami mu je bil edinole član mariborskega »Branika« Kobal s 791 lesi. Ljutomerčan Sandi Pevec pa je zasedel četrto mesto s 782 keglji. Zares, uspeh! Tesna zmaga radgonskih šahistov Predzadnjo nedeljo so se v Ljutomeru srečali najboljši člani šahovskih klubov Prlekije. Tekmovali so na 8 deskah. Najbolj zanimiva je bila tekma med Radgončani in Ljutomerčani. Kljub neodločenemu rezultat« tekme 4:4 so dostje dosegli prednost spričo boljših izidov paracij na prvih petih deskah. Po napetem boju so se partije takole končale: dr. Zavec-Černjavič 1:0, Planinc-Zagar 0:1, Pogačnik-Glavnik 1:0, Jastrobnik-dr. Kaukler 0:1, Bobosek-Vengust 1:0, Roškar-dr. Horvat 0:1, Ropoša-Podkrajšek 0:1, Horvat-Osterc 1:0. Prvoimenovani so Radgončani, ki se bodo že v prihodnjih dneh verjetno srečali s Ptujčani. Ta tekma bo odločilna; zmagovalec bo sodeloval na moštvenem tekmovanju za prvaka mariborske oblasti. Ostale tekme: Jeruzalem- Radgona 2:6, Jeruzalem-Ljutomer 2.5:5.5. Kmalu bo končan turnir za četrtokategornike. Za ta naslov se poteguje več ljutomerskih šahistov. Brž ko bodo odigrali zadnjo partijo, pa pridejo na vrsto tisti člani, ki bi si radi priborili naslov tretjekategor-nika. V turnirju za letošnjega prvaka kluba pa sigurno vodi Jože Černjavič, ki je dosedaj odigral vse partije in razen ene (remi z Glavnikom) odločil vse v svojo korist. Janez Švajncer: (30) STRELI NA MEJI Pavel je utihnil, ko da bi razumel materino skrb za očeta. Cmagerca se je na vsakem koraku spominjala moža. Z velikim spoštovanjem je ogledovala njegovo delo. Zadelal je slamnato streho na koči in popravil polomljene kose pohištva, pobelil je z apnom vlažne stene v bajti in zamenjal stare podnice v svinjskem hlevu, pozimi je iz šibja pletel košare in toliko drobnih reči je napravil. Dokler so živeli skupaj, tega ni tako opazila. Vsak je pač imel svoje delo. Zdaj je tembolj občutila, kako je bilo povsod prazno. Tudi otroci niso bili več tako razposajeni. Kakor da bi bilo tudi njim dolgčas po očetu, čeprav še niso mogli vsega razumeti. Vidoma je hujšala. Noge so jo bolele, bolečine v križu niso popustile; kakor v omotici je sedela pri mizi in zamišljena gledala mimo otrok, ki so se plašno stiskali v kotu. Pavel je edini opazil spremembo na materi. Med igro je nenadoma dvignil glavo proti njej, nato pa namignil sestricama, naj bosta tiho, da se mati ne bo jezila zaradi njih. Mraz ni popustil. Pavel je z nohti luščil ledene rože na šipah in dihal vanje. Sestrici sta primaknili pručico, se povzpeli nanjo in radovedno gledali skozi odtajano liso, tolikšno, kakor so otroška usta. Okoli hiše so letali ptiči in kljuvali koruzo, ki je visela na latah pod streho. »Kam so šli mati?« se je spomnila Lizika. »Našega strica bodo obiskali,« ji je odgovoril Pavel. »Sami ne morejo toliko delati, so rekli, ker jim ni dobro. Naš stric pa imajo velikega sina.« »Kdaj bodo prišli stric k nam?« je hotela vedeti. »Enkrat se bodo že oglasili. Tudi stric imajo dosti dela. Zdaj bodo začeli rigolati v vinogradu.