Si \m # « List 46. Tečaj XXXIV. 1 Êfrî'^ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskariiici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; p po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 15. novembra 1876. O b s e g : Kaj je z mra vijami ? Se li more meriti čebelarstvo z nepremakljivim satovjem s čebelarstvom s premakljivim satovjem ? Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) ob potu od Poženka na Šent-Urhsko goro Tajnocvétke (kryptogami) Postava zoper pijančevanje Popotne crtice. (Dalje.) Govor grofa Hohenwarta v zbornici poslancev 4. nov. o razpravi ministerstvenega odgovora na interpelaciji o Turških za- devah. Sodba večne pravice. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. T7* A T) r HT A V ikolJUw Gospodarske stvari. gospođom družlbenikom c. k. kmetijske družbe Kranjske Kaj mravljamn Mravlj 80 malokaterikrat na dnevnem red v kmetijskih časnikih, pa še takrat se jim del krivica V obcni zbor v i jjublj a ni godi To kajt V i • • a tej ej se pa ni res î izjeme med škodljivo žival. 22. novembra 1876. Kmetijstvo ima res silno veliko sovražnikov Go ; uši (Zbor je v dvorani mestne hiše m se zacne ob 9. uri dop old ne.) senice, poljske miši, žužeki druzega mrčesa poškoduje potom na obrazu sejal ali sadil. In, žalibog, da nimamo in , bolhe in cel regiment ničuje, kar je kmet s Progrmn obrav nav : Zacelili govor pređsednikov. Poročilo o delovanji glavnega odbora. zdatnih pomočkov zoper te sovražnike, — najbolj< preganjaice teh sovražnikov pa neumni clovek sam pre lovi ganja, zaprte s tem pa dvoj in mon in to so tič dobrotnike redi, poklad j in da v tičnike hudodelst jim mravlj Predlog drnzbenega računa za leto 1875. in proračuna za leto 1877. Porocila ill predlogi podrnžnic in predlogi posa- Mravlj so lučinke ali enem dop JaJca JaJ i mravlj iég pa Tirolske družbe kmetijsk teij ki jih na sejmu na prodaj imajo, gozdnih mravelj, gozdne sasniku ; prija- tako piše učeni dr. Hamm y v so neprecenlj gozdov. Sploh tudi druge mravlje s tem meznih družbenikov, gledé na 19 družbenih zijo po sladkih rečéh, niso tako silno škodlj o pravil. Poročilo o oskrbovanji drnžbencga vrta. potrebi deželne postave za povzđigo živino navad 1 j u d j mislijo ; gotovo pa y y UUITMUUV aj WUJV LUIOIIJ v , ^UlUYU j-»C* J^, da gOZďiiC <âi rujavo-rdeče mravlje so kmetijstvu velike dobrotnice /A • i« 1 i • l ■ « « - « da kakor ali reje o tem oziru, da bi se le licencirani junci smeli za pleme rabiti. 0 gozdnih in pašnili razmerah v okraji Radoljškem. Želje o vspešnem obdelovanji močvirja in odstranjenje poglavitnih zaprék. One jih se zivij od pljevkov, gosenic, žužkov itd v gozdu veliko, ondi more drevj Kj zarad poseb- okoliščin škodo trpeti od lubadarja, gosenic in druzega mrčesa; kajti znane so mravlje kot najpredrznejše, najkrvolocnejše in najpožrešnejše morivke vsega žival- one ne morijo samo živali zato, da jih snedó, stva ampak večkrat tud zato t da jih pokončaj 10 Volitev 4 udov glavnega odbora. Volitev castnili in dopisovalnili đrnžbeniii udov gokrat se bojuj ej o same med seboj grozo vi to veliko veče živali, kakor so lotij gajo, ker \ združeno močj y Mno- in se same, in jo zma in Glavni odbor c. k. Kranjske kmetijske dražbe nad n jo. Ze Aenea Sil vij ji noval ,,tigre med žuželkami", ki morijo , če tud Ljubljani 5. novembra 1876. Karol baron Wurzbach s prvosednik. .....