TIM 2

OKTOBER 1992, CENA 96,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61102

_  nf.

m GRADIVA

ZA SPRETNE ROKE


i' ■■ ■ i  ■ - U a. -

• %-

■ LIVIA 10

■ FRANCOSKA
SONDAŽNA RAKETA
DRAGONIII

V OBJEKTIVU

Slika 1 Z dvostopenjsko maketo Dragon lil je v katego¬
riji S5C na SP '90 v Kijevu nastopil tudi reprezentant
CSFR Tibor  G/ra. Foto: Jože Čuden

Slika 2 Člani AFtK Komarov pripravljajo na start maksi-
maketo rakete A4 (V2) na modelarskem festivalu v St.
Leonhardu, (Nemčija). Foto: Miha Kozjek

Slika 3 RV maketo akrobatskega letala Zlin 526 je izde¬
lal Otokar Hluchy. Model z razponom krila 1800 mm in
težo 3500 g poganja dvotaktni motor Webra Speed
s prostornino 10  ccm. Foto: Otokar Hluchy

Slika 4 Roman Ložar je konstruktor RV makete Pittss
S1S. Osem kilogramov težak model doseže z motorjem
Super tigre s prostornino 30 cm 2  hitrost do 150 km/h.

Foto: Sašo Cerar

186671

4. srečanje letalskih
modelarjev
- maketarjev

Prizor s prireditve v Lescah

Urednikov predal

Krepko smo že zakoračili v novo
šolsko leto. Običajne delovne obvez¬
nosti so spet postale del vsakda¬
njika. Za marsikoga pa je prav natr¬
pan delavnik tista vzpodbuda, zaradi
katere se spet intenzivneje posveča
tudi svojim priljubljenim konjičkom.
Oktober je mesec, ko prično z delom
tudi šolski krožki. Upam, da jih čez
poletje ni preveč prizadela huda
suša in da so z jesenskim dežjem
spet pognali najmanj v tolikšnem šte¬
vilu kot v minulem šolskem letu. Če
jih bo celo nekaj več, bomo vsi sku¬
paj toliko bolj zadovoljni. Naša želja
je, da bi bili časi spet bolj naklonjeni
interesnim dejavnostim in da bo
morda v šolske blagajne le kanil kak
tolar več tudi v ta namen.

Po strokovni plati naj bi vam bila
v oporo tudi naša revija, katere prvo
številko ste, upam, pozorno prebrali
in  v njej našli tudi zase kak zanimiv in
uporaben prispevek.

Za uredništvo bo vaš odziv na prvo
številko dokaz, da smo se na novi
letnik dovolj dobro pripravili in potru¬
dili pri izbiri gradiva. Prepričani smo,
da  vas cena posameznega izvoda
ne bo odvrnila od naročila na revijo
temveč, da bo bogatejša vsebina ti¬
sto, čemur boste dali prednost. Po¬
trudili se bomo, da bo letos v vsaki
številki TIMA priloga. Kljub nekoliko
višji ceni, ki je pogojena s stroški za
papir in tisk, pa se vseeno lahko po¬
hvalimo, da smo  v primerjavi s po¬
dobnimi revijami  še vedno cenovno
konkurenčni.

Opazili ste, da smo nekoliko več
pozornosti posvetili domačim proiz¬
vajalcem in prodajalcem gradiv ter
tehničnih izdelkov, ki jih boste potre¬
bovali pri delu. K sodelovanju bomo
skušali pritegniti še druge firme in
vam prek TIMA zagotoviti tudi ugod¬
nejše pogoje nakupa. S prvo številko
pa še nismo razkrili vsega, kar pri¬
pravljamo za letošnji letnik. Zaupam
naj vam le to, da bomo organizirali
tekmovanje z brodarskimi modeli za
pokal revije TIM, o čemer pa več
v prihodnji številki.

Pišite nam, kako vam je novi TIM
všeč oziroma kaj še pogrešate v re¬
viji, mi pa se bomo po najboljših mo¬
čeh potrudili, da vam ustrežemo.

Jože čuden,
urednik

V soboto 15. avgusta so modelarji
Alpskega letalskega centra Lesce-
Bled v sodelovanju In ob podpori
firme VVILHELM KLARN iz Celovca
pripravili mednarodno srečanje letal¬
skih modelarjev.

Namen te prireditve je bil srečanje
in medsebojno spoznavanje mode¬
larjev treh dežel, ki gradijo ter piloti¬
rajo motorne ali jadralne makete, na¬
rejene po vzoru pravih letal, pa tudi
demonstracijski nastop in prikaz te
zvrsti letalske dejavnosti širšemu
krogu ljubiteljev letalskega modelar¬
stva.

Na srečanju je sodelovalo 25 mo-
delarjev-pilotov (17 iz Avstrije, trije iz
Italije in pet iz Slovenije), ki so prika¬
zali letenje z več kot tridesetimi ra¬
zličnimi maketami. Največ pozorno¬
sti so med gledalci vzbujale makete
lovskih letal iz 2. svetovne vojne in

Maketa nemškega lovskega letala
Messerschmitt Bf 109

makete letal, zgrajenih na začetku
tega stoletja.

Srečanje je bilo dobro organizi¬
rano, glede na vreme pa tudi dobro
obiskano. Na koncu so predstavniki
firme VVILHELM KLARN vsem ude¬
ležencem podelili spominske pla¬
kete in praktična darila.

Otokar Hluchy

REPORTAŽA

TIM 2 • oktober 1992 • 1

REPORTAŽA

Rosental

V dneh 20. in 21. 6. 1992 je na avstrij¬
skem Koroškem blizu Podljubelja pote¬
kalo zanimivo tekmovanje letalskih mo¬
delarjev z akrobatskimi modeli motornih
letal F3A.

Tekmovanje je bilo prava paša za oči,
saj so na njem nastopili piloti iz petih
držav. Med njimi seveda ni bilo naših
modelarjev, saj se s to disciplino pri nas
že vrsto let na tekmovalni ravni ne uk¬
varja nihče več. Temu botruje izredno
visoka cena modelov, saj popolnoma
opremljen model za tekmovanja stane
od 1000 do 2000 DEM, tekmovalec pa
za tekmovalno sezono potrebuje vsaj
dva.

Po dveh kvalifikacijskih letih, ki so jih
tekmovalci opravili v soboto, so v nedeljo
leteli še finale.

Cup ’92

Na koncu se je po pričakovanjih naj¬
bolje uvrstil Hanno Prettner, večkratni
svetovni in evropski prvak, precej za
njim'pa sta bila na drugem in tretjem
mestu še dva avstrijska modelarja, Kron-
lacher in Dvvorak. Posebej so presenetili
češki modelarji; ti se letos že drugo leto
udeležujejo tekmovanj pod sponzor¬
stvom Graupnerja, ki jim je zagotovil
aparature in motorje. Dosegli so deseto,
dvanajsto in trinajsto mesto, kar je med
sedemnajstimi vrhunskimi tekmovalci po
besedah njihovega trenerja velik uspeh.
Mogoče bo ta zapis vzpodbudil tudi koga
izmed naših modelarjev k razmišljanju
o letenju in tekmovanju v tej disciplini.

Bogo Štempihar

MALI OGLASI

MAGNUM SOFT vam ponuja najboljše
igre za Commodore 64. Katalog brezpla¬
čen. Tel.: (064) 57-782

PRODAJAMO različne videoigre. Cena
kataloga s slikami je 200 SIT. Tei.: (064)
691-352, (064) 691-495, (061) 453-597

PRODAM novo radijsko vodeno zračno
blazino, dolgo 38 cm. Cena je 120 DEM
v tolarski protivrednosti.

Grega Luzar
Arnolda Tovornika 6
62000 Maribor
Tel.: (062) 305-174

POZOR! Vsi, ki imate in prodajate ali
menjate igre na kasetah za Commodore
128, mi, prosim, pišite ali pošljite kata¬
loge iger na kasetah ali disketah.

Robert Šinkovec
Gor. Kanomlja 4
65281 Spodnja Idrija

KUPIM načrt admiralske ladje SANTA
MARIA Krištofa Kolumba, načrt makete
jahte JADRAN (z navodili za izdelavo) in
pogonsko gred z eliso za čolne.

Dominik Borko
Cogetinci 74
62236 Cerkvenjak
Tel.: (062) 734-165 zvečer

)Sqtnpbo | * t j

Avstrijec Kronlacher, ki je edini uporabljal za pogon štiritaktni
motor YS 120. Ta zaradi manjšega hrupa prinese tekmovalcu
poseben prištevek točk.

Symphony je z razponom kril nekaj manj kot 1800 mm značilni
predstavnik kategorije F3A. Poganja ga dvotaktni motor OS MAX
HANNO SPECIAL, za vodenje pa je bila uporabljena aparatura
Graupner mc 18. Teža letala znaša 3680 g.

2 • TIM 2 • oktober 1992

MODELARSTVO

Francoska sondažna
raketa Dragon III

Raketa Dragon spada skupaj z rake¬
tami Belier, Centaure, Dauphine in Eri-
dan v skupino raket t.i. »Družine 1«.
Njihov namen je bilo raziskovanje zgor¬
njih plasti atmosfere. Pri raketi Dragon
gre pravzaprav za kombinacijo prirejene
rakete Dauphine kot prve stopnje in ra¬
kete Belier kot druge stopnje.

Dvostopenjsko raketo Dragon so izde¬
lovali v več različicah v letih 1962-1969
in je najpogosteje uporabljana francoska
sondažna raketa.

Značilnost teh raket so poenoteni po¬
samezni sestavni deli, kot so: pogonsko
gorivo (Isolane), konstrukcija motorjev
ter sistem stabilizacije in upravljanja
s skupnim imenom »Cassiopee«. Zato je
bila možna hitra zamenjava sestavnih
delov. Množična proizvodnja je tudi
krepko znižala ceno vsega programa.

Societe Nationale Industrielle Aero-
spatiale (SNIAS) in firma Sud Aviation
sta leta 1967 začeli s proizvodnjo izpo¬
polnjenih tipov raket, med drugim tudi
Dragona III.

Glavni namen raket Dragon je bil razi¬
skovanje atmosfere na višinah od 400
do 700km. Rakete so bile sposobne no¬
siti koristni tovor z maso 40-100kg. Naj¬
večja hitrost na tirnici je znašala od 2500
do 3500 m/s j ves polet pa je trajal od 350
do 400 sekund.

Motor prve stopnje je bila jeklena cev
s premerom 550 mm. Izolacijski ovoj mo¬
torja je povečal premer motorja še za
7mm. Šoba (konvergentni del) je bila iz
temperaturno visokoodpornega laminata
z grafitnim vložkom na kritičnem pre¬
seku. V motorju je bil tudi blok trde po¬
gonske snovi Isolane z maso 675 kg.
Specifični impulz goriva je znašal
2300Ns/kg.

Stabilizatorji kovinske konstrukcije,
prekriti z jekleno pločevino, so bili privar-
jeni na nosilce, ti pa na spodnji del mo¬
torja z vijaki s križno glavo. Površina
stabilizatorjev se je lahko v primeru lažjih
tovorov povečala z dodatnimi stabilizir-
nimi površinami.

Poleg tega je bila raketa stabilizirana
tudi z rotacijo, zato so bili stabilizatorji
odklonjeni za 0,3° od vzdolžne osi. Če je
bilo potrebno pospešeno rotiranje, je bilo
možno pritrditi na zunanji rob stabiliza**

torjev spodnje stopnje pomožne motorje.
Vžgali so se takoj po izstrelitvi in delovali
slabe četrt sekunde. Raketi so dali spin
(rotacijo okoli vzdolžne osi) 5,5 zasukov
v sekundi.

Na zgornjo steno motorja je bil privit
koničast vmesnik iz več plasti kovinske
folije, lepljene s posebnim lepilom. Valja¬
sti prstan na prehodu v drugo stopnjo je
bil zaradi lažjega ločevanja stopenj per-
foriran.

V primeru nepravilnega delovanja ali
nepredvidenega odklona od začrtane
smeri leta sta bili obe stopnji opremljeni
z napravo za samouničenje.

Druga stopnja (Belier) je imela motor
podobne konstrukcije kot prva. Motor
s premerom 305 mm je vseboval gorivo
Isolane s specifičnim impulzom 2350 Ns/
kg.

Na enak način kot pri prvi stopnji so
bili zasnovani tudi stabilizatorji. Pritrjeni
so bili na kovinski prstan, ki je objemal
šobo motorja.

V trenutku ločitve stopenj so se na
vseh štirih stabilizatorjih odklonile aero¬
dinamične površine, namenjene za na¬
daljnje vzdrževanje rotacije rakete. Dva
nasproti ležeča stabilizatorja sta po po¬
trebi lahko nosila tudi spin motorja.

Na kovinskem prstanu sta bili poleg
stabilizatorjev telemetrične antene na¬
meščeni še antena radarskega odziv¬
nika ter antena za radijsko upravljanje
naprave v glavi rakete (pred odmetava
njem aerodinamičnega okrova). Nad
vsemi stabilizatorji so bile k trupu toč¬
kovno privarjene vzdolžne kovinske le¬
tve za zaščito električnih koaksialnih ka¬
blov.

Pod zaščitnim okrovom v glavi so bili
telemetrični oddajnik, radarski odzivnik,
sprejemnik naprave za radijsko vodenje
in viri električnega toka.

Znanstvene naprave so bile različne,
odvisno od namena oziroma zahtev upo¬
rabnika. Aerodinamični zaščitni okrov
okrog glave, sestavljen iz koničastega in
valjastega dela, je bil zato po dolžini
prilagojen koristnemu tovoru. Po želji na¬
ročnika so posamezne dele naprave
vstavljali v lastne kontejnerje, oprem¬
ljene s samostojnim pristajalnim siste-
rnom - Jože Čuden

Tehnični podatki

Skupna dolžina,
odvisno od dolžine glave
Dolžina 1. stopnje
Dolžina 2. stopnje brez glave
Premer 1. stopnje
Premer 2. stopnje
Dolžina glave
Premer glave
Razpon stabilizatorjev
Štartna masa
(odvisno od tovora)

Masa 1. stopnje
Masa goriva 1. stopnje
Masa 2. stopnje
Masa goriva 2. stopnje
Masa koristnega tovora
Čas delovanja 1. stopnje
Čas delovanja 2. stopnje
Naj večja hitrost
(odvisno od tovora)
Vertikalni domet
pri kotu lansiranja 85
Čas leta (vzpenjanja)

7322-8492 mm
3373 mm
2869 mm
557 mm
305 mm
1080-2250 mm
305 mm
1293 mm

1282-1372 kg
892 kg
686 kg
324 2kg
229,5 kg
50-100 kg
16s
23,4s

2650 m/s-3150 m/s

424-600 km
' 530-690 s

Viri:

Modelčr, ČSFR
Modelarz, Poljska

CNES, Fusees Frangaises pour la rec-
herche spatiale, Dunod, Pariz 1964

TIM 2 • oktober 1992 • 3

MODELARSTVO

Livia 10

Tekmovalni model radijsko vodenega čolna

Načrt, ki je priložen tej številki TIMA,
je namenjen vsem modelarjem, ki že¬
lijo tekmovati z doma narejenimi radij¬
sko vodenimi elektromodeli.

Livia je deseti izmed modelov s tem
imenom, ki so se dobro obnesli tudi na
tekmovanjih v tujini in so jih izdelovali
celo tuji tekmovalci. Velikost modela
sem prilagodil domačemu razredu
ECO, kjer je za pogon dovoljenih šest
celic in motor s feritnimi magneti. Mo¬
del je seveda mogoče uporabiti tudi na
hitrostnih tekmovanjih, vendar je treba
v tem primeru uporabiti 6 ali 12 celic.

Opis postopka gradnje je name¬
noma kratek; naštete so le izboljšane
rešitve osnovne oblike modela, kar naj
bi omogočalo modelarjem, da se sami
spoprimejo s konstruiranjem svoje ra¬
zličice.

Za gradnjo potrebujemo po dva
kosa 1, 1,5 in 3 mm debelega balso-
vega furnirja, kos balse za kljun, lepilo
Neostik ali podobno, petminutno epok-
sidno lepilo, cev z osjo, krmilo, kos
1,5mm debele aluminijaste pločevine
za nosilec motorja in seveda lak ter
celulozno lepilo za izdelavo nadgrad¬
nje iz letvic. O motorju, akumulatorjih,
vodnem hlajenju motorja in vgradnji na¬
prave za radijsko vodenje bomo pisali
kasneje.

Gradnja modela

nine (risba 1). Pri tem opravilu naj nam
nekdo pomaga.