« Pavel je povedal, kakor je slišal od matere. V šoli je bil priden in si je dobro zapomnil vsako besedo. Ker je bil zdaj tudi edini, s katerim je lahko govorila, ga je mati imela še rajši. Vse ji je povedal, kar je slišal v šoli. Sestrici sta bili še premajhni in ne bi razumeli prav nič, če bi jima potožila. Cmagerci so drseli čevlji, ko je korakala po slabo shojeni gazi. Z janko je zadevala v sneg, ki se ji je usipal v čevlje in se topil na nogah. Roke je podvihala v predpasnik. Pod njimi je čutila gibanje bitja pod srcem. Ob misli na tega še nerojenega otroka je bila še bolj v skrbeh, kako si bo pomagala, če ne bo moža domov. Pavlova pomoč ne bo zadostovala. Sončni prameni so se igrali s snežnimi kristalčki. Narava se je lesketala, da jo je ščemelo v oči. Senca je ostajala za njo in se plazila čez vzpetine, po katerih je hodila. Prišla je na glavno cesto. »Kam pa, kam, Cmagerca,« je radovedno vprašal Majerič, ki je odmetaval sneg s ceste. Začudeno ga je pogledala in odgovorila: »Saj vendar veš, kako je pri hiši. Moža sem izgubila.« Majerič se je presenečen zravnal, kakor da je to prvič slišalšal, dasi mu je žena že naslednje jutro, ko ni bilo Cmagerja domov, na dolgo in široko govorila o tem. »Nekaj sem že slišal, a nisem mogel verjeti. Torej so tvojega moža...?« Zakrili je z roko, kakor bi zaklepal vrata. »Eh, to vendar ni mogoče.« Poskusil je pokazati obraz, ko da sočustvuje z njo, kar mu ni uspelo. »Se je pač zgodilo, nič ne moremo pomagati,« je zadrževala bolečino in prekoračila često. Majerič je zbadljivo zakričal za njo: »Vidiš, tako je, če se človek spušča v take stvari. Zakaj ni ostal doma. Z nepoštenim delom ne prideš daleč. To te bo izučilo. Malo aresta mu pa tudi ne bo škodovalo. Boga zahvali, da ga niso pihnili.« Ne samo radoveden, tudi zloben je znal biti Majerič. Izmučena se je Cmagerca ustavila pred kočo, v kateri je živel njen brat Martin. Tud: on je bil viničar. Kadar se je naveličal enega kmeta, se je selil k drugemu. Po vsej vasi so ga poznali kot človeka, ki noben emu ne ostane dolžan besede. Ker je bil odkritosrčen in je vse povedal tako, kakor se mu je zdelo prav, so ga kmetje gledali zviška in se jezili nanj. Mislila je, da so pri bratu vsak pri svojem delu. Toda ko je slišala harmoniko iz koče, je obstala in nekaj časa poslušala. Šele nato se je spomnila, da danes njen brat obhaja rojstni dan. Čisto je pozabila na to, ko pa ni imela nikoli časa, da bi ga obiskala, dasi jo je vsako leto povabil, naj prideta z možem. Vabil je vedno enako: »Se bomo skupaj malo poveselili in jedli in pili, kar bo pač pri hiši.« Njen brat Martin je odprl vežna vrata. Razgrel se je, zato se je hotel ohladiti. Bil je brez suknje; z zavihanimi rokavi in gologlav je postal na pragu in pogledal na vsako stran ob koči. Svojo sestro je takoj spoznal. »Liza, ti si? Si se le upala k nam,« je pozdravil in ji stisnil roko. »Danes si dobre volje,« je odgovorila in občudovala njegove lopataste roke. Martinu so zažarele temnorjave oči. Porinil je roke. v hlače in zmignil z rameni da je postal še bolj čokat. »Kaj ne bi. Moj rojstni dan je danes. Tak dan pa je že vredno obhajati. Saj tako nimamo nič drugega na svetu, kar pojemo in spijemo.« »Pa bi v nedeljo napravil. Kmetu ne bo prav, da imaš med tednom muziko.« »Naj reče, kar hoče. Vseeno mi je. Delo bo že počakalo. Rojstni dan je samo enkrat v letu,« se je muzal Martin in drgetal s spodnjo ustnico. Ko ga je začelo zebsti, jo je povabil: »Liza, slišiš, notri igra harmonika. Pojdiva na toplo. Na mrzlem smo vsak dan.« Liza je povedala, zakaj je prišla k njemu. »Martin, saj veš, kaj se je zgodilo pri nas. Moža so mi zaprli...« Segel ji je v besedo: »Vem, vem. Ne ženi se preveč k srcu. Bo že prišel nazaj.