— ~ „„«w»».*».. , »uvuj lačné, in domu vlečejo, kar so zgrabile veliki množini planejo zato po pravici ime- i niso Gozdne mra so tedaj gozdom neprecenlj ko r. ? Dr. Janez Bleiweis s. r. ? ristne; one čedijo gozde vsega škodljivega mrčesa in so take neutrudljive policajke v gozdu, da se oni mrčes nikoli ne more presilno pomnožiti. Umni gozdnar jih po takem ceni kot ^svoje najbolje prijateljice in jih koli ne preganja. Zalibog da pa je malo tacih gozd narjev, ki bi poznali natoro mravelj, ali pa da je dosti tacih, ki so prenečimurni, da bi branili pokončavanje mravljišč in nabiranje mravljinih jajic. Zato nasvetuje dr. Hamm dajanje mravljinih j y naj na trgih se prep y vsaj ; pro- dokaj druzih reči jati. ki se prtim ptičkom za hrano morejo da Prepovedal naj bi se pa tudi prav oštro ptičj lov, vsaj bi moralo vsakemu pametnera ek znano biti d so ptiči kmetijstvu največji dobrotniki Dne Leta 10. 1868. Je bii prvi shod kmetovalcev na Dunaji. 1861. Je bila na Bavarskem prvikrat oklicana postava za zložbo zemljišč. (Dalje prihodnjič.) Se more meriti čebelarstvo z nepremakljivim v. satovjem s èebelarstvom s memakljivim sa t o v j e in ? « Na to vprašanje je v velikem zboru nemških av-ktrijskib čebelarjev v Vratislavi kakor ,,Slov. Ceb." pise odgovoril slavni dr. Dzierzon tako-le: Nepremakljivo delovanje se ne more meriti s premakljivim, ampak povsod zaostaja posebno pa že tam, kjer je kratka pasa. O t.iki priliki mora biti panj močán nikjer le ena, če tudi o bra y Se , pa toraj je treba slabějším pomagati ter jim sem ter tje kak sat z zalego dodati. Kako pa pri n e p r e m a k 1 j i v e m satovji? (To lahko veljá tudi za našo dobro, pa kratko pašo o ajdovem cvetji v jeseni. — Vred.) Polno satovje je treba izprazniti po medmetalnici, da se čebelam ni treba muditi z izdeiovanjem satovja, kako pa težavno je delo z nepremakljivim delovanjem? Dalje: blag6 je pri premakljivem satovji lepše; lahko se tudi bolj si méd (na pr. iipov, riČkov) od slabejšega loči, pri ne-premakljivem delovanji gré vse. v kup, marsikaj tudi nesnage vmes in blago je neokusno, slabeje ter nima prave cene. Za njim se je oglasil drugi predsednik občnega zbora ter z umostavkom dokazal, da je pametniši čebe- lariti s premakljivim, kakor z nepremakljivim sa- Se dá z nepremakljivim satovjem tovjem. Rekel je: ,, tako lahko delati, kakor s premakljivim? Odgovor: Ne! vrže čebelarstvo s premakljivim satovjem toliko Nam dobička, kakor čebelarstvo z nepremakljivim ? Odgovor: po sebi sledi, da moramo premakljivega delovanja se lotiti , če hočemo Da! Tedaj kaj se prepiramo? Samó zaslužiti častno imé umnih Čebelarjev." Poklonivši se 7 Je rekel: ,,Mislim, hotel." Splošno ploskanje in „pravo" mu je donelo po dvorani. ^aravoznaiiske stvari. lajnocvétke (kryptogamî) ob potu od Poženka na Šent-lrhsko goro II. Popisal S. Robič. Sieh! es leuchtet still und gross Hohe Weisheit auch an jeder Pflanze : Von dem koniglichen Cedernkranze Bis hinunter auf das