Nato robova čolna poševno obrusimo,
da lahko nanju prilepimo odbojnik valov
(8), ki je iz 1,5 ali tudi samo 1 mm debe¬
lega vezanega lesa. Sledi izdelava reber
(2-7), ki jih vlepimo na njihova mesta, in
dveh veznih delov (9), ki sta narejena iz
3-mm balsovega furnirja. Uporabljamo
epoksidno lepilo. Pazimo, da se nam
model ne zvije v eno ali drugo stran
(risba 2).

Izdelano ogrodje začnemo prekrivati
z 10 mm širokimi letvicami, ki jih nare¬
žemo iz 3 mm debelega furnirja. Če
bomo pri delu natančni, bo nadgradnja
(10) brez razpok. Lepimo s celuloznim
lepilom. Prilepimo še kljun (11) in z brus¬
nim papirjem oblikujemo nadgradnjo
V primerno obliko. Nato čoln prepojimo
s prozornim nitrolakom, ki smo mu pri¬
mešali malo smukca. Osušeno površino
zgladimo s finim brusnim papirjem. Vle¬
pimo cev s krmilom (14), pri čemer pa¬
zimo, da se položaj krmila sklada z osjo
modela. Če jih nismo kupili, sedaj nare¬
dimo os in cev (12) ter nosilec motorja
(15), na katerega privijemo motor (16).
Na označenem mestu v dno čolna izvr¬
tamo odprtino in vanjo potisnemo os. Pri
nameščanju motorja mora biti njegova
gred na isti črti z osjo in vijakom. Če
nočemo izgub pri prenašanju energije
z motorja, moramo lepiti nosilec motorja
in os sočasno. Nazadnje z epoksidnim
lepilom prilepimo še oporo osi (13).

Risba 2

Namestitev naprave za radijsko vode¬
nje in baterij v modelu je odvisno od teže
posameznih delov. Težišče modela
mora biti 10mm pred izhodom cevi
z osjo oziroma 200 mm pred zrcalom.
Akumulatorja namestimo na levo stran
ob os; s tem odpravimo vrtilni moment
vijaka.

Model lahko prebarvamo z barvnimi
laki, ki pa po nepotrebnem povečajo
težo. Posebno za tekmovanje v katego¬
riji TSR E, kjer lahko pride do neprijetnih
trčenj, je priporočljivo model prekriti
s tanko stekleno tkanino, premazati
z epoksidnim lakom ter površino dobro
zgladiti.

Peter Burkeljc

Dno čolna (1) je iz vezanega lesa, ki
ga naredimo sami. Od debelejšega fur¬
nirja odrežemo dva kosa, ki sta dolga
toliko kot model, in ju zlepimo drugega
poleg drugega, nato pa čeznju pod pra¬
vim kotom položimo tanjši furnir, ga
obrežemo ter plasti zlepimo z lepilom
Neostik.

Z načrta po prekinjenih črtah prekopi¬
ramo na karton desno polovico dna
čolna (1) in jo izrežemo. Na osušen ve¬
zan les narišemo vzdolžno simetralo in
občrtamo najprej desno, nato pa še levo
polovico dna, ki je zrcalna. Z modelar¬
skim nožem izrežemo dno in ga spredaj
z bucikami spnemo navzgor. Tako smo
dobili pravilno obliko dna čolna. S petmi¬
nutnim epoksidnim lepilom zlepimo dob¬
ljeni stik in ga prelepimo s trakom tka¬

Seznam sestavnih delov in materiala

4 • TIM 2 • oktober 1992

MODELARSTVO

Model dostavnega avta

Dostavni avto oblikovno ne
ustreza nikakršni pravi limuzini, če¬
prav so taka vozila zelo priljubljena
na velikih farmah, kjer so tako rekoč
»deklica za vse«. S farm so ta vozila
prešla v mesta že kot luksuzna vo¬
zila za vse terene.

Material, ki ga potrebujete za izde¬
lavo modela, je le 5 mm debela ve¬
zana plošča, katere odpadke dobite
skoraj pri vsakem mizarju.

Kot vedno, je kosovnica na prvem
mestu. Preden se lotite izdelave ka¬
terega koli modela, si vedno najprej
oglejte kosovnico! Iz nje je namreč
razvidno, kakšen material potrebu¬
jete, kakšni so in koliko je polizdel¬
kov ter kakšno orodje morate pripra¬
viti.

Oblika sama pri tem niti ni tako
pomembna, kajti načrte skušam pri¬
rejati tako, da si z izdelavo naberete
čim več delovnih izkušenj in navad.
Vedno znova ponavljam, da posa¬
mezne dele oštevilčim tako, kot po¬
teka njihov vrstni red pri sestavljanju
izdelka. Zato s tem lahko skrajšam
opis sestavljanja, saj je samo po
sebi umevno, da delu 1 sledi del
2 itd. Tudi kadar se boste sami lote¬
vali načrtovanja svojih zamisli, ne
pozabite na to; delo bo šlo hitreje in
preprosteje od rok. Zavedati se mo¬
rate, da v življenju ne boste mogli
vedno sami naredili izdelka, za kate¬
rega boste morali pripraviti potrebne
načrte. Če se boste držali reda,
bodo tudi vaši posnemovalci zado¬
voljni.

Anton Pavlovčič

KOSOVNICA:

TIM 2 • oktober 1992 • 5

MAKETARSTVO

6 • TIM 2 • oktober 1992

MAKETARSTVO

TIM 2 • oktober 1992 • 7

MAKETARSTVO

Višina leta rakete

Ali lahko težja raketa leti više od lažje?

Samo po sebi se razume, da smo
v naslovu mislili na dve povsem enaki
raketi, ki ju poganjata enaka modelarska
raketna motorja in letita pri enakih oko¬
liščinah. Odgovor je seveda pritrdilen.

Sicer pa ta pojav ni tako zelo nenava¬
den. Vsakdo iz lastnih izkušenj dobro ve,
da zmečkane kepe papirja ne more vreči
prav visoko, pa čeprav uporabi še
takšno silo. Majhen kamen lahko z malo
truda vržemo precej višje od kepe pa¬
pirja. Seveda pa z veliko skalo ne bo
nobenega uspeha.

Že iz tega preprostega primera lahko
upravičeno sklepamo, da velja nekaj po¬
dobnega tudi za modelarske rakete. Se¬
veda se tukaj vse še malo zaplete, saj
imamo lahko v raketi dolgo časa delujoč
motor z majhno srednjo potisno silo, ali
pa takega, ki med kratkim časom gore¬
nja deluje na raketo z veliko potisno silo.
Tudi t.i. impulz motorja, ki je zmnožek
srednje potisne sile in časa gorenja go¬
riva, je lahko različen. Na primeru dveh
modelarskih raketnih motorjev si
oglejmo razlike.

Na risbah vidimo odvisnost višine leta
(na ordinati) od štartne mase rakete (na
abscisi), ki pa nikakor ne more biti
manjša od mase motorja. Različne krivu¬
lje pomenijo take odvisnosti za različne
koeficiente zračnega upora cx.

Prvi motor VSI D18 z impulzom 20 Ns
naj poganja tri različne rakete, ki imajo
vse premer 40mm, letijo skozi zrak z go¬
stoto 1,2 kg/m 3  in se med seboj razliku¬
jejo le v obliki in (posledično) koeficientu
zračnega upora.

Najprej si oglejmo zgornjo krivuljo na
risbi 1. Če bi nam uspelo narediti tako
lahko raketo, kot je motor sam (okoli
40g), bi raketa dosegla višino približno
400 m. Raketa bo letela najviše - kakih
520m pri precej večji masi (okoli 93g).
Če naredimo še težjo raketo, se bo vi¬
šina leta začela spet manjšati in z maso
rakete okoli 165g smo na isti višini kot
pri prvi omenjeni masi. Pri nadaljnjem
večanju mase se začne višina poleta
nezadržno manjšati. Če bomo tako ra¬
keto uporabili na tekmovanju v panogi za
doseganje višine, bomo seveda dosegli
najboljši rezultat z maso 93g.

Iz ostalih dveh krivulj v istem grafu po
pričakovanju ugotovimo, da z manj aero¬
dinamično raketo vedno dosežemo
slabši rezultat kot s sicer povsem ena¬
kim, le bolj aerodinamičnim modelom.
Vsekakor je zanimivo, da postane aero¬
dinamika modela precej nepomembna,
če je masa zelo velika. Tedaj se vse tri
krivulje zlijejo v eno samo. Slikovito bi
lahko rekli, da zelo težak model nikoli ne
leti visoko, pa če je aerodinamičen ali
ne. Poleg tega opazimo še premik vrhov
krivulj proti večjim masam, če je koefici¬
ent upora večji - se pravi pri manj aero¬
dinamičnih raketah. Lahko poenosta¬
vimo: manj aerodinamične rakete mo¬
rajo biti težje, aerodinamičnejše pa so
lahko lažje.

Za konec si oglejmo še risbo 2, ki se
nanaša na povsem enak model kot prva,
le da tokrat uporabimo raketni motor FSI
D4 z impulzom samo 11 Ns. Že ta poda¬
tek bi marsikaterega raketnega mode¬

larja takoj odvrnil od uporabe tega mo¬
torja, saj je za kategorijo D pač močno
»podhranjen«. Velja namreč temeljno
pravilo, da se modelarski raketni motorji
razlikujejo med seboj predvsem po im¬
pulzu (podobno kot se avtomobili med
seboj po moči motorja). Ker ima skoraj
dvakrat manjši impulz, od tega motorja
nikakor ne smemo pričakovati skoraj
dvakrat slabših rezultatov. V najboljšem
primeru z njim dosežemo višino okoli
400m, v najslabšem pa okoli 250m.
Opazno »navzdol« proti manjšim ma¬
sam (okoli 42g) pa se premaknejo vrhovi
vseh treh krivulj. Tako maso s tem mo¬
torjem v praksi že težko dosežemo. Po¬
leg tega opazimo, da se vrhovi krivulj
medsebojno le neznatno premaknejo.
Torej bi za tak tip počasi gorečega mo¬
torja lahko rekli, da je bolje narediti zelo
lahek model, kot pa težkega. Lahko bi
celo trdili, da imajo takšni raketni motorji
določeno prednost pred hitro gorečimi.
Iz II. Nevvtonovega zakona namreč sledi,
da bo manjša potisna sila raketi dala
manjši pospešek, kar pomeni tudi
manjšo končno hitrost (izjava ne bi bila
pravilna, če ne bi bilo zračnega upora).
Zračni upor je namreč zaviralna sila, ki je
sorazmerna s kvadratom hitrosti in zato
pri večjih hitrostih večja.

Na žalost pa imajo tudi takšni motorji
svoje slabosti. Rakete se raje obračajo
v veter ali zavijejo iz prvotne navpične
smeri zaradi še tako majhne motnje
v ozračju. Pri nekaterih zelo dolgo gore¬
čih motorjih (kot je npr. FSI F7) se lahko
celo pripeti, da sicer navpično izstreljena
raketa zelo močno zavije iz prvotne
smeri ali pa celo trešči ob tla z delujočim
motorjem. Takih težav s hitro gorečimi
motorji nimamo. Končna izbira med
enimi in drugimi je torej prepuščena vaši
presoji, le na primerno maso bo vedno
treba paziti - še posebno pri hitro gore¬
čih motorjih. Rast0 Snoj

8 • TIM 2 • oktober 1992

RAKETARSTVO

Šola plastičnega
maketarstva (3. del)

Lepila

»Zbrusimo, zlepimo in pobarvamo!«,
bi se glasil najkrajši seznam maketarskih
opravil, pa žal ni tako preprosto. Pla¬
stično maketarstvo terja različna orodja
in tehnike, pa tudi sredstva za dosego
uspeha. Do slabe makete se zlahka pri¬
kopljete tudi s slabim orodjem, toda tudi
tu velja, da orodje dela mojstra.

Žal slovenski trg še ne premore speci¬
aliziranih trgovin in dovolj strokovnih
uvoznikov, ki bi jim prodajanje plastičnih
maket ne bilo enako prodaji banan ali
južnega sadja, zato z izjemo maket le
težko najdemo ostali nujno potrebni ma¬
terial. Toda meje niso daleč, pa še od¬
prte so, nam zatrjujejo, torej bomo sveto¬
vali z upoštevanjem, da za pravega ma-
ketarja ni meja.

Posebna lepila za lepljenje polistirena,
plastike, ki je surovina za izdelavo naših
maket, ponuja skoraj vsak proizvajalec
maket pod svojo zaščitno znamko. Ker
je meja med reklamiranjem in oceno pre¬
cej nejasna, bomo omenili le tista lepila,
ki so po naši oceni nekoliko boljša.

Lepila v tubah so stvar preteklosti in
nikar ne posegajte po njih, saj boste
z njimi kos le velikim stičnim površinam.
Tega so se kmalu zavedli proizvajalci
maket, ki so svoja lepila nekoliko razred¬
čili ter embalažo oblikovali tako, da
varno stoji na delovni mizi, kjer se včasih
stvari dogajajo z bliskovito naglico in po¬
sledica je največkrat kapljica lepila na
napačnem mestu. Kovinski rilček, ki
olajša tanko nanašanje lepila, ima na¬
vadno čep, ki učinkovito preprečuje str¬
jevanje lepila, to očitno slabost lepil v tu¬
bah. Med bolj priljubljenimi sta Fallerjev
Expert in Revellovo lepilo.

Za lepljenje manjših sestavnih delov,
teh pa je največ, so primerna tekoča
lepila, ki jih ponujajo v stekleničkah s čo¬
piči, pritrjenimi na čepe. Ne nasedajte tej
domislici, ki vam omogoča samo nanose
na večje površine. Takšno lepilo pravi¬
loma nanašamo s tankim čopičem ali
peresom za tuš. Nanosi morajo biti tanki.
Plast lepila sicer navidezno popolnoma
izhlapi, vendar prepoji stične površine, ki
se zato kasneje ob stiku dobro sprimejo.
V ta namen moramo lepilo nanesti
vedno na obe stični ploskvi in nekoliko
počakati. Kakovostno tekoče lepilo lahko
nanesemo v razpoko med deloma, ki se
nista dobro sprijela, brez vidnih sledov

na povšini plastike. Vendar pazite, ker
navadno tudi tekoča lepila pustijo rahlo
sled, ki vas bo opozorila na svojo prisot¬
nost šele, ko boste makete pobarvali.
Kapilarni učinek bo kapljico lepila zadr¬
žal na čopiču, ob dotiku z razpoko pa ga
bo ta vsrkala. Trup letala, ki ima veliko
dodatnih delov, kot so strelne kupole in
okna, lahko lepimo postopno, ne da bi
morali pred sestavljanjem trupa že po¬
prej nanesti lepilo. Stari maketarski
mački še uporabljajo topila s trikloretile-
nom, ki služijo kot topila tiskarskih barv,
vendar so njihovi hlapi močno škodljivi,
če že ne rakotvorni. Odprto okno in do¬
bro zračenje nista nikoli odveč.

Eno samo lepilo pa ni kos vsem nalo¬
gam. Navadna lepila za poliester vam
lahko popolnoma uničijo prozorne dele
kabin in oken na letalu, saj lepilo nažre
plastiko do nepopravljive globine.
Manjše »poplave« lepila lahko popra¬
vimo tako, da pustimo, da se lepilo po¬
polnoma osuši, z ostrim skalpelom odre¬
žemo odvečno tvarino in nato vztrajno
brusimo poškodovani del s fino polirno
pasto ali kar z zobno pasto. Nerodneži si
za takšno opravilo lahko rezervirate ne¬
kaj ur ali kar cel dan.

Podoben nasvet velja tudi tedaj, ko
vam lepilo uide na ostale sestavne dele.
Tanek brusni papir navadno popravi na¬
pako, toda le, če boste počakali, da se
lepilo resnično dobro osuši in plastika
znova strdi.

Občutljiva stična mesta, ki največkrat
nosijo tudi težo makete, lahko dobro pri¬
pravimo in nabrazdamo ter z navadnim
lepilom dosežemo dober, skoraj »var¬
jen« stik stopljene plastike obeh sestav¬
nih delov. Ker pa navadno nimamo časa,
da bi čakali do popolne trdnosti stika, ko
gre npr. za podvozje letala, se lahko
zatečemo k cianoakrilnim lepilom.

Ta nam zagotavljajo skoraj trenutno
trdnost stika, odvisno od tega, kakšno
lepilo boste uporabili. Žal še nisem nale¬
tel na lepilo, ki se ne bi prehitro trdilo
v ustju embalaže in tako močno skrajše¬
valo rok uporabnosti. Tudi sicer moramo
ta lepila hraniti kar v zamrzovalniku, si¬
cer izgubijo svojo trenutno moč lepljenja.
Cianoakrilna lepila nanašamo le na eno
stično ploskev in v zelo tankem nanosu,
ki se ne sme posušiti. Če se nam to
zgodi, ga moramo popolnoma odstraniti.
Pomagamo si s konicami bucik ali za to
priložnost prirejenimi žicami.