« Prijel jo je za roko in jo vlekel skozi vrata. V štedilniku so cvrčala mokra bukova polena, da se je kadilo. Naca je sedel v kotu na klopi in vlekel harmoniko. Skozi pisani meh je uhajal zrak in razglašeni glasovi so se mešali z zateglo pesmijo. Vsi, ki so obhajali Martinov rojstni dan, so bili že dobre volje. Martin je položil svoje lopataste dlani ženi čez hrbet, sklenil močne prste in se zavrtel po sobi. Ni poslušal harmonike; kar po svoje je plesal in pijan poskakoval. Tu in tam ga je zaneslo, da se mu je žena strahoma naslonila na ramena. Cmagerca si je grela roke na štedilniku. Toplota iz peči ji je prijetno dela. Odvezala si je ruto na glavi, da so se ji razpletli osiveli lasje. Dokler je bil še njen mož doma, se je tudi ona znala nasmejati, kakor so se zdaj domači in povabljeni sosedje. Oko se ji je orosilo, ko se je spomnila na to. Gledala je v lonce — različno veliki so bili in so skoraj pokrili zarjavelo ploščo — ter poslušala, kako so z lesenimi podplati podbiti čevlji topotali po tleh. Če ji ne bi bilo tako hudo, bi zaplesala z njimi, da bi pozabila na vse, kar ji je grenilo dušo. »Liza, sedi vendar. Saj ne boš večja, če boš stala,« je poklical Martin in si brisal znoj s čela. Ples ga je zdelal. Sedel je na klop in z odprtimi usti lovil zrak. Stran 4 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 1. maja 1953 Ob 1. maju - delavskem prazniku ČESTITA VSEM DELOVNIM, LJUDEM, lekarna Murska Sobota OBVESTILO Z ozirom na nastale govorice, da naše podjetje ne bo več obratovalo Vsled požara, obveščamo tem potom vse kmetijske zadruge in zamenjalnice, ki z nami poslujejo, da pričnemo z rednim delom ponovno dne 27. aprila 1953, ter bomo obratovali s polno zmogljivostjo v splošno zadovoljstvo naših potrošnikov in poslovnih prijateljev. Čvrsto se nadamo, da bodo naše poslovne vezi ostale v sedanjem obsegu, za kar se priporočamo. Tovarna olja Slov. Bistrica Največji slap na svetu je na meji med Brazilijo in Argentino. Visok je nad 63 m, Širok pa nad 700 m. To naravno čudo je v južnoameriškem pragozdu ob reki Rio Parana, dolgi nad 3000 km. Za Amazono je ta reka druga največja na južnoameriškem kontinentu. preklic Žalitve Podpisani Anton Štuhec, posestnik v Logarovcih 8, p. Križevci pri Ljutomeru, priklicujem in kot neresnične obžalujem trditve, ki sem jih iznesel o tov. Francu Magdiču, posestniku v Logarovcih 14, v svojem članku, objavljenem v »Obmurskem tedniku« št. 37, z dne 12. sept. 1952 pod naslovom »Pismo brez komentarja ali skrbni čuvar zadružne imovine« ter se imenovanemu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe. — Anton Štuhec. ZA PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA PRVI MAJ ČASTITAJO VSEM DELOVNIM LJUEM OBMURJA fantje, ki služijo svoj vojaški rok pri Jugoslovanski vojni mornarici, vojna pošta 7845/3 Korčula: Vladimir Kološa iz Se-beborec, Karlo Kniplič iz Police prj Gornji Radgoni in Karel Gutman iz Gradišča. Iz Trebinja, vojna pošta 2862/ E pa pošiljajo enake čestitke fantje, ki služijo vojaški rok v JLA: Stefan šebjan, Karel Porš in Stefan Novak in Sobote; Ludvik Šantavec in Janez Kodila iz Pačarovec; Franc Meulic te Krogas, Evgen Krečmar iz Velikega Sela; Stefan Pivar iz Bratonec; Jože Muhič iz Dokležovje; Jože Jauk iz Gerlinec. 