nieďre Moos. Tako 7) Uran popeva nemški pesnik Tiedg In zaisto ! Deneš kak del I v svoj J ali lepi pa mahú pod drobnogled (mikroskop), ki poveća stvar 500 do 800krat 7 odp se tvojim očém v teh malih , razodevaje stvaricah, tako rekoč, nov, nepoznán svet ti modrost in v3egamogočncst Stvarnika v najobilnej zagledaš mnogobrojno število različnih stanic meri iz katerih Spremi j 7 mično sestavlj si me v duhu cela drag tw'^iuujtjUYat oi iju u v uuuu , uiaci viiat^ij i ženka na Sent Urhsko goro, ogledovaje z menoj lične liš mah a J te hoČem pa stlina čitatelj ! od Po- potu ti 7 kazaj 7 ki rastejo ob tem potu ali na tleh ali pa na raznih drevesih in kamenji. Tudi mah kakor spadajo v vrsto tajnocvetek Stop iz župnijskega poslopj imava ta koj nogami „Barbula fallax", ki tíi na peščencu raste pod Se pomakneva od todi do starega župnijskega poslopj katero zdaj cerkovniku ter orgl služi v stanovanj 7 7 u / v da sem dokazal, kar sem dokazati prezeno vidiva obzidje vrta z raznimi mahovi čez in čez pre Nahaja se tu: „Barbula ruralis", „Barb, tor tuosa 7 Barb unguiculata". Nik ne mi ime od kake Barb ne diminativ brad » ne 7 latinske besede barb j » i « . . bradica, in to zato, ker ima ustje plodne Zgodoviíiskl spomini vsega sveta precej dolgo , iz 32 tankih nitek zvito bradico ker pa ampak , tř> j 77 da barbula 7 ima ) brada 7 tedaj ma ustje plodne pušcice Pole0 vredjeni po mesecih. teh jd se ali v pih ali pa V velikih biazinah Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Izothecium myurum", ki ima imé od grške besede ; potem 7i 1 z 0 s to enak in pa thek pusica Dné 4. Meseca novembra. Leta 1864. Je umri Leopold Grabner, eden najslav- niših gozdarjev Avstrijskib, kateremu so Avstrijski gozdarji stavili spominek v Maria-brunn u, kjer je učenik gozdarstva bil. 77 Anomodon rostratus" (napačno tavlj ime iz m attennatus" iz r h 0 d 0 pravilno in pa d 77 Anom 7 „Anom. viticul08us", „Rhodobrium roseum roža in pa b mah) 7 den naj lepših mahóv, ki ga plodnega redko kdo dobi, podoben po jih listkih enim dicam ? 17 tinum" (imé po Thuji), „Thuid. tamariscinum Thuidium abie Hy ) 7) 1768. So se za odvrnitev živinskih kug prepove- locomium triguetrum" (od hylocom 31* * # 1 # / * \ ft J| 1 • 1 • t • I \ TT 1 I 1 ^ dali sopašn[ki (gmajne) na Moravském in gozdni prebivalec) i 77 Hvl loga plendens". Ti zadnj ali trij v Avstrijski Sleziji; v 3 letih so se morali so neločljivi tovarši ob potu razdeliti in predelati v senožeti in v de- droides" (iz k 1 i m a x = gred in pa d e n d Po tem „Climacium den drevo) teljšČa. Le pašniki za ovce so bili od te podoben malim zelenim drevescem, in pa „Fegatelia : « ^^ u sir ; k^aorlí fo rr q t n —■ 1492 neba 1747 prepovedi izvzeti. Je pri Ensisheimu v Alzaciji izpod pádel 270 funtov težak ognjen kamen. Je umrl nemški kemik Marggraf, ki iznašel slad kor (cuker) delati iz sladkorne p 8 conica tumva , ni ima svoje .luu .c»«. --- jetra, tedaj ,,pravi jetrenjak", ki v precej velikih zele nih krpah v obzidnem podnožji plazeč se po tleh raz- mé ki besedi fegat Je rašca. Stopaj dalj vidiva na levi strani pota pod gr movjem „Hypnum purum" (hyp spanje) 17 Eu 1866. So gozdarsko učilišče v Mariabrunn-u rbynchium striatum a e u dobro in pa rhynch prenaredili v gozdarsko akademijo. 