Steklene dele sicer lahko lepimo s ci-
anoakrilnimi lepili, ki plastike ne topijo,
vendar njihovi hlapi puščajo tanek prašni
sloj, ki ga je npr. na notranji strani zaste¬
klitve kabine, ko je ta že na svojem me¬
stu, nemogoče odstraniti.

Odgovor na to vprašanje ponujajo na¬
vadna mizarska lepila, ki se trdijo počasi
in sicer nikoli ne dosežejo popolne trdno-

i


To ni posledica pomanjkanja lepila, pač pa plod podkrepljene domišljije; pred nami je
maketa predvojnega jugoslovanskega lovca nemškega porekla, Messerschmitta Bf
109E-3, med demontažo na zasilnem letališču.

TIM 2 • oktober 1992 • 9

MAKETARSTVO

Mož z zlatimi prsti

sti, zato moramo paziti na debelino na¬
nosa lepila. Ko se posuši, je navadno
tudi prozorna. Odvečno lepilo s skalpe¬
lom preprosto odrežemo ob robovih. Ta
lepila so uporabna predvsem za leplje¬
nje dveh steklenih delov.

S pazljivostjo boste lepljenju kabin kos
tudi z navadnim lepilom, ki bo kasneje
omogočilo kitanje stičnega roba, kar je
ob mehkem lepilnem stiku mizarski lepil
sicer nemogoče.

Svoje prednosti imajo tudi dvokompo-
netna epoksidna lepila, če uspete se¬
stavne dele zadržati v želenem položaju
ves čas, ki ga lepilo potrebuje do po¬
polne trdnosti.

Epoksidne in kovinske dele bomo
vedno lepili le s cianoakrilnimi lepili.
Stične površine morajo biti popolnoma
očiščene vsake nesnage in masti, za kar
uporabimo čisti alkohol, ki ga dobimo
v vsaki lekarni. Sestavne dele epoksid-
nih maket lahko lepimo tudi s petminut¬
nimi dvokomponentnimi epoksidnimi le¬
pili.

Dobro orodje je le predpogoj za do¬
brega mojstra, zato še nekaj nasvetov.
Pred sestavljanjem si pripravite pripo¬
močke kot so elastike različnih oblik in
dolžin, nekaj kljukic za obešanje perila
z dobro vzmetjo in »močnim ugrizom«,
pa obilico lepilnega traku, ki ga obvezno
pritrdite na stojalo in priročno mesto nad
delovno mizo. Kajti vedno boste potre¬
bovali košček lepilnega traku prav v tre¬
nutku, ko bo prosta le ena roka.

Pred lepljenjem skrbno preverite ka¬
kovost spojev in ocenite predvidene te¬
žave. Na krilih bodo kljukice za perilo
primerne, toda s trupa letala vam odfrčijo
v neznano, zato je tu primernejši lepilni
trak. Toda pazite, da se vam pod ta trak
ne zavleče tekoče lepilo, ki vam pod
krinko dobro razje površino. Debeli na¬
nosi lepila, ki so bili vsakdanji za učeče
se maketarje ob lepilih v tubah, lahko od
znotraj raztope plastiko do te mere, da
vam na sestavljeni maketi nenadoma
zazeva vdolbina ali celo luknja. Če je to
kapa propelerja, je škoda skoraj nepo¬
pravljiva.

Lepilo je potrošni material, zato upo¬
rabljajte manjšo debelejšo stekleno
ploščo, na katero iztisnite ali nanesite
potrebno količino lepila. Od tu ga boste
zlahka jemali z buciko v želeni količini in
pri dvokomponentnih lepilih tudi v želeni
trdnosti.

Svojo maketo sicer lahko zlepite
s kakšnim koli lepilom, (sam sem svoje
prvo letalo zlepil kar z Neostikom z vid¬
nimi sledovi po vseh površinah), vendar
boste s tem zavrgli čas in denar.

Mitja Maruško

Petinštiridesetletnega Jeana Paula
Fontenella bi zaradi spretnosti in potr¬
pežljivosti lahko imenovani »mož z zla¬
timi prsti«.

Rojen na severu Francije se je že zelo
zgodaj posvetil avtomobilom; najprej kot
mehanik v stričevi delavnici, nato pa ga
je po dveh neuspelih poskusih strast za¬
peljala v izdelovanje maket. Osem kva¬
dratnih metrov svoje pritlične hišice
v Auxerreju, kjer se je nastanil pred dvaj¬
setimi leti, je preuredil v delavnico, vse
ustrezno orodje za krivljenje in valjanje
pločevine ter kabino za barvanje pa je
postavil v garažo. Kljub močni svetlobi,
temperaturi, hlapom različnih barv in že¬
leznim opilkom, ki otežkočajo dihanje,
svojih delovnih ur ne šteje. V tednu dni
opravi (brez »papirnega poslovanja«)
tudi do 90 delovnih ur.

Za izdelavo igračk in maket uporablja
naravne materiale - les, usnje, mede¬
nino, jeklo in baker. Samo gume dobiva
po naročilu. Kot sam pravi, je izdelava
igračk zelo preprosta. Najprej naredi
skice želenih modelov in po dolgem opa¬
zovanju in razmišljanju iz ustreznih ma¬
terialov naredi posamezne elemente.
Podvozje pri igračkah ne ustreza pra¬
vemu, toda njegova oblika ostane enaka
kot pri originalu. Večina elementov je
premičnih (streha in vrata se odpirajo) in
tudi notranjost je oblečena v podobno
usnje kot original. Pri obeh načinih izde¬
lave skuša obdržati enako notranje in
zunanje merilo.

Podvozje pri maketah naredi iz profi¬
lov in paličic, ki so med seboj spajkani.
Noben delček ni ulit. Vsak posamezen
košček je treba ročno obdelati. Tako npr.
pokrov motorja zahteva osem različnih
stopenj obdelave; med drugim izrezova¬
nje, krivljenje, namestitev tečajev in pritr¬
ditev ohišja na podvozje, kar je obenem
tudi natežji del. Zanj porabi 10 ur.

Sprva svojih modelov ni barval, sedaj
pa karoserijo po brušenju in natančni
uskladitvi za nekaj minut potopi v kislino
(ne več kot trikrat). Pločevina in mede¬
nina postaneta rahlo hrapavi. Med
vmesnim sušenjem na obdelovance na¬
naša plasti poliuretana. Zadnja plast
dobi ustrezen lesk šele po osmih urah
dela.

Pri izdelavi »prototipa« uporablja pre¬
prosto orodje, ki je na razpolago v delav¬
nicah: vrsto kladiv, klešč, svedrov in pil.
Po končanem prvem modelu naredi po¬
sebna orodja za izdelavo manjših serij,
odvisno od naročil in povpraševanja.

Jean-Paul Fontenelle med izdelovanjem
bugattija

Citroenov model s premično streho

Namestitev zadnjih vrat

»Kraljevski model« bugatti 35 je bil izdelan
leta 1974

Tako model kot orodje zahtevata več
tisoč ur dela, saj med posameznimi iz¬
delki pretečejo meseci, včasih celo leta.

V petnajstih letih je naredil približno
150 modelov citroena B 14, okrog tisoč
bugattijev in morda še sto podvozij. Se-

10 • TIM 2 • oktober 1992

MODELARSTVO

Armaturna plošča bugattija breccia

daj izdeluje serijo treh različnih modelov:
makete bugattija v merilu 1:8, igračke
Citroena B14 v merilu 1:7 in več različnih
podvozij za vozila v merilu 1:10. Letos
namerava dokončati model bugattija
breccia v merilu 1:8, prihodnje leto pa
fordaT v merilu 1:10. Izpopolnil seje tudi
v umetnem kovaštvu in za maroškega
kralja izdelal ograjo in svečnik.

Vse to je dosegel s pridnimi rokami,
ceno takega izdelka pa si lahko izraču¬
nate sami... p Q revl jj systeme D priredil

Borut Avsec

Pri izdelavi maket avtomobilov uporablja
Jean Paul Fontenelle različno orodje: vr¬
sto klešč, svedrov, pil in drugih pripomoč¬
kov.

Podvozje bugattija, narejeno do vseh po¬
drobnosti

Kolesa in sprednje vzmetenje

Parne lokomotive
na maketah
malih železnic

Mala železnica je zelo privlačna
igrača, ki se priljubi že predšolskemu
otroku in ki hkrati lahko človeka spremlja
do pozne starosti. Seveda je otrokov
interes drugačen kot zanimanje odra¬
slega človeka. Za malega paglavca je
privlačno še nerazumljivo gibanje vlaka,
šolski otrok hoče že sam uravnavati vož¬
njo, najstniku pa je to premalo. Želi upo¬
rabljati kretnice in signale. Kasneje je na
vrsti avtomatizacija prometa in vključe¬
vanje računalnika. Prav tako se hoče
človek uveljaviti z gradnjo makete; sprva
preproste, nato vse bolj zahtevne. Kdor
se zapiše temu konjičku, mu dolga leta
ne bo treba zehati zaradi dolgčasa.

Glavni člen vsake male železnice je
lokomotiva, ki požene celo zadevo v tek.
Sprva otrok le občuduje drveče strojčke
in se ne more nagledati ročic, ki se ob
kolesih hitro pomikajo naprej in nazaj.
Kmalu bo ločil med parno, motorno in
električno lokomotivo. To pa bo že vse;
da ima ena lokomotiva tri osi, druga pa
pet, da ima ena večja, druga pa manjša
kolesa, sprva se mu še ne zdi po¬
membno. Najstnik gleda na lokomotivo

že bolj določeno; zanima ga, ali je hitra
ali počasna, ali je »oldtajmer«, ali pa je
po vojni še vozila po naših progah.

Cilj igranja z malo železnico naj bi bilo
tudi spoznavanje prave železnice. Ži¬
vimo v času, ko se starejši še otožno
spominjamo t.i. »hlaponov«, čeprav smo
tedaj tarnali, ko nam je pri gledanju skozi
okno priletel drobec pepela v oko in če¬
prav smo hiteli zapirat okna, preden je
vlak zapeljal v predor, v katerem se je
kadilo, daje marsikdo celo bruhal. Najst¬
niška generacija lahko vidi te črne veli¬
kane le na_ kakšni postaji kot muzejski
eksponat. Še celo z motornim ali elek¬
tričnim vlakom se danes manj potuje.
Večina ljudi se vozi z avtomobili. Ob mali
železnici tako raste naše .zanimanje tudi
za pravi vlak. Zahvaljujoč maloštevilnim
navdušencem, ki bi jih ne smeli pozabiti,
je pri nas obnovljenih, delno postavljenih
na odstavne tire in delno shranjenih
v bivših kurilnicah prek 50 lokomotiv.
Kako čudovito bi bilo, če bi že enkrat
imeli dokončan železniški muzej in bi si
..lahko na enem samem mestu ogledali
vse te lokomotive skupaj.

Današnji sestavek naj pomaga po-
bliže spoznati parne lokomotive; kako jih
označujemo, katera je hitra, katera je za
tovorni promet ali za premikanje. Tako
bo tudi modelčke lahko prepoznati, da
ne bomo pred tovorne vagone priključili
hitre lokomotive za brzovlak.

Vleka vlakov na železnici je name¬
njena prevažanju tirnih vozil po s tirom
določeni poti. Vleka je lahko parna, mo¬
torna ali električna. Parne lokomotive so
najstarejše, saj je že prvo Stephenso-
novo lokomotivo gnala para. Da se lahko
lokomotiva premika, ima parni stroj, ki
mu energijo dovaja parni kotel. Parni
stroj je sestavljen iz najmanj dveh parnih
valjev, kjer se parna energija pretvarja
v mehansko. Bat, ki se pomika v parnem
valju, je povezan z ročico, ki je s čepom
pritrjena na kolo zunaj središča. Ko se
bat zaradi pritiska pare premakne, ročica
zavrti kolo. Tako je pri preprostem pri¬
meru, ko ima lokomotiva le eno pogon¬
sko os. Večinoma pa so bile gnane tri,
štiri ali celo pet osi. V takih primerih so
bila z batom prek ročice povezana vsa
gnana kolesa.

TIM 2 • oktober 1992 »11

MODELARSTVO

Prerez parnega kotla na lokomotivi:

1 - kurilna odprtina

2 - rešetka

3 - kurišče

4 - vrelne cevi

5 - kotel z vodo

6 - dimnica

Tenderka serije 78 z razporedom osi 2’C2’ ima večja kolesa in je prevažala potniške vlake
na krajše razdalje.

Paro zahtevanega pritiska daje po¬
dolžni parni kotel. V zadnji steni je ku¬
rišče. Vroči plini, ki nastajajo pri gorenju
premoga, gredo skozi grelne cevi v dim¬
nico in končno skozi dimnik na prosto.
V prostoru okoli cevi je voda, ki se zaradi
toplote spreminja v paro. Ko para do¬
seže predvideni pritisk, izstopa iz kotla
v oba parna stroja, kjer v obeh valjih
potiska bata. Para vstopa najprej v levi
prekat in potisne bat v desno, nato pa
v desnega in potisne bat v levo. Pri tem
ročica obrne kolo. Čim večja bo količina
pare iz kotla, hitreje se bo premikal bat in
kolo se bo vrtelo z večjo hitrostjo.

Po velikosti koles lahko sklepamo na
namembnost lokomotive. Premer teh ko¬
les je prva splošna značilnost lokomotiv.
Stroji za brzovlake imajo velika kolesa.
Pri vsakem obratu naj bi stroj opravil čim
daljšo pot. Te lokomotive imajo kolesa
s premerom od 1600 do 1850mm. Ko¬
lesa strojev za potniške vlake merijo od
1300 do 1400 mm, tovorne in premikalne
lokomotive pa imajo kolesa s premerom
od 1000 do 1250mm. Če si predstav¬
ljamo, da se pri vsaki od teh lokomotiv
bat giblje z enako hitrostjo, bo pri enem
obratu kolesa prva lokomotiva napravila
5,80 m dolgo pot, druga 4,40 in tretja le
od 3,25 do 3,70 m dolgo pot. Tovorne
lokomotive morajo imeti pri manjši hitro¬
sti večjo vlečno silo. Hitre lokomotive
imajo poleg gnanih spredaj in včasih še
zadaj prosta tekalna ali oporna kolesa, ki
skrbijo, da se lokomotiva varno drži tir¬
nic. Počasni stroji teh koles ne potrebu¬
jejo.

Druga pomembna značilnost lokomo¬
tiv je število in razpored gnanih osi.
Omenili smo že, da je ročica, ki jo poga¬
nja bat, l^hko vezana na več osi, da torej
poganja hkrati več koles. Lokomotiva bi
ne mogla vleči težjega tovora, če bi bat
poganjal le eno os. Težke tovorne loko¬
motive imajo tudi po pet gnanih osi, hitre
tri, največ štiri.

Število in razpored gnanih in tekalnih
osi je moč spoznati iz kratke oznake.
Velike črke označujejo gnane osi, arab¬
ske številke pa tekalne. Črka A pomeni,
da ima lokomotiva le eno gnano os. Če
sta gnani dve osi, je to označeno z B, tri
s C, štiri z D in tako dalje. Če je tekalno
kolo pred gnanim, se napiše številko
spredaj, če je za njim, pa zadaj. Če je
tekalna os vpeta v svoj okvir in ne v glav¬
nega, je dodana številki desno zgoraj še
vejica. Oznaka 2'C1 pomeni, da ima lo¬
komotiva tri gnane osi in poleg teh še
dve tekalni spredaj in eno tekalno os
zadaj. Nekaj primerov označevanja je
prikazanih na sliki. Včasih so pri kakih
lokomotivah gnane osi razdeljene v dve
ali več enot in v takem primeru se piše
oznaka v oklepaju. (1C)(C1) pomeni, da
ima lokomotiva dve enoti s po eno te¬
kalno in tremi gnanimi osmi.

Da se lokomotiva lahko premika, mora
ves čas proizvajati paro, za kar potre¬
buje premog in vodo. Večje lokomotive
imajo zadaj poseben vagon (tender), na
katerem je premog in rezervoar za vodo.
Stroji za krajše proge in za premike pa
imajo rezervoar za vodo kar v »škatlah«
ob parnem kotlu in premog na podaljšku
stroja zadaj. Tem lokomotivam pravimo
tenderke, označuje pa se jih tako, da se
doda na koncu še črko »t« in številko, ki
kaže prostornino vodnega rezervoarja
v kubičnih metrih. Na primer: C1t10 je
tenderka s tremi gnanimi osmi, tekalno
osjo zadaj in rezervoarjem z 10m 3  vode.