225 km NA URO Z VLAKOM V Ameriki in nekaterih drugih deželah delajo poskuse z novo vrsto vagonov za brze vlake, ki naj bi vozili približno 225 km na uro. Novi vagoni so trikrat krajši od sedanjih, nižji so skoraj za meter in imajo samo eno os. Speti so avtomatično, osi pa so sestavljene iz dveh delov. Neka ameriška železniška družba je že izdelala poskusni vlak, ki se je zelo dobro obnesel. Standardni vagon brzega vlaka tehta kakih 50 ton in stane 140.000 dolarjev. Trije novi vagoni, v katerih je prostora za enako število potnikov, pa stanejo samo 70.000 dolarjev in tehtajo skupaj 17.5 ton. KAKO SE KADILEC NAJLAŽE ODVADI KADITI Najboljše zdravilo je volja. Kaditi nehaj trenutno, enkrat za vselej, ne pa da se tolažiš, da boš pokadil na dan manj cigaret, da bi se tako odvadil. Najbolj si kadilec zaželi cigarete 24 ur potem, ko je nehal kaditi, potlej pa želja polagoma pojema. Navadno preneha po enem tednu. Nekateri zdravniki trdijo, da človek najlaže neha kaditi med prehladom. Naravno milo Sredina debla drevesa »mora ezcelsa« ima v sebi 8 do 10% snovi, ki se topi. Polovica te snovi Je tako imenovani saponin, naravno milo. Mnogo takih dreves raste v Britanski Gvineji. Poizkusi so pokazali, da se to naravno milo zelo močno peni Naravno milo dobivajo tudi iz skorje v Srednji Ameriki rastočega drevesa kvilaje. Tekočina v tem drevesu je zelo dobra za čiščenje najboljših tkanin, občutljive volne in svile in za razna zdravila. Plodno Ljubuško polje Skozi najplodnejša polja Hercegovine, Ljubuško polje in druga manjša polja v okolici, teče ista reka s tremi imeni: Tihaljina, Mlade, Trebižat. Ta polja so, kot pravijo, ena najplodnejših ravnin na našem Krasu. Znanstveniki so ugotovili, da ima podnebje Ljuuškega polja vse značilnosti primorskega podnebja. Povprečna toplota je nad 15 stopinj. Jesen je toplejša od pomladi (oktober od aprila) za tri stopnje, kar je značilno za primorsko podnebje. To dolino dele od morja obronki planine Biokovo; Lju- buško polje je oddaljeno od morja le okrog 15 km. Ker so gorske verige na nekaterih mestih prekinjene s prelazi, je omogočen dotok morskega zraka v to dolino, zlasti tam od Kardeljevega. Po žetvah, ki jih lahko dosežejo v tej dolini zaradi blagega podnebja in obilja sonca in vode za namakanje, lahko plodnost tal skoraj primerjamo s plodnostjo tal v dolini reke Nila. Pred sto leti so na Ljubuškem polju pri Vitini uspešno gojili riž. Tu uspevajo tudi druge južne kulture: smokve, granatna jabolka, oljke, tu so donosni vinogradi in odličen tobak, bombaž itd. V poslednjih 50 letih, odkar se je pričelo reguliranje reke, se je plodnost doline povečala. Z mrežo kanalov, ki se vse bolj širi, napeljujejo vodo v zelo sušne predele polja. Zemljišča, ki jih lahko namakajo, dajejo več žetev na leto. Na primer deteljo kosijo sedemkrat na leto. Po ječmenu, ki ga zgodaj požanjejo, lahko na isto zemljo zasejejo koruzo, ki do jeseni dozori. Po koruzi lahko zemljo pozimi vse do pomladi izkoriščajo za špinačo, repo, por, zelje, solato itd. Tako zemlja v tej dolini daje plodove vse leto. Razen plodnosti ima ta kraj tudi prirodno lepoto — slap Kravica, ki je visok skoraj 25 m in je lepši kot slapovi Plive pri Jajcu. Vendar je ta lepota še malo znana in je še ne izkoriščajo v turistične namene. Ves ljubuški predel z ugodnim podnebjem in bogatimi zgodovinskimi nahajališči ima pogoje za razvoj turizma. KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA „BERCE“ IVANJKOVCI s svojim trgovskim odsekom čestita vsem svojim članom in odjemalcem k Prazniku delovnih ljudi, 1. maju, ter obenem želi mnogo uspeha pri bodočem delu. VSEM NAŠIM ODJEMALCEM. POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM TER OSTALIM DELOVNIM LJUDEM čestita ob Prazniku dela DELOVNI KOLEKTIV T. R G. P. O D J E T JA „ŽELEZNINA“ MURSKA SOBOTA PRIDITE, V NAŠIH POSLOVALNICAH BOSTE VEDNO DOBRO POSTREŽENI! LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA čestita ob PRVEM MAJU vsem delovnim kolektivom in prebivalstvu občine z željo, da bi v bodoče dosegali še večje uspehe pri izgradnji socialistične domovinel Ob Prazniku dela pozdravljamo vse delovne kolektive in ostalo prebivalstvo naše občine! LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE in OBČINSKI ODBOR SZDL skupno z mestnim in vaškimi odbori LENDAVA PRISTNA LJUTOMERSKA VINA DOBITE PRI PODJETJU OZZ VINARSKA ZADRUGA LJUTOMER PIVCI, NE ZADOVOLJITE SE Z MEŠANIM VINOM. ZAHTEVAJTE ZDRAVEGA LJUTOMERČANA! Ob PRAZNIKU DELA čestita vsem svojim odjemalcem JANKO ŠRAJNER, slaščičar, Ljutomer Klub za konjski šport v Ljutomeru prireja v nedeljo, 10. maja 1953, ob 14. uri tradicionalne SPOMLADANSKE KONJSKE DIRKE na dirkališču Cven pri Ljutomeru Na sporedu so dirkalne in jahalne tekme PRODAMO generator za lesni plin, avtomotor »Raba«, 65 KS, avtomotor »Škoda 1100«, traktor »B u b b a«, 35 KS, 550 obr./min. Zglasiti se dne 11. maja 1953 v upravi Slatinskega podjetja »Slatina Radenci«, Slatina Radenci KRMSKO PESO (rono), suho sadje, vino, sadjevec in druge kmetijske pridelke po ugodnih cenah nabavite na Kmetijskem gospodarstvu Podgrad je pri Ljutomeru MALI OGLASI Beseda 10 dinarjev. Za odgovor je treba priložiti znamko za din 15.—. Prodam samohodno- lokomobilo znamke »Haffer Schanc« v dobrem stanju. Vince Rajnar, Murski Črnci. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 1. maja — Praznik dela Sobota, 2. maja — Živana Nedalja, 3. maja — Aleksander Ponedeljek, 4. maja — Florijan Torek, 5. maja — Miran Sreda, 6. maja — Lacij. Janez Ev. Četrtek, 7. maja — Stanislav Petek, 8. maja — Mihael Sobota, 9. maja — Dan zmage, Gregor Nedelja, 10. maja — Izidor GIBANJE SONCA: v petek, dne 1. maja vzide ob 4,49, zaide ob 19,10; v četrtek, dne 7. maja vzide ob 4,40, zaide ob 19,17. GIBANJE LUNE: zadnji krajec 6. maja ob 13,21. SPOMINSKI DNEVI: 4. maja 1945. leta se je Glavni štab NOV in POS naselil v Ajdovščini. — Istega dne so partizani zavzeli gestapovsko taborišče Begunje in osvobodili 685 političnih jetnikov. — maja 1818. leta je bil rojen v Trteru v Renski Prusiji Karel Marx. — 5. maja 1945. leta je bila ustanovljena narodna vlada Slovenije v Ajdovščini pod predsedstvom tov. Borisa Kidriča. — Istega dne je bil zbor partizanov na Smokuški planini pod Stolom za poslednji napad, na Celovec, kamor so vkorakati 8. maja. — 7. maj Dan radia. — 8. maja 1945. leta je Nemčija pristala na brezpogojno kapitulacijo. — 9. maja 1945. leta je bila osvobojena Ljubljana — praznik zmage. — 10. maja 1876. leta je bil rojen na Vrhniki pisatelj Ivan Cankar. SEJMI V MAJU BOGOJINA 19. maja živinski in kramarski. KROG: 4. maja kramarski. MARTJANCI: 6. maja živinski in kramarski. SOBOTA: prvi ponedeljek v maju (4.) živinski. ODRANCI: drugi torek v maja (12.) živinski in kramarski. PUCONCI: 28. maja živinski in kramarski. TURNIŠČE: vsak četrtek svinjski. ČRENSOVCI: vsako soboto in v ponedeljek po 3. maju (4.) svinjski. DOBROVNIK: vsak ponedeljek svinjski. KRIŽEVCI: prvo soboto v mesečo svinjski. GORNJA RADGONA: 25. maja živinski in kramarski; prvi torek v mesecu živinski. KOSTANJ: prvi torek v maju svinjski. KRIŽEVCI: 3. maja živinski in kramarski. LJUTOMER: 21. maja konjski in kramarski. RAZKRIŽJE: 16. maja živinski in kramarski. VERŽEJ: 6. maja živinski in kramarski, KINO SOBOTA predvaja 1. do 4. maja amer. film »HIŠA NA 92. CESTI«. — 5. do 7. maja nemški film ,,GLAS DRUGEGA“ IVANJKOVCI predvaja 3. maja mehiški film „BISER“ — 10. maja „BRZOJAV NA ZAPAD“. Vsak teden ena VISOKO ZNIŽANE CENE A: »Kolikokrat so naše trgovine že znižale cene, pa so nekatere stvari še vedno tako drage.