1810. Je na Pruskem oklicana bila postava za posle. kljun), „Mnium cuspidatum" (m mab) pri drevesih pa „Hypnum cupressiforme malothecium sericeum (í h o m a 1 jezerski „Ho- enak in pa t b e k e = pusica), „Brachitecium populeum" (iz b rachy s = kratek in pa theke), „Leucodon sciuroides" Ozii po domovini. (i e u k os bel in o do u s y v zob y s c i u r u s veve- rica) ; gyn yy e Pterigynandrum filiforme" (pterix = peruta, ,,Neckera complanata" ženska, aner mož) ognnja; 1 o s P o p o t u e crtice. Spisal političen sitnež. (Dalje.) Zavoljo pregoste megle nisem zagledal Se mi ča, ... __v,...— predno nisem bil že skoro v sredi vasi. Ozrem se po- plešast), ki nekatera debla kakor s plasčem strani in zagledam strmeč prvo posebnost tegavkraja, ^ ^ n li Kk n nn nrtrtinn • I T I /\ í A /lMt rt rvli 1 n U /rv n fcl O m / * inn/1 ofnnilťíA f A kl/% n rv» r» ^ « n. ^ . ^ (po Neckeru prirodoslovcu), „Frullania dilatata" (po tt\___m__l> „ J i ^ _ y Frullani), ,,Radula complanata" (radere = praskati strgati), oba na deblih, in „Madotheea platyphylla" (m a-d o s y na v - e j a h pa zapaziva: ,,Ulota crispula (o u- runjav). Došla sva k Cešniškim njivam namreč nad štacuno tablo s sledečim napisom: „Stefan preblažena kul- f Kjer na obeh stranéh pota. Tukaj najdeva: „Leskea poly- Der Gane Gemište Ware, handlung. skalovje tura! Pogledam napis še drugič očala ni drugače: ) carpa" (po profesorji Bogm. top Leske), in stege tretjič napis je natančno si brišem tak. Za 7) Amblystegium Boga ! kaj je moža napotilo bahati se s tako nemščino! pokrovček), Ali ni v Semiču nikogar, ki bi mu naredil pošten in serpens" (a m b lys Eurhynchium praelongumť% „Rhynchostegium murale" pravilen slovensk (ali, če že ni drugač, nemšk) napisi Držim že skoro za kljuko, da bi mu jaz sam ponudil (rhynchos = kljun) giothecium " (plagios Rbyoch. ruscifornie" pošev) sylvaticum' Fissi- se za to samaritansko delo, kar zagledam na drugi ^.vw^vv^^ vr o i----J iij • —, -- —^ ———- ——- — - , • dens bryoides" (f i s s u s = razklan), „Hypnum mollus- strani cerkve visoki zvonik, v katerem bije ura tri. Urno pogledam jaz na svojo, s katero se lahko baham, cum", ki v velikih plahtah kamenje pokriva. Na desni strani pota, kjer skalovje preneha, so na- da natančno gre, a moja kaže štiri. mešani pod grmovjem : ,,Weisia viridula" (po prirodo- zbezljala?' slovcu Wei su), „Atrichum undulatum" i si mislim - o i« & a i. ,, Vraga, lui jc h ali pa so Semičani v času mi Je brez in za celo uro thrix las) y yy Polytrichum aloides" (polys = mnogo) zadej ? (i Nercšivši te zastavice sem že stopil cez - LAJI LJ KJ Jy J^l M, v KJI v KJl uv íidOlílUW O^IJJ fJ Otupil p Tři ^ VAC?" Bartraniia kanijakega poslopja, kamor me je vleklo že davno mi de- a ,,Politr. urnigerum", ,,Politr. juniperinum , ,^cnu»ui>a ^ ^ uavuu m. pomiformis" (po William Bartramu) ,,Dicranum sco- dano prijazno povabilo. Kako sem bil sprejet, tega ne parium" (d i cr a n o s = dvovilčen) in „Bryum capillare a (Kocec prihodnjič.) bom obširno popisoval; le to naj bo ob kratkem rečeno da smo bili zopet popolnoma svoji