Kakor imajo avtomobili svoje razpoz¬
navne ali registrske tablice, želi tudi
vsaka železniška uprava svoje lokomo¬
tive označiti. Vsaka država to dela dru¬
gače. V Nemčiji, od koder je največ mo¬
delčkov lokomotiv, ima vsaka lokomotiva
pet številk: prvi dve označujeta serijo,
druge tri pa številko lokomotive v tej
seriji. Oznaka 03.039 pomeni, da je to
39. lokomotiva v tretji seriji.

Tudi pri nas je oštevilčenje podobno.
Serijske številke od 01 do 14 so name¬
njene lokomotivam za hitre in potniške
vlake s tenderjem, od 15 do 19 pa ten-
derkam za hitre in potniške vlake. Težke
tovore lokomotive s tenderjem spadajo
v serijo od 20 do 49, tovorne tenderke pa
imajo oznake od 50 do 59; sem sodijo

tudi tenderke za lokalne potniške vlake.
Premikalne lokomotive imajo oznake od
60 do 69. Višje serijske številke so bile
namenjene ozkotirnim lokomotivam: pri
širini tira 760 mm so spadale v serije od
70 do 98, pri širini 600mm pa v serijo 99,
Med temi so imele zobniške lokomotive
serijske oznake od 95 do 98.

Po Sloveniji so vozile lokomotive serij
03, 06, 07, 10, 17, 18, 23, 25, 28, 29, 30,
33, 36, 51, 52, 53. Na primer 06-016 je
slavna lokomotiva BORSIG, ki je prepe-
Ijevala brzovlake, 36-013 je vlekla to¬
vorne vlake, 53-019 pa je bila tenderka
za lokalne potniške vlake.

Lokomotive ločimo tudi po proizva¬
jalcu. Za našo železnico so bili najpo¬
membnejši avstrijski (na primer FLORIS-
DORF z Dunaja) in nemški proizvajalci
(na primer BORSIG TEGEL iz Berlina).
Veliko lokomotiv so izdelale tudi madžar¬
ske in italijanske tovarne. Vsaka lokomo¬
tiva ima tako tablico proizvajalca, tovar¬
niško številko in letnico proizvodnje. Prej
omenjena BORSIG z oznako 06-016
ima tovarniško številko 12205 in je bila
izdelana leta 1930.

Še nečesa ne smemo pozabiti, ko go¬
vorimo o naši železnici: prva parna loko¬
motiva na svetu je speljala v Angliji leta
1825 in komaj 24 let pozneje, natanč¬
neje 17. 9. 1849 je lokomotiva z imenom
SAVA pripeljala prvi vlak od Celja do
Ljubljane. Tu je potekala proga od Du¬
naja do Trsta, ki sojo gradili od leta 1846
do 1857. Naši kraji so imeli torej železni¬
ško povezavo med prvimi v Evropi, pre¬
cej prej kot številna druga pomembnejša
mesta. Zanimivo, da so vozile tod loko¬
motive, ki so imele imena naših krajev ali
rek: Drava, Sava, Triglav, Ljubljana, Ce¬
lje, Ljubelj, Zidani most, takrat seveda
v nemščini. Lokomotive so izdelali v letih
1844 do 1851 na Dunaju. Imele so
majhno storilnost in so pogosto oma¬
gale. Največja hitrost je bila 50km/h, pri
kateri so lahko vlekle do 70 ton.

Leta 1910 je vozilo po Sloveniji že
blizu 250 parnih lokomotiv, po letu 1918
nad 300 in po letu 1945 kar 384. Število
parnih lokomotiv pa se je začelo zmanj¬
ševati z uvajanjem motorne in električne
vleke. Tako je leta 1970 število padlo na
128, leta 1978 pa so bile v voznem sta-

12 • TIM 2 • oktober 1992

MODELARSTVO

Brzovlake je vlekla hitra lokomotiva serije 03 z razporedom osi 2’C2’. Za hitre lokomotive
so značilna velika kolesa s premerom do 1850 mm.

Lokomotiva serije 38 ima srednjevelika kolesa in razpored osi 2’C. Zmogla je srednje
hitrosti in je bila namenjena vleki potniških vlakov na večje razdalje.

Težke tovorne vlake na dolge razdalje je vlekla lokomotiva serije 50, ki je imela pet
gnanih osi in razpored 1’E. Ker ni bila namenjena za velike hitrosti, ampak za vleko
težkega tovora, je imela kolesa manjšega premera.

Oldtajmerji pravimo lokomotivam iz prvih
časov železnice. Ta je iz leta 1867, vozila je
do leta 1900, danes pa je v muzeju
v Miinchnu.

nju le še štiri parne lokomotive. Zadnja,
poslovilna vožnja s parno vleko je bila
13. maja 1978 iz Novega mesta v Semič
z lokomotivo 25-019. Tudi to je izdelala
tovarna FLORISDORF z Dunaja okoli
leta 1920. Lokomotiva ima osi 1 ’D2, raz¬
vila pa je lahko hitrost 60km/h. Po zadnji
vojni smo imeli 35 takih lokomotiv, sedaj
pa je pet ohranjenih na postajah v Novi
Gorici, Novem mestu, Črnomlju, Celju in
Dravogradu. Danes parne lokomotive
občasno vprežejo za vleko muzejskih ali
posebnih turističnih vlakov, ki so velika
privlačnost; za zdaj bolj za tujce, saj je
za nas taka vožnja precej draga.

V slovenski muzejski zbirki žal ni prve
lokomotive z imeni slovenskih krajev,
pač pa imamo ne veliko mlajšo iz leta
1861, ki je tudi vozila med Dunajem in
Trstom. Z osno oznako C2 spada med
prve lokomotive s tremi vezanimi gna¬
nimi osmi. Shranjena je v kurilnici Gro¬
suplje. Tu pa je še nekaj veterank iz leta
1880, 1893 in 1896, tako da bo imel naš
muzej kaj pokazati.

Omeniti moram še nekaj »lepotic«;
npr. italijansko O. M. NAPOLI 1’D2 iz
leta 1914, ki stoji v Postojni, nemško
SCHVVARZKOPF 01-074 iz leta 1922
z osmi 1’C1, ki je ohranjena v Ljubljani,
in nemško 33-110 z oznako TE2, ki je
peljala 11. aprila 1978 zadnji parni vlak
v Postojno in jo danes lahko vidimo
v Novi Gorici. Več o naših muzejskih
lokomotivah boste našli v knjižici »Slo¬
venske muzejske lokomotive«, ki jo je
leta 1984 napisal akademski slikar
Stane Kumar.

Nekaj lokomotiv je na fotografijah
v tem prispevku, vendar pa naj pripom¬
nim, da nobena ne odtehta ogleda loko¬
motive. V številnih krajih po Sloveniji so
postavljene ohranjene lokomotive
- oglejte si jih. Spoznavajte jih po opisa¬
nih značilnostih in bogatejši boste za
nova spoznanja.

Vlado Zupan

TIM 2 • oktober 1992 • 13

RADIJSKO VODEN JE

Test polnilcev za

modelarske

akumulatorje

Pri nas je naprodaj že precej polnilcev,
namenjenih modelarjem. So različnih
zmogljivosti (beri cen!) in uporabnosti.
Ker naše akumulatorske baterije pol¬
nimo večinoma doma in ne na terenu,
sem to pot vzel pod drobnogled tri pol¬
nilce, ki jemljejo potrebno energijo iz
omrežja.

V Modelarskem centru na Ciril Meto¬
dovem trgu 14 so mi za krajši čas ljubez¬
nivo posodili polnilce LADER 5, LADER
6+2 in MTC 51, ki so si po ohišju in
tokovnih zmogljivostih sicer podobni,
a so vendar zelo različni. Razlike se
odražajo tudi v cenah, ki znašajo po vrsti
70, 110 in 200 DEM (v tolarski protivred¬
nosti).

Polnilca LADER 5 in LADER 6+2 imata
v ohišju še veliko prostora, zato mi je
prišlo na misel, da bi ju izpopolnil ali - če
hočete - izumil kak dodatek, ki bi ga
vgradil v škatlo in z njim izboljšal lastno¬
sti naprave. To misel sem moral kmalu
opustiti, kajti obe napravi sta zaprti s po¬
sebnimi vijaki, ki jih je mogoče samo
priviti. Model MTC 51 je sicer mogoče
odpreti, vendar v drobovju računalniško
krmiljenega polnilca amater res nima kaj
iskati!

Polnilec LADER 5

LADER 5 je v zgoraj omenjeni trojki
najpreprostejši in najcenejši. Ima pet
izhodov - tokovnih generatorjev, na ka¬
tere lahko priključimo akumulatorčke na¬
petosti od 2 do 12 V. Izhodi imajo zmog¬
ljivosti 25, 50, 100 in 500 mA. Če potre¬
bujemo večji tok, jih lahko vežemo tudi
vzporedno. Če bi na tak način izkoristili
prav vse izhode, bi polnilec dajal 725
mA. Vsak izhod ima svojo lučko, ki za¬
sveti, ko priključimo baterijo. Tako vi¬
dimo, ali se akumulatorček zares polni.

Na kratko ponovimo temeljna pravila
polnjenja Ni-Cd akumulatorjev. Najprej
z ohišja odberemo kapaciteto baterij in
določimo tok polnjenja, ki znaša za kla¬
sični 14-urni cikel eno desetino te vred¬
nosti. Če ima neka baterija kapaciteto
npr. 500 mAh (miliamperskih ur), je tok
polnjenja 50 mA, za zmogljivost 1,2 Ah
je 120 mA itd. Drži, da lahko Ni-Cd bate¬
rije s sintranimi elektrodami napolnimo
tudi hitreje, vendar je klasično polnjenje

- kjer je le-to mogoče - bolj priporočljivo.
Če nismo v stiski s časom, tako polnimo
baterije oddajnikov in sprejemnikov,
o pogonskih baterijah pa bomo pisali
kasneje.

Polnilec LADER 5 polni s stalnim to¬
kom toliko časa, dokler imamo nanj prik¬
ljučene baterije, zato si moramo zapom¬
niti, kdaj bo polnjenje končano. Če aku¬
mulatorčke polnimo kako uro ali dve dlje,
to ni tako narobe - posebno še, če
imamo baterije novejšega tipa s sintra¬
nimi elektrodami.

Polnilec LADER 6+2

Model LADER 6+2 je zmogljivejši od
svojega manjšega brata, saj ima šest
izhodov, od katerih lahko dvema s stika¬
lom spreminjamo tok polnjenja: pri pr¬
vem lahko izbiramo med 25 in 50 mA, na
četrtem pa med 50 in 100 mA. Šesti,
najmočnejši izhod ima celo možnost iz¬
bire polnjenja bodisi Ni-Cd ali svinčevih
baterij napetosti 2,6 ali 12 V. Razlika je
v tem, da Ni-Cd baterije praviloma pol¬
nimo s tokom,  svinčeve pa z napetostjo!
Zato je zelo važno, da s preklopnikom
izberemo pravo vrednost napetosti.
V vseh primerih je zmogljivost polnilca
na šestem izhodu 500 mA. Tudi tu lahko
vežemo izhode vzporedno in tako do¬
bimo večji tok polnjenja, pri čemer pre¬
nese ta polnilec obremenitev do 850 mA.
To pride prav bodisi pri baterijah večjih
kapacitet ali pri uporabi akumulatorjev, ki
prenesejo tudi hitrejše polnjenje. Račun
je preprost. Če je tok polnjenja dvakrat
večji, je čas polnjenja dvakrat krajši, in
nasprotno. Pri hitrem polnjenju si ne mo¬
remo dovoliti, da bi akumulator pozabili
predolgo priključen na polnilec, saj se
lahko čezmerno segreje in seveda pok¬
vari.

Pri polnilcu LADER 6+2 lahko upora¬
bimo programsko uro. Dober je kar stan¬
darden tip, ki prekine napajanje iz 220-V
omrežja. Polnilec je narejen tako, da se
baterija ne prazni nazaj (prek polnilca),
če izklopimo napajanje iz omrežja. Na¬
prava je zaščitena tudi pred kratkim sti¬
kom in napačno priključitvijo, saj že pri
eni sami narobe obrnjeni bateriji vse
lučke takoj ugasnejo.

Polnilec MTC 51

Model MTC 51 je »pravi« računalniško
vodeni polnilec. Ima prav toliko izhodov
kot LADER 6+2 in zmore do 850 mA
skupnega toka. Čeprav bi lahko rekli, da
je vrste »priključi in pozabi«, moramo biti
pri njegovi uporabi vseeno previdni. Mi¬
kroprocesor v polnilcu namreč opravlja
samo funkcijo časovnika za standardni
14-urni cikel polnjenja, šesti izhod (500-
mA) pa je programiran na tri ure, kar
ustreza hitremu polnjenju Ni-Cd baterij
s kapaciteto 1,2-1,3 Ah. Proženje ča¬
sovnika je samodejno in ločeno za vsak
izhod. Mikroprocesor zazna, kdaj smo
priključili baterijo, in nam to »pokaže«
z nekaj utripi signalne lučke tistega
izhoda. Nato lučka zagori normalno, kar
pomeni, da cikel polnjenja teče. Po 14
urah (treh na izhodu 6) se polnjenje pre¬
kine, vendar ne povsem. Usmernik na¬
mreč samo zmanjša tok na vrednost, ki
lahko teče neomejeno dolgo. Pošilja ga
v impulzih in nam to kaže z utripanjem
lučke. Baterijo torej lahko pustimo prik¬
ljučeno tudi en teden, pa ne bo z njo nič
narobe - razen...? Poglejmo še ta »ra¬
zen«. Ker je računalnik le časovnik, ne
»ve«, ali je baterija zares polna ali ne,
temveč meri samo čas. Zato moramo
sami določiti pravilen tok polnjenja ozi¬
roma izbrati primeren izhod. Če bi npr.
baterijo s kapaciteto 1,2 Ah polnili na 50-
mA izhodu, bi bila (ta) po 14 urah le
napol polna, čeprav bi »pametni« polni¬
lec že ustavil polnjenje. Če se zgodi, da
med polnjenjem zmanjka toka, začne
naš polnilec cel cikel znova, kar pa pri
novejših Ni-Cd baterijah ni tragično.

Tudi s polnilcem MTC 51 lahko pol¬
nimo svinčeve baterije. Takrat časovnik
ne deluje oziroma se polnjenje ne pre¬
kine po določenem času, kar pa ni nič
narobe, saj je način polnjenja svinčevih
baterij drugačen.

Ustavimo se še pri t.i. impulznem traj¬
nem polnjenju. Za Ni-Cd baterijo velja,
da je nazivni (t.j. 14-urni) tok polnjenja
desetina vrednosti, ki pomeni kapaci¬
teto. Akumulatorčku s kapaciteto npr.
600 mAh ustreza tok polnjenja 60 mA.
Če pa tok zmanjšamo še na tretjino te
vrednosti (20 mA), ta lahko teče ne-

14 • TIM 2 • oktober 1992

RADIJSKO VODENTE

skončno dolgo. To dejstvo nam pride
prav takrat, ko ne vemo, ali je baterija
polna ali ne, predvsem pa v primeru, ko
iz katerih koli vzrokov vse baterije v kom¬
pletu niso enako napolnjene. Takrat jih
polnimo dalj časa (nekaj dni) s tem t.i.
trajnim tokom.

Opišimo še zanimivost, ki jo ponuja
uporaba mikroprocesorja v polnilcu. Ko
smo priključili baterijo na polnilec, lučka
I)' tistega izhoda 14-krat utripne, kar po¬

meni po en utrip za vsako uro polnjenja.
Če nas med polnjenjem zanima, koliko
časa se more baterija še polniti, jo za
hip, vendar ne za dalj kot deset sekund,
odklopimo. Lučka nam z utripanjem spet
»pove«, koliko časa bo polnjenje še tra¬
jalo. Če je utripnila npr. petkrat, to po¬
meni, da bo polnjenje trajalo še pet ur,
če pa smo ponesreči prekinili polnjenje
za več kot deset sekund, se polnilni cikel
začne znova. To velja tudi za izhod za

hitro polnjenje, kjer pa en utrip pomeni
pol ure.

Za konec naj ponovimo nasvet: aku¬
mulatorske baterije, ki jih ne obremenju¬
jemo z večjimi tokovi, so predvsem bate¬
rije oddajnikov in sprejemnikov. Te, če je
to le mogoče, polnite v klasičnem 14-
urnem ciklu.