« B: »To ni nič čudnega. Le poglej, kaj piše v izložbi« A: »Visoko znižane cene.« B: »In kaj to pomeni?« A: »Da so cene znižali« B: »To že — pomeni pa tudi, da so jih pred vsakokratnim znižanjem visoko dvignili, da so jih potem lahko nekoliko znižali.« ODGOVOR NA VPRAŠANJE »KAJ POMENI TA NAPIS?« Napis »Prispevajmo vse za končno osvoboditev!« poziva ljudi v borbo za osvoboditev od mestnega prahu; zato je še vedno aktualen, čeprav je bil napisan leta 1945. Naročite in čitajte ,Obmurski tednik҅ KMETIJSKA ZADRUGA trgovina v Radomerju čestita svojim cenj. odjemalcem k PRAZNIKU DELA — 1. MAJ — in jim želi mnogo uspeha v napredku kmetijstva. KMETIJSKI ZADRUGA LJUTOMER sporoča svojim članom in ostalim kmetovalcem, da ima na zalogi več kmetijskih strojev, ki jih prodaja ali pa posojuje. Pri nas lahko kupite ali pa si izposodite: kosilnice, izruvače krompirja, sejalnike, obračalnike, grablje, luščilce koruze in še druge stroje. Ugodna prilika, da nas obiščite! M. Sobota, 1. maja 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 5 Okrajni ljudski odbor MURSKA SOBOTA ČESTITA OB PRAZNIKU DELA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALSTVU PREKMURJA TER JIM ZELI MNOGO USPEHOV PRI GRADNJI NAŠEGA SOCIALISTIČNEGA GOSPODARSTVA! OB PRVEM MAJU, PRAZNIKU DELAVSKEGA RAZREDA NAŠE DOMOVINE, POZDRAVLJAMO VSE PREBIVALCE V NAŠI OBČINI IN V OBMURJUI Ljudski odbor mestne občine Ljutomer Ob Prvem maju, Prazniku dela, čestita in pozdravlja vse obrtnike Okrajna obrtna zbornica Ljutomer Ob Prvem maju pozdravljamo vse člane ljudsko-prosvetnih društev in prosvetne delavce! — Naše hotenje naj bo: še bolj odločno o borbo za izobrazbo ljudskih množic! OKRAJNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE Ljutomer KUD „Ivan Kaučič“ LJUTOMER s svojimi sekcijami: dramatska skupina, »Veseli teater«, godba na pihala, ženski pevski zbor, pionirski pevski zbor, moški oktet, lutkarska sekcija in uprava mestnega kina čestitajo ob Prvem maju, mednarodnem prazniku dela in revolucionarnega boja za delavske pravice, vsem svojim obiskovalcem, delovnim kolektivom in ostalemu prebivalstvu Prlekije! VSEM PREBIVALCEM NAŠE OBČINE IN VSEM DELOVNIM LJUDEM PREKMURJA ČESTITAMO K PRAZNIKU DELA! Občinski komite Zveze komunistov Občinski odbor Socialistične zveze občinski odbor Zveze borcev NOB Občinski Ljudski odbor Okrajni sindikalni svet Ljutomer - M. Sobota "BORBENE DELAVSKE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, ČLANOM SINDIKATA IN OSTALIM BORCEM ZA NAPREDEK NAŠE DOMOVINE, KI SLAVI PRVI MAJ — PRAZNIK MEDNARODNEGA DELAVSKEGA GIBANJA, V ZNAMENJU VELIČASTNIH ZMAG PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DRUŽBE! — NA TEJ POTI MNOGO - USPEHOV! Vsem delovnim ljudem, kmetovalcem in zadružnikom naše čestitke ob Prazniku delovnega ljudstva, z željo, da bi v bodoče dosegli še večje uspehe v izgradnji našega socialističnega gospodarstva Prodajalna POLJEDELSKIH STROJEV