Prihodnjič: Polnjenje pogonskih baterij
na terenu dr. Jan I. Lokovšek

VF-modul za F-16

Navadno večina modelarjev začenja
svojo modelarsko pot s preprostejšimi,
t.j. cenenimi napravami za radijsko vo¬
denje, in šele kasneje si privoščijo tudi
kaj boljšega. Vprašanje cene je vedno
zelo pomembno, v zadnjem času pa še
posebej. Tako se nam toži po majhnih,
preprostih in cenenih sprejemnikih, ki so
sedaj - kako nenavadno - za nas ne¬
uporabni.

FM-sprejemniki so praviloma vsaj
dvakrat dražji od AM-sprejemnikov, ven¬
dar so za vodenje ladijskih in avtomobil¬
skih modelov zadnji povsem primerni.
Nove naprave so namreč vrste FM (tudi
PCM), stari sprejemniki pa delujejo
z amplitudno modulacijo (AM). Kot na¬
lašč pa za naše najsodobnejše naprave
ni mogoče kupiti modula za 27 MHz, ki bi
bil vrste AM!

Tako sem se odločil in tak modul
skonstruiral sam. Pri tem mi je bilo v po¬
moč še^eno pomembno dejstvo: danes

so ljubljanske trgovine že tako dobro
založene z vsemi mogočimi sestavnimi
deli, ki jih potrebujemo pri samogradnji,
da ta ni več tako zahtevna kot pred leti.
Poleg tega je mogoče kateri koli sestavni
del po katalogu inozemskega proizva¬
jalca tudi naročiti.

Pred vami je VF-modul majhne moči
za področje 27 MHz, ki deluje z ampli¬
tudno modulacijo. Namenjen je uporabi
v ROBBE-jevih oddajnikih vrste F-16,
FC-18 ali FC-28, t.j. povsod tam, kjer je
VF-del v obliki modula. Doseg RV-na-
prave s takim modulom (in npr. sprejem¬
nikom R-102 JF) je nekaj sto metrov, kar
povsem ustreza za vodenje modelov av¬
tomobilov in čolnov. Uporabimo lahko
obstoječo napravo (npr. oddajnik F-16),
ki ji dogradimo modul za 27 MHz in
majhen, cenen sprejemnik, ter se tako
izognemo uporabi dragega sprejemnika
iz letalskega modela v okoliščinah, kjer
bi se le-ta lahko zmočil ali drugače po¬
škodoval.

Opis delovanja

VF-modul je narejen za oddajnik F-16
in sorodna ROBBE-jeva vezja, zato jim
je tudi do potankosti prilagojen. To ne
pomeni, da tega načrta ni mogoče prila¬
goditi tudi drugim napravam; le del ploš¬
čice tiskanega vezja je treba nekoliko
popraviti, vezava pa je v osnovi enaka.

Za začetek si oglejmo električno
shemo na risbi.

Na levi strani je petpolni priključek
z naslednjimi sponkami:

NF - vhod za nizkofrekvenčni signal iz
koderja oddajnika (ki se giblje
med 0 in 5 V)

+ - pozitivni pol napajanja iz baterije
(napetost je 9,5 V)

I - priključek za indikacijo

0 - masa oziroma negativni pol na¬
pajanja

A - priključek za anteno.

NF-signal vodimo najprej na transistor
T1, kjer poskrbimo za obračanje faze, ter
ga s pomnočjo T2 posredujemo osnov¬
nemu oscilatorju. Jedro tega je transistor
T3 s pripadajočim vezjem, katerega po¬
membni del ja kvarčni kristal Q. Ta do¬
loča frekvenco nihanja in jo tudi stabili¬
zira. Oscilator se napaja v ritmu NF-
signala, zato se njegovo nihanje prekinja

TIM 2 • oktober 1992 • 15

ELEKTRONIKA__

Integrirani svetlobni
regulator S 576

v tem taktu, kar pomeni amplitudno mo¬
dulacijo. Tak oscilator daje le nekaj mW
moči, kar bi z drugimi besedami pome¬
nilo doseg le nekaj deset metrov. Zato ta
signal ojačimo s pomočjo VF-ojačeval
nika, ki ga sestavlja transistor T4 s pripa¬
dajočim vezjem. Ojačevalnik dobi VF-
signal prek kapacitivnega delilnika C8-
C9, naprej pa ga vodimo prek izhodnega
filtra in tuljave za električno podaljšanje
antene. Filter sestavljajo C11, krog C12-
L4 in C13. Ker je antena oddajnika dolga
le 110cm, jo moramo električno podalj¬
šati z induktivnostjo L5. Napajanje v mo¬
dulu je blokirano z dušilko D1 in konden¬
zatorjema C1 ter C2. Edini element
v vezju, ki ga moramo uglasiti, je tuljava
L4. Vse ostale dušilke dobimo že nare¬
jene. Tudi L4 bi lahko nadomestili s tako
izvedenko, če smo se pripravljeni spri¬
jazniti z nekoliko slabšim izkoristkom.

Konstrukcija vezja je robustna, zato
hlajenje ni potrebno.

Izbira sestavnih delov

Ker smo se namenili izdelati modul za
izbran tip oddajnika, smo z izbiro bolj
omejeni kot sicer. Še najbolj sem v ljub¬
ljanskih trgovinah iskal priključek in pod¬
nožje za kristal. Petpolnega nisem dobil,
zato sem kupil šestopolnega, štiripol-
nega pa sem uporabil kot podnožje za
kristal. Oznaki sta KON 6ZLTVT in KON
4ZLTVT.

Že narejene dušilke dobimo v obliki
uporov. Transistorja T1 in T2 sta univer¬
zalna silicijeva, vrste NPN (npr. BC 237
B), T3 je 2N708, T4 pa robustni BD 137.

Našteti material sem dobil v trgovini
I + R Electronic na Ziherlovi 2 v Ljubljani,
s pomočjo katalogov nemških firm CON-
RAD ali BURKLIN pa ga je mogoče na¬
ročiti tudi pri trgovini ELEKTRIS na Kole-
zijski 25; za kataloško naročilo morate
čakati 12 do 14 dni. Tam sem naročil
komplet za tuljavo L4, pa tudi originalna
podnožja za kristal. Upori so miniaturni,
t.j. moči 1/8 W ali še manj. Večja moč ni
potrebna, gradnja pa se močno poeno¬
stavi. Tudi za kondenzatorje želimo, da
so čim manjši. Z izjemo C2 so vsi kera¬
mični. C2 je tantalov ali pa nizkonape¬
tostni (12 do 16 V) klasični elektrolit za
pokončno montažo. Vezje gradimo na
enostransko kaširanem vitroplastu; ploš¬
čica je velika 34 x 53 mm.

Škatlico za modul si v skrajnem pri¬
meru lahko naredimo tudi sami; najko¬
ristneje pa je modul vgraditi v originalno
ROBBE-jevo, ker si tako prihranimo ve¬
liko dela. V Modelarskem centru na Ciril
Metodovem trgu 14 so obljubili, da jih
bodo imeli naprodaj.

Prihodnjič: gradnja, uglaševanje in pre¬
izkus modula

dr. Jan I. Lokovšek

Integrirano vezje S576 vsebuje elek¬
tronsko kontrolno vezje, ki s triakom in
preprostim napajalnikom sestavlja po¬
poln regulator moči. Moč, ki jo lahko
regulator krmili, je odvisna predvsem od
moči triaka, vendar se to vezje uporablja
skoraj izključno kot svetlobni regulator.
Vezje S576 omogoča zvezno nastavlja¬
nje moči, ki se porablja na žarnici, ter
vklop in izklop žarnice. Krmiljenje vezja
poteka prek senzorja. Vezje dotike sen¬
zorja, krajše od 60 ms, jemlje kot motnje,
z nekoliko daljšim dotikom senzorja
(med 60 in 400 ms) žarnico vklopimo ali
izklopimo, če pa senzor držimo dalj
časa, se napetost na žarnici počasi spre¬
minja. Takoj ko senzor spustimo, se
spreminjanje napetost ustavi in do na¬
slednjega dotika je moč na žarnici ne¬
spremenjena.

Integrirano vezje S576 obstaja v treh
različnih izvedbah (S576A, S576B in
S576C). Razlika med njimi je v poteku
spreminjanja moči na žarnici, kar se naj¬
bolje vidi na risbi 1. Vezje S576B je še
posebej zanimivo, saj si ob izklopu za¬
pomni izbrano nastavitev moči in pri po¬
novnem vklopu žarnica spet sveti
z enako močjo.

Dvojni svetlobni regulator

Kot smo že napisali, se vezje S576
uporablja predvsem kot svetlobni regula¬
tor. Zaradi majhnega števila potrebnih
dodatnih elektronskih elementov je celo
vezje zelo majhno in ga lahko vgradimo
v kakršno koli ohišje. Navadno takšna
vezja vgrajujemo kar v ohišje lučke ali
v prostor, namenjen stenskemu stikalu,
ki po velikosti ustreza celo dvojnemu
svetlobnemu regulatorju.

Risba 2 prikazuje električno vezje
dvojnega svetlobnega regulatorja. Na¬
pravica je sestavljena iz dveh regulator¬
jev s skupnim napajalnikom. Kljub na
prvi pogled nekoliko zapletenemu vezju
je opis njegovega delovanja skoraj ne¬
potreben, saj je glavno krmilno vezje
skrito v integriranih vezjih.

Napajalno vezje sestavljajo upor R2,
kondenzatorja C1 in C4 ter diodi D1 in
D3. Upor R2 in kondenzator C4 dušita
omrežno napetost in z zener diodo D1
sestavljata napetostni delilnik. Napetost
zener diode vsako polperiodo, ko je
usmerniška dioda D3 prevodno polarizi¬
rana, napolni gladilni kondenzator C1, ki
pomeni vir enosmerne napetosti za oba
regulatorja.

Risba 1

16 • TIM 2 • oktober 1992

ELEKTRONIKA

Risba 2

SENZOR 1

SENZOR 2

rov R1 in R6. Kondenzatorja C2 in C7
dušita omrežne motnje, kondenzatorja
C3 in C6 pa določata hitrost nastavljanja
moči. Upori R3, R5 in R7 do R9 služijo
za določanje senzorskega vhoda integri-
ranh vezij. Triak vsakega regulatorja kr¬
milijo impulzi prek diod D2 in D4, triak pa
nato določa moč, ki jo porablja žarnica.
Dušilki L1 in L2 ter kondenzatorja C5 in

Dušilki naredimo kar sami. Na tanko
feritno jedro navijemo 30-40 ovojev vsaj
0,8 mm debele bakrene lakirane žice in
nato vse skupaj prelakiramo z gostim
lakom ali, kar je še boljše, namažemo
z dvokomponentnim lepilom, ki zelo do¬
bro utrdi navitje. Ko dušilki prispajkamo
na ploščico tiskanega vezja, ju z dvo¬
komponentnim lepilom še prilepimo na¬

njo. Feritni jedri lahko naredimo kar iz
feritne antene odsluženega radijskega
sprejemnika. Anteno prelomimo tako, da
dobimo dva približno 15 mm dolga dela.

Oba regulatorja naredimo na ploščici
tiskanega vezja, ki jo prikazuje risba 4.
Če potrebujemo samo en svetlobni regu¬
lator, na ploščico tiskanega vezja pri¬
spajkamo le elemente za en regulator,
medtem ko ostale izpustimo. Velikost
ploščice ustreza standardnim dimenzi¬
jam odprtin za stenska stikala, vendar je
dobro kljub temu preveriti mere zidne
odprtine, v katero smo se namenili vgra¬
diti regulator. Ploščico namreč laže prila¬
gajamo velikosti odprtine v steni kot
nasprotno.

Sestavljeno vezje vgradimo v ohišje
tako, da so elementi obrnjeni v notra¬
njost, saj je s tem omogočena povezava
žic električne napeljave s priključki na
ploščici. Če je stenska odprtina dovolj
globoka, je priporočljivo ležišče za varo¬
valko prispajkati na spodnjo (zunanjo)
stran tiskanega vezja. To nam omogoča
menjavo varovalke brez odstranjevanja
celega vezja.

Risba 6 prikazuje ploščico tiskanega
vezja in montažno shemo enojnega re¬
gulatorja, ki je zaradi pravokotne oblike
ploščice primeren za vgradnjo v različna
ohišja. Pri vgradnji regulatorja (npr. v na¬
mizno lučko) moramo najprej poskrbeti
za varnost. Po vgradnji mora biti vezje
popolnoma izolirano. Drugi pogoj za do¬
bro delovanje regulatorja je čim krajša
povezava s senzorjem, katerega povr¬
šina naj ne bo večja od 25cm 2 . Pri dolgih
povezavah in velikih senzorjih se vezje
namreč obnaša tako, kot da bi se ga ves
čas dotikali. Senzor in žička, ki ga pove¬
zuje s ploščico, v tem primeru delujeta
kot antena, ki lovi različne motnje. Zaradi
prevelike površine senzorja postane ja¬
kost motenj tako velika, da popolnoma
zmede regulator.

Na koncu še dve opozorili.

Za pravilno delovanje regulatorja mo¬
rata biti faza in ničla omrežne napetosti
pravilno priklopljeni (glej risbe)!

VEZJE JE MED DELOVANJEM, tudi
ko žarnica ne sveti, POD OMREŽNO
NAPETOSTJO!!!

Generator barve

Posebnost delovanja integriranega
vezja S576 omogoča zelo široko upo¬
rabo. Poleg svetlobnega regulatorja
lahko z njim naredimo tudi generator
barve. Ta napravica krmili tri reflektorje
treh osnovnih barv (rdeča, modra in ze¬
lena). Elektronsko vezje poskrbi za ča¬
sovni zamik med posameznimi kanali ter
reflektorje počasi prižiga in ugaša, kar
povzroči prelivanje barv v točki, kjer se
svetlobni snopi križajo. Prelivanje barv je

TIM 2 • oktober 1992 • 25

Risba 5a

Risba 5b

Risba 6a

Risba 6b

26 • TIM 2 • oktober 1992

ELEKTRONIKA

najizrazitejše, če znaša časovni zamik
med kanali ravno tretjino periode nihanja
kanalov.

Elektronsko vezje generatorja sestav¬
ljajo trije regulatorji, ki so popolnoma
enaki vezjem za svetlobno regulacijo,
opisanim v prvem delu članka. Razlika je
le v tem, da vezja nimajo senzorjev,
poleg tega pa sta drugemu in tretjemu
kanalu dodani še preprosti zakasnilni
vezji, ki zakasnita vklop regulatorjev. Ker
morajo regulatorji nenehno spreminjati
moč, vežemo šeste nožiče integriranih
, vezij namesto na minus pol napajanja
(nožiče 7) na plus pol. Dokler na nožicah
6 ni pozitivne napetosti, regulatorja ne
začneta delovati, kar s pridom izkori¬
stimo za zakasnitev delovanja dveh ka¬
nalov. Zakasnilni vezji sestavljata elek¬
trolitska kondenzatorja in trimer potenci¬
ometra. S trimerjema nastavimo tok pol¬
njenja elektrolitskih kondenzatorjev; čim
večji je ta tok, tem hitreje se kondenza¬
torja napolnita in narobe. Ko napetost na
kondenzatorjih doseže neko vrednost,
začneta regulatorja počasi prižigati re¬
flektorja.

Zakasnilna časovna intervala nasta¬
vimo glede na dolžino periode nihanja
prvega kanala. To naredimo tako, da
približno izmerimo čas, v katerem se
svetilnost žarnice spremeni od naj¬
manjše prek največje in nazaj do naj¬
manjše. Ta čas delimo s tri, nato pa
toliko časa vrtimo trimerja, da po vklopu
naprave dobimo želeno zakasnitev med
kanali. V našem primeru sta znašala za¬
kasnilna intervala približno 2,3 in 4,6 s.

Miha Zorec

Seznam elementov za svetlobni regulator
Upori:

R1, R6 = 1,5 M«

R2 = 1k£ž/1,5W

R3- R5, R7- R9 = 4,7 MH

Polprevodniki:

D1 = zener dioda 15 V/400 mV

D2 - D4 = 1N4001

IC1, IC2 = S576 (glej besedilo)

Trii, Tri2 = TIC 206 (ali podoben)
Kondenzatorji:

C1 = 47 pF/16 V
C2, C7 = 470 pF
C3, C6 = 47 nF (keramični)

C4 = 220 n F/400 V
C5 - C8 = 100nF/400 V
Ostalo:

L1, L2 = (glej besedilo)

F1 = varovalka 4 A z ležiščem
priključek s tremi kontakti (5 A)

Cena materiala (brez R2, IC1, IC2, L1, L2 in
priključka) pri podjetju HTE znaša 845 SIT.

V naši prodajalni lahko dobite:

• kompletne serije logičnih, linearnih in avdio-
video vezij

• mikroprocesorje, spominska vezja in periferijo

• tranzistorje, triake, tiristorje, diake in diode

• optoelektronske elemente, LED-diode in dis-
pleje

• kristale in filtre

Seznam elementov za generator barv
Upori:

R1, R5, R8 = 1,5 MSŽ
R2 = 1 k$ž/1,5W
R3, R4, R6, R9 = 4,7 MSŽ
R7, R10 = 470 kSŽ trimer

Kondenzatorji:

C1 = 220 n F/400 V
C2 = 47 pF/16 V
C3, C6, C10 = 100 nF/400 V
C4, C7, C11 = 470 pF
C5, C8, C12 = 47 nF
C9, C13 = 10 pF/16 V

Polprevodniki:

D1 = zener dioda 15 V/400 mV

D2- D4 = 1N4001

IC1 - IC3 = S 576 B

Trii - Tri 3 = TIC 206 (ali podoben)

Cena materiala (brez R2 in IC1-IC3) pri
podjetju HTE znaša 1130 SIT.

• upore, trimerne potenciometre in kondenza¬
torje

• konektorje in kable

• inštrumente, multimetre in pribor

• programatorje

• hladilna telesa, ventilatorje in ohišja

• spajkalnike in drugo orodje

• strokovno literaturo

A

HTE - PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN INŽENIRING
S PODROČJA ELEKTRONIKE d.o. o.

61000 LJUBLJANA, Roška 19-Tel.: 061/301-178 in 061/301-234-fax.: 061/301-234
-Odprto: vsak delavnik od 9. do 17. ure

Material pošljemo tudi po povzetju. Naročniki revije TIM imajo pri nakupu kompletov vseh potrebnih
delov za izdelavo naprav, katerih načrti so objavljeni v reviji, 5% popusta. Cene kompletov veljajo do
spremembe tečaja SIT/DEM, če bo ta večja od 10% (po tečaju BS).

a

MALI OGLASI

PRODAM šestkanalno napravo za radij¬
sko vodenje SIMPROP - SUPER STAR
12 (40 MHz). Kupcu podarim prospekte
in pet letnikov revije TIM (1986-1990).
Peter Meža
Šmarška 19
63320 Velenje
Tel.: (063) 855-093

PRODAM igrice za računalnik COMMO-

DORE 64. Zahtevajte brezplačen katalog.

Alen Oblak

Ob progi 5

66310 Izola

Tel.: (066) 62-434

PRODAM elektronski material in izdelke
s področja avtomobilske elektronike. Ra¬
čunalniško projektiram in izdelujem vse
vrste tiskanih vezij na vašem ali mojem
materialu. Za podrobnejše informacije
pošljite kuverto z znamko in naslovom.
Ivan Kajdič
Črešnjevci 189
69250 Gornja Radgona

AEROKLUB KRANJ
PRIREJA

II. DRŽAVNO PRVENSTVO
IN

ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE
NELETEČIH MAKET LETAL ZA ČLANE
V KATEGORIJAH:

KI M = 1:32 IN VEČJE
K2 M = 1:48 DO 1:50
K3M = 1:72 DO 1:75
K5 DIORAME V VSEH MERILIH

Prireditev bo v prostorih OŠ Peter Kavčič v Škofji Loki, 16., 17.

in 18. oktobra 1992. Prijave tekmovalcev pred pričetkom
tekmovanja (17. 10. do 10. ure). Startnina je 20 DEM v tolarski
protivrednosti na tekmovalca. Ob prireditvi bo potekala
letalsko-modelarska razstava.

TIM 2 • oktober 1992 • 27

RADIJSKO VODENJE

Modelarski triki

Letos začenjamo v naši reviji s po¬
glavjem, v katerem naj bi si mode¬
larji posredovali izkušnje bodisi s po¬
dročja gradnje ali s tekmovanj. Tuje
revije imajo take reubrike pod na¬
slovi »Tips und Tricks«, »Kinks and
Tricks« itd. Zato ste vabljeni, da na
primeren način opišete svoje izkuš¬
nje, predvsem pa, kako ste uspešno
(izvirno) rešili svoj tehnični problem.

Naj za začetek podam nekaj izku¬
šenj s tekmovanj z modeli čolnov na
električni pogon v t.i. razredih FSR.

Regulator v razredih FSR-E

Z veseljem opažam precejšnje na¬
raščanje udeležbe mlajših modelar¬
jev v skupinskih tekmovanjih ECO in
ECO-NACIONAL. Velika večina ima
v modelih cenejše regulatorje hitrosti
vrste FU-TABA/ROBBE 111 ali 112
oziroma podobne drugih tovarn.
Slednji imajo tudi možnost vzvratne
vožnje, ki pa je pri tej vrsti modelov
nepotrebna. Celo več; večina mode¬
lov vzvratne vožnje sploh tehnično
ne zmore, takrat pride v model voda
in ga potopi. To je bilo na tekmova¬
njih že večkrat videti. Če pride voda
v napravo za vodenje ali v tak regu¬
lator, lahko dobi pogonski elektro¬
motor celo polno moč v vzvratni
smeri sam od sebe in to tako dolgo,
dokler je še kaj energije v pogonskih
akumulatorjih. Model se začne na¬
vadno potapljati še preden baterije
popolnoma opešajo.

Zato vežimo regulator nekoliko
drugače. Vezava je prikazana na ris¬
bah A (klasična vezava, kot jo pred¬
pisuje firma) in B (vezava, ki jo pripo¬
ročam).

Vezava regulatorja za
kategorije FSR-E

Vezava na risbi B ima še to pred¬
nost, da ima manjšo notranjo upor¬
nost, kar pomeni manj izgub, motor
teče hitreje in regulator se manj
greje.

Ima pa taka vezava neko po¬
manjkljivost: ob vklopu in izklopu
dobi pogonski elektromotor kratek
impulz oziroma zavrti propeler. Zato
moramo biti pazljivi, da nas takrat
ladijski vijak ne poškoduje.

RV-naprava v razredih FSR-E

Skupinska tekmovanja, ki trajajo
po pet ali sedem minut, imajo še
poseben čar. Tam se zares izkaže,
kako temeljit je modelar. Zelo hitro
lahko odpove vse mogoče, pred¬
vsem pa pride v model voda. Kaj to
pomeni za napravo za vodenje, si
lahko predstavljamo.

V čem je rešitev, saj nekateri mo¬
delarji vzamejo elektronska vezja iz
ohišij, da bi pridobili kak gram ali
milimeter?

Najprej vsa vezja dobro zavaru¬
jemo s primernim sredstvom; pršilo
WD 40 je kot nalašč za ta namen. To

naredimo tako s sprejemnikom kot
z regulatorjem, ki smo ju prej vzeli iz
ohišja. Če servomehanizem ni vodo¬
tesen, popršimo tudi tega. Nato do¬
bro zatesnimo sprejemnik. Damo ga
v polivinilno vrečko ali balon in ga
povijemo z izolirnim trakom. Ta del
naprave je namreč na vodo še naj¬

bolj občutljiv. WD 40 privoščimo tudi
stikalu za vklop RV-naprave.

Vsa taka vezja pritrdimo v modelu
nekoliko više, da lahko prenesejo
nekaj vode v modelu. Na dno mo¬
dela ne sodi noben na vodo občutljiv
sestavni del!

Kaj storiti, če je v naš model prišla
voda in nam je naprava odpove¬
dala? Če je bila prej zavarovana,
bomo kar hitro gotovi. Vezja v ohišjih
odpremo, jih dobro prepihamo in
osušimo na soncu. Kar 90% možno¬
sti je, da bo vse spet delovalo. Pa¬
zimo na vložke iz samolepilne pena¬
ste gume v sprejemniku, regulatorju
in servomehanizmu! Če so se kateri
izmed naštetih delov zmočili, odstra¬
nimo penasto gumo, ki je vedno
polna vode in umazanije, iz dna mo¬
dela! Če tega ne storimo, bo vezja
nemogoče dovolj hitro osušiti.

Večina manjših tekmovalnih mo¬
delov se potopi, če vanje vdre voda.
Izguba modela z vso instalacijo vred
je boleča, vendar pomaga že prime¬
ren kos stiropora, s katerim zapol¬
nimo sicer neizkoriščen prazen pro¬
stor v trupu. Stiropor je lahek in brez
dvoma prinese manj teže kot grad¬
nja nepotopljivega prekata, pa še
odstranimo ga lahko, če je to po¬
trebno.

dr. Jan I. Lokovšek

-,->P

Kupon za brezplačno
objavo malega oglasa

TIM 2

MALI OGLASI

UGODNO prodam nerabljen 1,62-cm 3
motorček ENYA, primeren za jadralna le¬
tala, rezervoar PYLON, dvokanalno RV-
napravo, sprejemnik in servomotor.
Matija Jezeršek
Žlebe 3 d
61215 Medvode
Tel.: (061) 612-650

PRODAM dvokomponentno 15-minutno
epoksidno smolo (cena je 35 DEM/kg) ter
večjo količino elektronskega materiala in
izdelkov. Za podrobnejše informacije po¬
šljite kuverto z znamko in naslovom.
Severin Mohorič
Dobrteša vas 41/A
63311 Šempeter v S. d.

Tel.: (063) 701-846

28 • TIM 2 • oktober 1992

Gradiva
za spretne
roke

Takoj potem, ko je bil v počitniški številki
zadnjega letnika revije TIM na strani 304 ob¬
javljen kratek zapis o materialu za modelira¬
nje FIMO, je v uredništvo prispelo več vpra¬
šanj naših bralcev. Ti so želeli še več podat¬
kov, predvsem pa jih je zanimalo, ali je res
ponudba teh materialov pri nas tako slaba in
je zato treba ponje čez mejo.

Uredništvo revije TIM je že na letošnjem
pomladanskem sejmu UČILA '92 v Ljubljani
navezalo stike s podjetjem Antus d. o. o. z Je¬
senic, ki je takrat na svojem pisanem razstav¬
nem prostoru predstavilo tudi izdelke nemške
tovarne EFA - EBERHARD FABER, med ka¬
tere spada material FIMO. Podjetje Antus
d. o. o. je sedaj ekskluzivni zastopnik tovarne
EFA - EBERHARD FABER za Slovenijo in
njegovi predstavniki so z veseljem pristali na
sodelovanje z revijo TIM. V njej bomo skozi
celo šolsko leto v nadaljevanjih predstavili
materiale za modeliranje in oblikovanje firme
EFA (AOUAFORM, HOLZY, EFAPLAST,
FIMO, PAPPMACHE, plasteline, maso za ike¬
bane, kalupe ter masi za odlivanje CERAMO-
FIX in CERAMOFORM) ter delo z njimi. Hkrati
bo podjetje Antus d. o. o. - tako kot že lansko
šolsko leto - organiziralo tudi delovne semi¬
narje za učitelje likovnega pouka in seveda
vse ostale. Dosedanje izkušnje so namreč
pokazale, da so bili udeleženci seminarjev
nad materiali EFA izredno navdušeni in da jih
je velika večina na svojih šolah že ustanovila
krožke za oblikovanje in modeliranje z ome¬
njenimi materiali ali pa imajo namen to kmalu
storiti.

Marsikdo se bo vprašal, v čem je pravza¬
prav prednost materialov EFA pred barvicami,
plastelinom, voščenkami in glino, ki smo jih
bili doslej vajeni uporabljati. Največ seveda
pomeni izredno bogata ponudba na enem
mestu, saj je proizvodni program podjetja
EFA zelo obsežen. Izdelujejo svinčnike vseh

ZA SPRETNE ROKE

vrst, flomastre, peresa, kemične svinčnike,
radirke, voščenke, krede, šilčke, prstne, tem¬
pera in vodene barve, barve v prahu ter že
prej naštete materiale za modeliranje in obli¬
kovanje. Druga prednost teh izdelkov je
v tem, da se njihov izdelovalec trudi uporab¬
ljati čim več naravnih in predelanih surovin,
s čimer zagotavlja boljšo kakovost izdelkov in
dokazuje svojo skrb za zdravje uporabnikov in
okolje.

Podjetje EFA je bilo ustanovljeno v Nemčiji
že pred 70 leti kot tovarna za proizvodnjo
svinčnikov in radirk. Ustanovitev podjetja je
povezana z dolgo tradicijo izdelovanja svinč¬
nikov in radirk v Združenih državah Amerike.
Po drugi svetovni vojni so proizvodni program
razširili z različnimi vrstami ban/ in po letu
1965 še z materiali za modeliranje in obliko¬
vanje ter kalupi in masami za odlivanje. Kot
proizvajalec visokokakovostnih izdelkov z ra¬
zličnimi blagovnimi znamkami se je tovarna
EFA specializirala predvsem za raziskave in
proizvodnjo materialov za potrebe vrtcev, šol
in ljubiteljskih dejavnosti, hkrati pa z materi¬
alom FIMO daje možnost oblikovanja različ¬
nih vrst nakita in drugih okraskov tudi profesi¬
onalcem.

Masa za modeliranje AOUAFORM

V prvem nadaljevanju o materialih za mo¬
deliranje in oblikovanje tovarne EFA bomo
opisali maso za modeliranje AOUAFORM, ki
je primerna za otroke od 5. leta starosti na¬
prej. Maso dobite v obliki prahu, ki je naprodaj
v vrečkah po 200g in 2,5kg. Prah v razmerju
5:4 zmešate s hladno vodo in gnetete, dokler
ne dobite mase, primerne za oblikovanje. Če
vam po delu z AOUAFORMOM ostane še kaj
mase, jo lahko shranite v nepredušno zaprti
posodi, kjer bo ostala uporabna še nekaj ted¬
nov; prah, ki še ni bil zmešan z vodo, nima
časovne omejitve uporabe.

Masa je podobna glini, vendar je ni treba
žgati v peči, saj se v dveh do treh dneh
- odvisno od debeline izdelka) sama posuši
kar na zraku in s tem dobi potrebno trdnost.
Posušen izdelek je bele barve in ga lahko
poljubno barvamo s tempera ali vodenimi bar¬
vami oziroma kar s flomastri.

Kaj vse je mogoče narediti z maso AOU¬
AFORM, boste najlažje ugotovili sami, za vzo¬
rec pa si vseeno oglejte prikupno vasico z ži¬
valmi na naši sliki.

Matej Pavlič

Antus d.o.o. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK EBERHARD FABER

Cesta železarjev 12
64270 JESENICE
Tel. in fax: 064/81-094

Prodaja:

- ILA, Blatnica 12, Trzin, 61234 MENGEŠ

- MAPA, Železniška 12, 64248 LESCE

- DIDAKTOS (za vrtce), tel.: 061/192-296

- ANTUS, d. o. o. (po pošti)

Program EFA - EBERHARD FABER obsega:

- materiale za modeliranje in oblikovanje (FIMO, HOLZY, EFAPLAST,
AOUAFORM, PAPPMACHE, plastelin),

- materiale za odlivanje (CERAMOFIX, CERAMOFORM),

- svinčnike vseh vrst, barvice različnih debelin,

- akvarelne, vodene, tempera in prstne barve,

- voščenke in akvarelne voščenke,

- različno debele flomastre in lakirne flomastre,

- kemične svinčnike, peresa, šilčke, radirke, krede itd.

Vabimo vse trgovce, zainteresirane za prodajo kompletnega programa tovarne EFA - EBERHARD FABER, da se nam
oglasijo.

TIM 2 • oktober 1992 • 29

ZA SPRETNE ROKE

Tangrami - kreativne
sestavljanke

line približno 5 mm, odvisno od želene
velikosti. Škatlico lahko naredimo iz po¬
dobnega, vendar tanjšega materiala. Za¬
njo potrebujemo po površini še približno
dvakrat toliko materiala za dno in po¬
krov, ter letvice v dolžini obsega kva¬
drata za stranice škatlice in pokrova. Za
orodje nam bodo služili svinčnik, ravnilo,
šestilo, milimetrski papir, nož, modelar¬
ska rezljača, pila, igla, steklen papir, le¬
pilo ter čopič in brezbarvni ali barvni
nitrolak.

Tangrami so stari vsaj nekaj stoletij in
izvirajo s Kitajske. To so sestavljanke iz
kosti, lesa, keramike, v novejšem času
pa tudi iz papirja ali plastike. Elementi
prvih tangramov so bili kosi pravilnih in
različnih geometrijskih oblik, ki so pra¬
vilno zloženi sestavljeni kvadrat. Z upo¬
rabo domišljije lahko elemente tangrama
sestavljamo v različne like in tako ustvar¬
jamo podobe živali, ljudi, predmetov in
raznih simbolov. Pravzaprav lahko se¬
stavimo vse, kar si zamislimo.