Murska Sobota, Ivanocijeva ulica NA ZALOGI IMAMO VSE VRSTE STROJEV; PLUGE, MLATILNICE. ELEKTROMOTORJE, TRAKTORJE, SELEKTORJE, TRIERJE, SLAMOREZNICE ITD. ZASTOPAMO VSE TOVARNE POLJEDELSKIH STROJEV NA PODROČJU FLRJ PRODAJALNA POLJEDELSKIH STRO- JEV, MURSKA SOBOTA, IVANOCIJEVA ULICA 7 — TELEFON 53 — BRZOJAV: »KMETOSTROJ«, MURSKA SOBOTA. Stran 6 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 1. maja 1953 Ko letos praznujemo PRVI MAJ - mednarodni praznik delavskega razreda, se zaobljubimo, da bomo v prihodnosti še bolj odločni in vztrajni v boju za socialistično preobrazbo našega podeželja. V znamenju tega hotenja pozdravljamo vse prebivalce našega okraja in Obmurja! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUTOMER Delovni kolektiv „ŽICE“ LJUTOMER podjetja za izdelovanje žičnih in pločevinastih izdelkov pošilja delavske pozdrave vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in ostalim prebivalcem Obmurja z najlepšimi željami ob 1. MAJU, NAŠEM PRAZNIKU! OB 1. MAJU — NAŠEM PRAZNIKU želi obilo zadovoljstva in sreče vsem odjemalcem in dobaviteljem Okrajno trgovsko podjetje „LES-KURIVO“, Ljutomer Še nadalje vam nudimo gradbeni material in kurivo vseh vrst KMETIJSKO GOSPODARSTVO OZZ Podgradje pri Ljutomeru in restavracija Triglav v Ljutomeru čestitata ob prazniku dela svojim odjemalcem, gostom in ostalim delovnim ljudem našega Obmurja! Priporočamo svoje pridelke s posestva in obisk v restavraciji »Triglav« PRVOMAJSKE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM! MESTNO MIZARSKO PODJETJE LJUTOMER Vsem gostinskim podjetjem in delovnim ljudem Prekmurja čestitamo za 1. MAJ — PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA! OKRAJNA GOSTINSKA ZBORNICA MURSKA SOBOTA KMETIJSKA ZADRUGA - Gornja Radgona želi za 1. MAJ vsem svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem mnogo uspehov pri bodočem delu Vsem delovnim kolektivom čestita za L MAJ — PRAZNIK DELA kolektiv trgovskega podjetja „ŽELEZNIČAR“ - Murska Sobota Vsem delovnim ljudem želimo mnogo uspehov v IZGRADNJI SOCIALIZMA! MESTNO PEČARSTVO - Murska Sobota OB PRAZNIKU DELA naše čestitke odjemalcem, potrošnikom in delovnim ljudem! Kolektiv MESTNE PARNE PEKARNE MURSKA SOBOTA Kolodvorska 1 DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA »SOGRAD« Splošno gradbeno podjetje MURSKA SOBOTA čestita k NAJVEČJEMU PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA — 1. MAJU in želi v nadaljnji socialistični graditvi obilo uspehov vsem delovnim kolektivom! Kmetijska zadruga - Ljutomer KMETIJSKI ODSEK kupuje in prodaja kmetijske pridelke, dobavlja umetna gnojila in zaščitna sredstva STROJNI ODSEK nudi kmetijske stroje vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah TRGOVSKI ODSEK Prodaja v svoji poslovalnici manufakturno blago, galanterijo, špecerijo in delikatese po dnevnih cenah OBIŠČITE NAS! DELOVNI KOLEKTIV DRŽAVNEGA POSESTVA BELTINCI čestita vsem sorodnim delovnim kolektivom in delovnim ljudem NAJ ŽIVI 1. MAJ — PRAZNIK DELA! „ELEKTROTEHNA“ tehnično podjetje z elektrotehničnim materialom LJUBLJANA čestita za PRAZNIK DELA L MAJ vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem! Zastopstvo tovarne električnih strojev »RADE KONČAR« Zagreb Uvoz elektromateriala, ki se ne proizvaja v državi konsignacijska skladišča inozemskih tvrdk VSEM DELOVNIM LJUDEM mnogo uspehov v IZGRADNJI SOCIALIZMA! TRGOVSKO PODJETJE „ZADRUŽNIK“ LJUTOMER OB PRAZNIKU