V začetku 19. stoletja so tangrami
osvojili Ameriko in Evropo. Osnovna
oblika tangrama se je iz kvadrata razši¬
rila še na druge like, na primer pravokot¬
nik, krog, srce, jajce in tako ponudila
nešteto novih možnosti za sestavljanje
raznih figur. Prodajali so jih v ličnih škat¬
licah skupaj s knjižicami v katerih je bilo
prikazanih tudi več sto možnosti za se¬
stavljanje. S to igro so lahko vzpodbujali
svojo domišljijo posamezniki, ustvarjalni
in tekmovalni duh pa so tangrami spro¬
žali tudi v družbi. Prodajo so na primer
propagirali z besedami: to je igra za
mlado in staro, za moške in ženske, za
visoko družbo in za reveže. In za razliko
od ostalih iger: ne moreš izgubiti de¬
narja!

Ameriški izumitelj sestavljank Sam
Loyd v svoji knjigi Osma knjiga Tana
opisuje, da je ta igra stara več kot 4000
let, ter da jo je izumil kitajski bog Tan. Tu
je lahko skrit tudi en izmed izvorov
imena. Avtor trdi, da so morali igro poz¬
nati že Arhimed, Euklid in Pitagora. Izvor
imena je pravzaprav lahko tudi kombina¬
cija imena ene največjih kitajskih dinastij
Tang ter grške besede »gram«, ki po¬
meni pisanje. Lahko pa je tudi izpeljanka
angleške besede »trangam«, ki pomeni
sestavljanka.

Kako naredimo tangram?

Pa bodi dovolj zgodovine in teorije.
Raje se posvetimo vprašanju, kako prav¬
zaprav lahko sami naredimo tangram.
Ugotovili bomo, da to sploh ni težko.

Material in orodje

Za tangram potrebujemo kakih
20 x 20 cm velik kos vezane plošče, pla¬
stike, trde lepenke ali trdega lesa debe-

*****

/T

30 • TIM 2 • oktober 1992

ZA SPRETNE ROKE

Izdelava

D Risba 2. Tangram
»Devetka«

B

K

i iitl
* A AAv

VlMMI

Iz priloženih skic izberemo tangram in
prenesemo obliko s shemo razreza na
milimetrski papir. Najprimernejša veli¬
kost je kvadrat s stranico približno
10 cm, seveda lahko po želji naredimo
tudi manjši ali večji tangram. Za vzpod¬
bujanje otrokove domišljije je morda pri-
ročnejši kvadrat s stranico 20 in več
centimetrov. Z iglo kar skozi milimetrski
papir na izbranem materialu točkasto
zaznamujemo najvažnejše točke ozi¬
roma krivine ali pa razdalje s papirja
prenesemo s šestilom in tangram skon¬
struiramo na plošči. S svinčnikom ozna¬
čimo črte razreza in se lotimo natanč¬
nega žaganja. Pazimo, napaka se bo
poznala na dveh elementih! Elemente
po črti razreza zbrusimo s steklenim pa¬
pirjem, robove pa lahko zaokrožimo
s pilo ali brusnim papirjem. Če delamo iz
lesa, tudi površino zbrusimo s finim ste¬
klenim papirjem. Papirnate ali lesene
elemente tangrama prelakiramo z brez¬
barvnim nitrolakom, lahko pa tudi z bar¬
vastim. Da bo igra bolj pisana in zani¬
miva, lahko izberemo tudi več barv. Se¬
veda pobarvamo obe strani!

Zato da tangram varno spravimo,
lahko naredimo še lično škatlico. Izbe¬
remo material, ki je podoben tistemu, iz
katerega je tangram. Če smo se odločili
za lesen tangram kvadratne oblike, to ne
bo težko. Za stranice izberemo letvico
širine in višine npr. 5 x 10 mm in osnovni
kvadrat, sedaj dno, povečamo za dva¬
kratno širino letvice in dodamo še dva
milimetra, da bomo tangram laže spravili
iz škatlice. Letvice odrežemo na pri¬
merno dolžino in jih zalepimo na dno. Če
pa smo izbrali tangram oblike kroga,
srca ali česa drugega, je rešitev tudi
preprosta: elemente tangrama načrtu¬
jemo v osnovni obliki kvadratne ploščice
in odrezke v vogalih uporabimo tako, da
jih preprosto zalepimo v vogale kva¬
dratne škatlice. Na podoben način lahko
škatlico opremimo še s pokrovom.
Lahko jo pobarvamo, opremimo s figuro,
ki nam je med tangrami najbolj všeč, ali
kako drugo lepo risbo, in igrica nam bo
krajšala čas in burila domišljijo. In ne
nazadnje, to je lahko prav lepo darilo, še
posebej vredno, ker smo ga sami nare¬
dili! Pa obilo zabave.

Osnovni tangram

Osnovni tangram sestavlja sedem ele¬
mentov - tanov, ki jih sestavljamo brez
prekrivanja. Uprabljamo vseh sedem
hkrati. Omogočajo nam sestavljanje fi¬
gur ljudi, živali in raznih likov. Za pope¬
stritev lahko otrokom ob postavljanju li¬
kov pripovedujemo tudi zgodbico, na pri¬
mer o Rdeči kapici, saj figure babice,

Rdeče kapice, lovca in volka z malo
domišljije ni težko sestaviti.

Tangram »Devetka«

Osnovna oblika tega tangrama je pra¬
vokotnik. Ime pove, da ga sestavlja de¬
vet elementov, od katerih sta dva tra¬
peza, ostali pa trikotniki. Nekaj figur, ki
jih lahko sestavimo s tem tangramom, je
skupaj z načrtom prikazanih na risbi 2.

Okrogli tangram

Ravne črte in ostri koti osnovnega tan¬
grama in »Devetke« včasih predstavljajo
preveč grobe figure. Nežnejše oblike
lahko ustvarimo z tangramom v osnovni
obliki kroga, katerega konstrukcijska
shema in nekaj figur je na risbi 3.

Tangram »Zlomljeno srce«

Brez strahu! Zlomljeno srce ne bo
vaše, le tangram s tem imenom se
»zlomi« v devet elementov, iz katerih
lahko sestavimo prav lepe, celo roman¬
tične figurice. Nekaj jih lahko najdemo
skupaj z načrtom za tangram na risbi 4.

Tangram »Čarobno jajce«

Vsi vemo, da se ptiči izležejo iz jajc.
Prav presenečeni bomo, koliko različnih
ptic lahko sestavimo iz »Čarobnega
jajca«. Na risbi 5 lahko poleg sestavnih
elementov tega tangrama spoznamo ko¬
koš, petelina, gos, pelikanadn še mnoge
druge ptice. Seveda lahko z malo domi¬
šljije ustvarimo še mnoge druge pred¬
stavnike perjadi.

Sašo Pavko

TIM 2 • oktober 1992 • 31

ZA SPRETNE ROKE

AAXX

*.uXO

M  vm/

Risba 4. Tangram
»Zlomljeno srce«

Risba 3. Okrogli tangram

««6

4

32 • TIM 2 • oktober 1992

Muc —

obveščevalec

Kadar bi radi sporočili okolici, da ste
zaspani, utrujeni ali da je vaša soba
popolnoma razdejana, odziv poslušal¬
cev največkrat ni ravno prijeten. In če bi
radi imeli popoln mir, si (tako kot v boljših
hotelih), omislite tablico za sporočila. Da
ne bo preveč dolgočasna, jo izrežite
v obliki prijazne zaspane muce. Pove¬
čano risbo 1 najprej prekopirajte na na¬
vaden, nato pa v želeni velikosti še na
barvni papir. Povečano sliko prerišite
tudi na kolaž papir, če v kopirnici nimajo
barvnega papirja prave barve. Oba dela
muce, zgornjega in spodnjega, prilepite
na karton (šeleshamer), pobarvajte
proge, oči... Tačko, brado in konec repa
raho zapognite po prekinjeni črti. Se¬
stavna dela muce prilepite na karton ve¬
likosti formata A 4 tako, da bo razdalja
med njima 3,5 cm. Zapognjenih ploskev
ne smete prilepiti, ker boste podnju vta¬
knili trakove s sporočili. Karton na vrhu
na sredini preluknjajte z luknjačem (risba
2) in skozi luknjice povlecite vrvico
- obešalnik. Šeleshamer z OLFA nožem
narežite še na 3,5 cm široke trakove in
nanje razločno napišite obvestilo mimo¬
idočim.

ZA SPRETNE ROKE

Žaba

Za trup uporabimo kartonsko cevko (to¬
aletni papir), ki jo preoblečemo z barva¬
stim kolaž papirjem, za glavo pa ping-
pong žogico, ki jo pobarvamo s tempera
barvo in prelakiramo (glej TIM, letnik 30,
november 1991).

Žabin trup preoblečemo z živozelenim
papirjem. Prek pokončnega robu na
trupu nalepimo svetlozelen trebuh A, ki
ga izrežemo po kroju. Iz papirja, ki je iste
barve kot trup, izrežemo tudi gornje in
spodnje krake B in C. Za repek izrežemo
iz živozelenega papirja dva dela D po
kroju, ju nalepimo na spodnji zadnji del
trupa približno 3 mm narazen ter na ko¬
nici zlepimo skupaj. Za oči potrebujemo
dve leseni koraldi ali papirnati kroglici
s premerom približno 1 cm, ki ju prile¬
pimo na vrh glave, nanju pa z belo in
črno barvo narišemo še oči. S črnim
flomastrom za risanje na folije narišemo
žabi usta, malo više pa prilepimo dve
stekleni kroglici za nos.

NA TEH POVRŠINAH
NE PRILEPITE

Risba 1

TIM 2 • oktober 1992 • 33

ZA SPRETNE ROKE

TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE

Gotovo poznate drobno ilustrirano knjižico z naslo¬
vom 50 preprostih stvari, kijih otroci lahko naredijo za
rešitev Zemlje.  Postala je priljubljena tudi med našo
mladino. Skupina Earthvvork, ki jo je pripravila, nam
zdaj ponuja nadaljevanje: dvakrat po 50 ali 100 prepro¬
stih stvari za rešitev našega planeta. Knjiga je name¬
njena vsem, predvsem pa mladim in tistim, ki ne vedo,
kako bi se vedli do življenjskega okolja, da bi bilo
njihovo življenje bolj zdravo, urejeno, varčno in brez
skrbi.

Knjiga 100 preprostih stvari, kijih lahko naredite za
rešitev Zemlje  govori o učinku tople grede, onesnaževa¬
nju zraka, vode in tal, nevarnih odpadkih, kislem dežju,
varčevanju z energijo. Poleg splošnih stvari pa je v knjigi
še vsaj 100 nasvetov in navodil za vsak dan: kakšen
pralni prašek kupovati, kakšne so varčne žarnice in

grelci, katera barva ni nevarna, kako predelati avtomo¬
bilske gume, kaj storiti, če je v vaši pipi preveč zraka,
kako napolniti izrabljene baterije, kje predelovati od¬
padke vseh vrst, kako zbirati star papir, ga predelati in
s tem ohraniti na tisoče dreves, kako poskrbeti za divje
živali...

Knjiga vas poučuje in vam svetuje, obenem pa vas sili
k razmišljanju in delovanju. Ekološki problemi namreč
postajajo vsesplošni, tudi politični cilji človeštva - in
vsakdo med nami naj bi na vseh področjih življenja
poskrbel za čisto, zdravo in urejeno okolje.

V knjigi 100 preprostih stvari...  sta pravzaprav dve
knjigi, ki sta postali svetovni uspešnici. Ker sta bili
napisani za Američane, smo slovensko izdajo dopolnili
z domačimi podatki. Knjiga je tiskana na predelanem
papitju.

34 • TIM 2 • oktober 1992

SLIKOVNI POJMOVNIK


mam&mm

..

Bralci že poznajo slikovne pojmovnike Kemija, Biologija  in Fizika,  ki jih je
pred časom izdala Tehniška založba Slovenije, d. d. Pojmovnik Iznajdbe in odkritja
je narejen po njihovem vzorcu, saj ga je prav tako pripravila angleška založba
Usborne. Predstavlja najpomembnejša znanstvena odkritja in tehnične izume
od kamene do vesoljske dobe.

Snov je urejena tematsko, po področjih. Bralec lahko vsak izum in odkritje
spremlja od prvih začetkov do danes, tako da razume tudi razvoj in napredek
znanosti in tehnologije. Vsa odkritja in iznajdbe pa lahko najde še v kronološki
preglednici na koncu pojmovnika, kjer se lahko tudi pouči o največjih znanstve¬
nikih in izumiteljih od antike do konca 20. stoletja.

Redna cena: 1260 SIT - Cena za naročnike revije TIM: 1008 SIT

TIM 2 • oktober 1992 • 35

Darila

ZA SPRETNE ROKE

Vsako lastnoročno izdelano darilce
mame vselej razveseli, ne glede na
to, kdaj ga podarite. Na naših slikah
je več izdelkov. Tisti, ki ste s šivanko
nekoliko bolj spretni, lahko poskusite
mamo presenetiti s prisrčnim izdel¬
kom za kuhinjo, kakršna je naša ro¬
kavica v obliki kokoške.

Če se odločite za izdelavo takšnih
daril, boste gotovo našli doma tudi
koščke pravega materiala. To je raz¬
nobarvno blago, vata, pisan papir in
podobno. Poleg tega boste potrebo¬
vali še 2,5 cm širok enobarven trak
za obrobo in zanko. Trak prave
barve boste najbrž morali kupiti v tr¬
govini.

Sedaj si oglejmo, izdelavo koko¬
ške. Najprej izberite pravo blago. Za
spodnjo stran rokavice mora biti
blago nekoliko bolj trpežno. Naj bo
to debelejše platno ali kaj podob¬
nega. Kroj vrišite na mrežo v naravni
velikosti in iz blaga izrežite vse se¬
stavne dele. Po načrtu sešijte obe
polovici gornjega dela, obrnite na
drugo stran in dobro natlačite glavo
In vrat z vato. Nato izrežite spodnji
del rokavice in ravno plast vate,
v enaki obliki in velikosti. Vato nato
položite na spodnji del in jo pokrijte
z zgornjim delom. Rokave zarobite
in prešijte. Kdor je dovolj spreten pri
šivanju, lahko prešije tudi hrbet
z okraskom v obliki srčka.

Ko ste vse to storili, rob roka¬
vice obrobite s trakom. Trak najprej
našijte na gornji del, nato pa ga pre¬
pognite in ročno prešijte še spodaj.
Konec traku pustite prost, ga prelo¬
žite na polovico, prešijte in nato za-
šijte kot pentljo. Nazadnje z nekaj
vbodi sešijte preloženi spodnji del
rokavice pri prsih in repu, tj. zanki.

Končna izdelava rokavice koko¬
ške je odvisna tudi od vaše domi¬
šljije in spretnosti. Iz polsta izrežite
greben in podbradek kokoške in ju
z drobnimi šivi prišijte h glavici. Tudi
oči so lahko iz polsta, samo narisane
ali pa iz gumbov ali korald.

36 • TIM 2 • oktober 1992

ZA SPRETNE ROKE

Če niste tako spretni pri šivanju in
bi vam nekoliko zapleten kroj koko¬
ške povzročil težave, lahko sešijete
predpasnik. Kroj je preprost in brez
zavihkov. Bolj zapleteni šivi so le pri
obrobljanju predpasnika in našitju
obeh trakov, s katerim si bo mama
predpasnik zavezala. Če želite,
lahko na predpasnik prišijete še ve¬
like žepe. Morda vam bo starejša
sestra ali brat skrivaj pomagal s ši¬
valnim strojem, tako da delo ne bo
prezahtevno.

Iz lista pisarniškega papirja lahko
izdelate prikupno trikotno škatlico za
drobnarije. Papir poslikajte ali prele¬
pite z okrasnim papirjem, morda
celo z raznobarvnim blagom, izmi¬
slite pa si lahko tudi kombiniran ko¬
laž ali kaj podobnega. Z ravnilom
papir pazljivo upognite na vseh nari¬
sanih robovih in zavihke zalepite.
Nazadnje prebodite zgodnje tri za¬
vihke in jih zvežite z vrvico.

Iz navadnega papirja je izdelan
tudi srček. Prekinjena črta označuje
pregib navznoter, polna pa pregib
navzven. Zunanje površine srčka
pobarvajte ali prelepite, površine, ki
so obrnjene navznoter, pa naj osta¬
nejo bele. Če želite, lahko nanje na¬
pišete voščilo.

Po reviji ABC prevedel
Bojan Rambaher

Slika iz gumbov

V svojo sobo ponavadi obesite pla¬
kate in se sprašujete, zakaj so stene
videti podobne tistim v prijateljevi
sobi. Naredite si sliko iz gumbov, da
bo vaša soba videti nekaj poseb¬
nega, pa še mama bo vesela, ker se
bo znebila vseh odvečnih gumbov, ki
se valjajo po šivalni košarici. Kos
enobarvnega blaga prilepite na šeles-
hamer ali na risalni list, nanj s kredo
za šivanje ali z barvnim svinčnikom
narišite fantazijski motiv ter po vzorcu
prišijte raznobarvne gumbe. Vaša
soba bo bolj pestra, pa še gumbe se
boste naučili šivati.

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE
IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite odslej prejemati revijo
na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo
prefotokopirate ali kar prepišete in izpol¬
njeno pošljete na naslov: Tehniška za¬
ložba Slovenije, d. d., Lepi pot 6,
61111 Ljubljana. Prejeli boste položnico
za plačilo polletne naročnine in si tako
zagotovili tudi nespremenjeno ceno re¬
vije, ki v primerjavi z drugim že tako ali
tako ni draga. Stroške pošiljanja revije
krije založba.

Opozarjamo vas še na ugodnost, do
katere so upravičeni naročniki revije
TIM: vse poljudne in strokovne knjige ter
priročnike Tehniške založbe Slovenije,
d. d. lahko dobijo za 20% ceneje. Opazili
boste, da višina popusta ponekod že
pokrije polletno naročnino na revijo, zato
premislite o tej možnosti.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 30. oktobra prispele na naš naslov,
bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki revije TIM smo septembra izžrebali tri, ki bodo po pošti prejeli
knjižne nagrade: Marinič Sašo, Bistriška c. 74, 62319 Poljčane, Buzečan Nadja, Prade,
Poljska pot 21, 66000 Koper, Cimerman Andrej, Mavčiče 69, 64211 Mavčiče. Čestitamo!

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pismene odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino za prvo
polletje (pet številk), ki znaša 480 SIT, bom poravnal po položnici.

Ime in priimek: _____

Naslov: -- j-

Poštna št. in kraj: ____

Datum: _ Podpis: -

(Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.)

TIM 2 • oktober 1992 • 37

ZA SPRETNE ROKE

Piščalka iz

Za piščalko iz lesa, plastike ali kovine
ste gotovo že slišali, piščalka iz enega
samega koščka kartona pa je nekaj po¬
sebnega. Če ne verjamete, preberite na¬
vodila za izdelavo in že čez pol ure se
boste lahko na svoja ušesa prepričali, da
ne gre za nikakršno potegavščino. Piš¬
čalka iz kartona namreč daje od sebe
prav takšen pisk kot vsaka druga, saj pri
njej kljub nekoliko nevsakdanji izbiri gra¬
diva fizikalni zakon o valovanju zvoka
prav tako drži.

V načrtu sta prikazani dve izvedbi, ki
se razlikujeta le po velikosti, način izde¬
lave pa je za obe enak. Svetujemo vam,
da se najprej lotite večje piščalke, ki jo
bodo začetniki in tisti z manj izkušnjami

kartona

lahko hitreje izdelali, šele nato pa posku¬
site z manjšo. Povejmo tudi, da oddaja
večja piščalka temnejši in nižji, manjša
pa svetlejši in višji zvok (pisk).

Za izdelavo potrebujete kos tanjšega
kartona približno formata A5 (polovica
lista A4), košček selotejpa, svinčnik, pa¬
pir za kopiranje in podlago za rezanje, ki
je lahko kos lesonita, debelejšega kar¬
tona ali pa kar preganjen časopis; od
orodja pa oster nož OLFA, škarje in rav¬
nilo, ki naj bo po možnosti kovinsko.

Najprej iz revije natančno prekopirajte
skico razgrnjenega plašča piščalke in
s topim robom Škarij ob ravnilu narahlo
prevlecite vse v načrtu narisane preki¬
njene črte. Z nožem po neprekinjenih

črtah naredite štiri zareze, izrežite pa
tudi odprtino za zrak, ki je trapezne
oblike. Ko ste s tem gotovi, izrežite
plašč piščalke po zunanjih obrisih do
konca. Pri tem si lahko pomagate tudi
s škarjami.

Sedaj je na vrsti sestavljanje. Najprej
zapognite šrafirane dele jezička in nje¬
gov zgornji rob zataknite v srednjo izmed
treh zarez na spodnji strani ohišja piš¬
čalke. Šele potem čez dobljeno obliko
zavihajte drugi del plašča in ga z voga¬
loma zataknite v zarezi na spodnji strani.
Hkrati zapognite tudi zadnjo steno tra¬
pezne oblike. Piščalka je s tem narejena.

Zasnovana je tako, da lepljenje ni po¬
trebno, pač pa je priporočljivo okoli dela,
ki ga moramo med pihanjem vtakniti
v usta, zaviti košček selotejpa. Ta bo
preprečeval slini, da bi zmehčala karton,
pa še bolj higienično bo vse skupaj.

S piščalko lahko poljubno eksperi¬
mentirate in pri tem ugotavljate, kako
spreminjanje mer (npr. dolžine piščalke
ali velikost odprtine za zrak) vpliva na
višino in jakost zvoka.

Matej Pavlič


38 • TIM 2 • oktober 1992

ZNANSTVENA FANTASTIKA

Vohuni preteklosti

Ko so odpirali biofilmski inštitut, je bilo
čutiti prav posebno vznemirjenje. Občutil
ga je celo tak zakrknjenec, kot je bil
VVellman Zatz, poročevalec tedenske
priloge časnika Sunday.

Arlington Prescott, brisalec v tovarni
očesnih kontaktnih leč, je med izumlja¬
njem časovnega stroja odkril biočasovno
kamero. Navadno filmsko kamero, se¬
veda brezzvočno, ki je projicirala ča¬
sovni snop, ga ponovno vsrkala in po¬
sredovala na časovno in svetlobno ob¬
čutljiv film. Ko je spoznal, da se bo moral
zadovoljiti le s fotografiranjem preteklo¬
sti, ne da bi jo lahko obiskal, je Prescott
prenehal raziskovati in postal je pred¬
stojnik otroškega vrtca.

Toda kot je v teleinformacijski pisarni
pojasnil Zatz medtem ko je z osebnim
narekovalnikom vnašal zapiske v gla¬
sovni zapisovalnik, je bil biofilmski inšti¬
tut zasnovan na Prescottovem zavrnje¬
nem odkritju. Velikanska, mogočna
zgradba je bila v glavnem pod zemljo in
je bila zgrajena v slogu 23. stoletja. Bila
je darilo Humboldta Maxwella, bogatega
tovarnarja hranilnih kapsul, opremljena
s tisoč biočasovnimi kamerami. Zaposle¬
nih je bilo tisoč ekip, ki so jih sestavljali
biografi, vojaški analitiki, zgodovinarji in
drugi izvedenci, da bi zapisovali zgodo¬
vino tako, kot se je v resnici zgodila
- v skladu z Maxwellovo podporo pa so
posebno pozornost namenili pomemb¬
nim industrialcem, politikom in umetni¬
kom v preteklosti; v takem vrstnem redu,
kot je bilo rečeno.

VVellman Zatz je med sprehodom
skozi biofilmski inštitut uspel posneti le
nekaj kratkih, zadirčnih intervjujev. Lov
za dogodki in osebami je bilo živčno delo
in prekinitve so ljudi motile.

Naposled se je ustavil pri ekipi, ki je
bila videti nekoliko prijaznejša. Na za¬
slonu so opazovali prizor, ki je spomihjal
na elizabetinsko Anglijo. »Sir Isaac New-
ton,« je znanstveni biograf Kelvin Burns
zagodrnjal v odgovor na Zatzovo vpra¬
šanje. »Velik mož. Zvedeti hočemo, za¬
kaj se mu je zmešalo.«

Zatz je bil s tem seveda seznanjen.
Naslovni članki v časniku Sunday so že
stoletja uporabljali Nevvtonov primer pri
podpiranju tez o psihičnih fenomenih.
Potem ko je še pred petindvajsetim le¬
tom opravil vsa osupljiva odkritja, je ve¬
liki znanstvenik preživel ostanek svojega

dolgega življenja v iskanju prekognicije,
kamna modrosti in podobnih priveskov
misticizma.

»Moja domneva je, da so preganja¬
vico povzročili občutki zavrnitve v otro¬
štvu, « je menil psihiater Mowbray Glass.

Toda na zaslonu je bil srečen deček
v kar normalnem domu in šolskem okolju
17. stoletja. Glass je postajal vse bolj
zmeden, medtem pa je sir Isaac ven¬
darle odkril binominalni teorem, diferen¬
cialni Integralni račun in nadaljeval z de¬
lom na gravitaciji, ne da bi kazal kakršne
koli znake čustvenega neravnovesja.

»Najneverjetnejše demonstrativne in
deduktivne sposobnosti, kar sem jih kdaj
videl. Ne morem verjeti, da bi takega
človeka lahko pritegnila mistika,« je me¬
nil Pinero Schmidt, znanstveni integra-
tor.

»Pa vendar ga je. Poglejte!« je dejal
Glass in otrpnil.

Moški na zaslonu, ki je bil oblečen
v svileno suknjo, ovratno ruto in dokolen-
ske hlače, se je sam  i/ temi neudobno
opremljene sobice naglo ozrl navzgor.
Za trenutek je pogledal točno v časovni
snop in se nato zazrl v temo svoje sobe.
Zgrabil je srebrni svečnik in držeč težki
svečnik kot orožje, preiskal sobne vo¬
gale.

»Nekaj mrmra,« je naznanil Gonzales
Carson, ki je bral z ustnic. » Vohuni. Pre¬
pričan je, da mu hoče nekdo ukrasti od¬
kritje. «

Burns je bil videti zmeden. »To je bil
prvi znak zloma, ki smo ga opazili. Toda,
kaj ga je povzročilo?«

»Naj bom preklet, če vem,« je priznal
Glass.

»Dednost?« je vprašal Zatz.

»Ne, to smo preverili,« je odločno od¬
vrnil Glass.

Bioekipa je še več ur skušala odkriti
kaj več. Ko je znanstvenik zašel v tride¬
seta leta, mu je prešlo v navado, da je
nenehno pogledoval navzgor in se skriv¬
nostno nasmihal. Na svoji smrtni postelji,
štirideset let kasneje, je srečen in brez
strahu z ustnicami nemo oblikoval be¬
sede. »Moj angel varuh,« je tolmačil
Carson. » l/se življenje si bedel nad me¬
noj. Zadovoljen sem, da se bom srečal
s teboj.«

Glass se je zdrznil. Obšel je eno bio-
ekipo za drugo in vsaki postavil kratko
vprašanje. Ko se je vrnil, je drhtel.

»Kakšen je odgovor, doktor?« je ne¬
strpno vprašal Zatz.

»Nič več ne smemo uporabljati bioča-
sovne kamere,« je pojasnil Glass. »Moji
sodelavci so raziskovali psihoze Roberta
Schumanna, Marcela Prousta in ostalih,
pri katerih se je v končni fazi vedno
razvila preganjavica.«

»Da, toda zakaj?« je vstajal Zatz.

»Zato, ker so mislili, <da za njimi nekdo
vohlja. In seveda so imeli prav. To smo
bili mi.«

H. L. Gold
Prevedel Žiga Leskovšek

TIM 2 • oktober 1992 • 39

UGANKARSKI KOTIČEK

Serpentine

Besede vpisujte najprej proti desni, v drugi vrsti pa proti levi, tako kot tečejo
serpentine. Zadnja črka prejšnje besede je hkrati prva črka naslednje. V ozna¬
čenih stolpcih dobite ime in priimek ameriškega iznajditelja strelovoda in
kondenzatorja (1706 -1790).

1. ime slovenske igralke Jakopič, 2. črna celina, 3. stroj, naprava, 4. urednik
slovenskega televizijskega zabavnega programa, Mito, 5. hipnotično stanje, 6. moč,
7. ime in priimek znanega slovenskega dirigenta, 8. zamejstvo, 9. ameriška zvezna
država z glavnim mestom Montgomery, 10. področje ob severnem tečaju, 11. grški
bog, sin Zevsa in Late, 12. oseba, ki koga nadomešča, 13. srednjeveški konjenik
z oklepom, 14. grm iz družine vresovk, sleč, 15. ime slovenske manekenke Gazibara.

TIM 2

Revija za tehnično ustvarjalnost mladih

OKTOBER 199S, CENA 96,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61102

Revijo TIM izdaja Tehniška založba
Slovenije, d.d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61000
Ljubljana, telefon: 213-749 (uredni¬
štvo), 213-733 (naročniški oddelek),
fax: 218-246

Revija izhaja desetkrat na leto. Naro¬
čite jo na naslov uredništva. Posa¬
mezna številka stane 96,00 SIT, pol¬
letna naročnina pa 480,00 SIT.

Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-
603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej
Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič,
Miha Zorec, Roman Zupančič
Odgovorna urednica: Mihela Mikuž

Urednik revije: Jože Čuden
Oblikovanje in tehnično urejanje:
Božidar Grabnar

Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljub¬
ljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za
kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport
ter Ministrstvo za znanost in tehnolo¬
gijo Republike Slovenije

Revija spada med publikacije, za ka¬
tere se plačuje 5-odstotni davek od
prometa proizvodov na podlagi od¬
ločbe Ministrstva za kulturo št. 415-
155/92 mb z dne 4. 3. 1992.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI:

Otokar Hluchy, stari znanec z modelarske piste na Barju, se zadnja leta posveča
predvsem RV letalskim maketam. Na sliki je z maketo letala De Haviland Tiger
Moth v merilu 1:5. Model poganja motor Webra 15 ccm, za vodenje pa uporablja
RV napravo Graupner JR MC-18.

(Foto: Domen Hluchy)

Enačba

Poiščite besede A, B in C, ki jih zahtevajo
opisi, in jih tako, kot kaže enačba, združite
v besedo X. Dobili boste južnoameriško dr¬
žavo z glavnim mestom Buenos Aires.

A + B + C = X

A. 100 m 2 , B. dedna zasnova v kromoso¬
mih, C. ameriška rock pevka Tina.

Rešitev nagradne križanke iz prejšnje šte¬
vilke TIMA:

osnova, netilo, stotak, Atenec, lori, tamar, Ne,
Apis, lin, mit, Ank, beg, non, Ela, tek, alga, Rn,
zarod, Buri, Nikeja, trokar, aksiom, robide.

Nagrade za pravilno rešeno križanko prej¬
mejo:

1. Gregor Razpotnik, Kresnice 1 A, 61281
Kresnice

2. Andrej Mežan, Dol. Nem. vas 55, 68210
Trebnje

3. Leon Bajc, Brilejeva 22, 61117 Ljubljana

Rešitve obeh ugank prepišite (ne trgajte
revije!) in najkasneje do 30. oktobra po¬
šljite na naslov Tehniška založba Slove¬
nije, d.d., Lepi pot 6, 61111 Ljubljana (s
pripisom »Ugankarski kotiček«). Trije iz¬
žrebani reševalci bodo po pošti prejeli
lepe knjižne nagrade.

KAZALO

40 • TIM 2 • oktober 1992

Pottex

Sekmufen-

Kleber

r  Pattex "

Patronen

Pntfp*

k(/

_ IZBERITE PRAVO 0
2 LEPILO ~

'~:A

&<*$>

TxoY«\s>-

UHU/ V DOBREM IN V ZLU

Lepila za vse materiale

ptUS schnei/fesf

ijKgTp

© Univerzalno tekoče lepilo na podlagi
umetnih smol za točkovno in
ploskovno lepljenje.

© Hitro vezoče tekoče lepilo za vse
vrste papirja v pisarni, šoli ali doma.

Hitro vezoče lepilo za splošno
uporabo in modelarstvo.

© Univerzalno lepilo z visoko lepilno
močjo za vse vrste umetnih mas.

© Temperaturno visokoodporno
kontaktno kavčukovo lepilo.

Trenutno cianokrilatno lepilo za
neporozne materiale.

© Dvokomponentno epoksidno lepilo
z visoko končno trdnostjo.

Hitro vezoče lepilo za les, papir in
stiropor.

Industrijski tlaki

Trenutno cianokrilatno lepilo za
porozne materiale z možnostjo
kratkotrajne korekture.

d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana-Šmartno
Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296

TIMOVA PRILOGA • TIM 2 • oktober 1992