DELA naš pozdrav vsem delovnim kolektivom in prebivalstvu Obmurja! M Sobota 1. maja 1953 Stran 7 Zadružno podjetje OBNOVA LJUTOMER OPRAVLA VSA DELA PRI OBNOVI SADOVNJAKOV IN VINOGRADOV / POSLUŽUJTE SE NAŠIH TRAKTORJEV IN STROJEV! / VEDITE: LE STROKOVNO VODENA IN NAČRTNA OBNOVA POMENI NAPREDEK V NAŠEM SADJARSTVU IN V I N OGRAD N I ŠT VU ! K prazniku dela - naše čestitke! Delovni kolektiv Splošnega trgovskega podjetja LJUTOMER POŠILJA OB PRVEM MAJU — PRAZNIKU DELA — NAJTOPLEJŠE POZDRAVE VSEM POTROŠNIKOM IN DOBAVITELJEM TER VSEM OSTALIM PREBIVALCEM NAŠEGA OBMURJA! Obiščite nas! Mnogo uspehov želi vsem sodelavcem, odjemalcem in kolektivom k Prazniku dela Mestno podjetje „RAFIMUS“ Radio in finomehanična delavnica MURSKA SOBOTA Naše čestitke za 1. maj! Pekarna „Kruh-pecivo“ LJUTOMER PRVOMAJSKE POZDRAVE DELOVNIM KOLEKTIVOM, NAŠIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU PREKMURJA Delovni kolektiv trg. podjetja na malo „KOLONIALE” MURSKA SOBOTA TUDI V BODOČE SE PRIPOROČAMO ZA OBISK NAŠIH POSLOVALNIC, V KATERIH VAM NUDIMO BOGATO IZBIRO PREHRAMBENIH, GALANTERIJSKIH IN OSTALIH PREDMETOV Svojim odjemalcem, dobaviteljem, sosednjim kolektivom in vsem delovnim ljudem našega Obmurja pošilja BORBENE POZDRAVE OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA - 1. MAJU! Delovni kolektiv Usnjarne Ljutomer Trg. podjetje „Panonija“ (prej Drž. založba) Poslovalnici: Ljutomer, Radgona Prodajamo knjige in šolske potrebščine LETOŠNJI PRVI MAJ SMO DOČAKALI Z NOVIMI DELOVNIMI USPEHI V NAŠEM OBRATU. ZATO Z RADOSTJO IN OPTIMIZMOM KLIČEMO VSEM DELOVNIM LJUDEM OBMURJA: POZDRAVLJENI IN SMELO Z NAMI NAPREJ V NOVE DELOVNE ZMAGE! Delovni kolelktiv Okrajne opekarne Ljutomer Vsem obrtnikom Prekmurja IN VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO K PRAZNIKU DELA TER JIM ŽELIMO ŠE NADALJNJIH USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA! Obrtna zbornica za okraj MURSKA SOBOTA NAŠ POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM PRLEKIJE OB PRVEM MAJU, MEDNARODNEM PRAZNIKU DELAVSKEGA RAZREDA VSEGA SVETA! Delovni kolektiv „Slikoolesk“ LJUTOMER Delovni kolektiv Industrije galanterijskik izdelkov PANONIJA Murska Sobota ČESTITA K PRAZNIKU DELA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM. SVOJIM ODJEMALCEM. DOBAVITELJEM IN DELOVNIM LJUDEM OBMURJA! TOVARNA MESNIH IZDELKOV Murska Sobota IZRAŽA OB NAJVEČJEM PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE TOPLE Č E S T I T K E ! OBMURSKI TEDNIK Stran 8 OBMURSKI TEDNIK M, Sobota, 1. maja 1953 DELOVNI KOLEKTIV ZADRUŽNEGA PODJETJA ZA PROIZVODNJO MLEČNIH IZDELKOV »MLEKOPROMET« MURSKA SOBOTA želi vsem delovnim ljudem veliko uspehov v borbi za naše socialistično gospodarstvo! Naj živi 1. maj - praznik dela! OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA V MURSKI SOBOTI želi ob PRAZNIKU DELA vsem zadružnikom in kmetovalcem mnogo uspehov pri utrjevanju in širjenju zadružnega kmetijstva. Naj živi naš praznik - 1. maj! DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA GROSISTIČNEGA PODJETJA MURSKA SOBOTA TITOVA 1 želi svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku dela mnogo uspehov pri nadaljnji borbi za izgradnjo socializma. Vsa trgovska podjetja vabimo da si ogledajo naše velike zaloge špecerijskega, manufakturnega, železninskega in galanterijskega blaga, ki ga nudimo po najnižjih cenah. — Razpolagamo tudi z velikimi zalogami tobačnih izdelkov