pri svojih y da Podtiéne stvari. > y in je izvrstni „semičan" različnih barv obilne solze ve- Kar Postava zoper pijančevanje. Med predlogami, ki jih je ministerstvo v obravnavo • • i ir\ • • t § se selja pretakal. Pozno smo se ločili in šli počivat, se mene tiče , gotovo nisem slabše in mirnejše spaval, kakor malo dm prej tu gospod škof. Zbudím ge, ko zvon sedem zazvoní. Urno sem na nogah in se jamem unidan izročilo zbornici poslancev na Dunaji ena, ki zadeva določbe , nahaja napravljati, ker mi je bilo žal za juterni zrak. Komaj pa sem na pol oblečen, že stopi vljudni gospod dekan kako bi se u b r a n i la pi j a- nost. Postava ta zadeva le Galicijo (Poljsko). Vzrok tej postavi je, da se v Galiciji čedalje bolj in tako strašno razširja pijančevanje, da je vlada pri- Pi- v sobo z vprašanjem: „Boste li tako zgodaj vstali V" „Zgodaj?" ga zavrnem jaz, ,,saj je že sedem zvonilo!" „Hehe", pa se mi nasmeje, „Ie poglejte na svojo uro y siljena, vsaj nekoliko ovir staviti tej razuzdanosti. jancev je že od nekdaj v Galiciji bilo toliko, da že po- ta kaže pol glasno če gre dobro." Jaz pogledam na svojo uro y a sest. prejšnje čase je bilo ostrejših naredeb zoper pijance v i • • stiri ; ko ; vanje potreba; vse te naredbe so dozdaj premalo sedem zvoni." „Kako je to?" vskliknem na ura moja znorela? Včeraj je kazala tu tri bila, danes pa kaže šest, ko tù že yy Je že dobra vaša ura" spregovori izdale; zato treba zdaj popolne posebne postave za vso to deželo. Posebne razmere so v tej zadevi v Galiciji. Sin podedva po svojem očetu nagon k pijanosti; krčmarji gosp. dekan, in ko ga debelo gledam, pojasnuje dalje: yy Pri nas taka. Ljudje ne gredó na delo prej y ko judje pa mu strežejo z žganjicami tudi na upanje. Tako si pijanec čedalje vec dolgo v na glavo nakoplje , od zaslišijo zvon, ki naznanja sedmo uro. Zvečer pa ne boste zopet čez sedmo uro nikogar na polji obdržali. Naš cerkovnik pa je zvit mož in jih dobro za nos vodi. Zjutraj namreč porine kazalec za eno uro naprej y m katerih mora velike obresti (činže) odrajtovati pla- tako gredó ljudjé prej na delo, popoldne pa za eno uro čilo zagotoviti z menjicami itd. Ko se je dolg tako narastel , da jud vidi, da ne sme brez škode svoje pijancu več zaupati, ga pa na kant dene. Zato vsako leto veliko kmetov ob svoje posestvo pride. Izvedelo se je prav za prav za dve uri nazaj , da ljudje dalje de- Tako gre naša ura vsaj v poletnem času samo na priliko y » w o » wjvj ^uovoi r v Jji f ov med drugim, da en dolg z 20 gold, je v ali laj o. ponoći ali ob deževnih dnevih prav." Po tem pojas-nilu je bila čast moje ure řešena in občudovajoč bistro- če tudi umnost cerkovnikovo, ki na ta način ljudi treh letih narastel na 1000 gold. ! Cilj nameravane postave je po takem dvojin: v njihov lastni prid za nos vodi, dokončam svojo ustanoviti kazni zoper pijančevanje in toaleto, za popotnega člověka, se ve da, priprosto; na na civilno- Pa se podam doli, ker mi je gospod dekan naznanil ) pravni poti uhraniti nevarnosti, ki iih naključijo dolgo v i pijancev da me caka prav gorensk zajutrek. In res! Umna ku- harica nam je napravila postavo se sicer ne dade morála in čedno življenje ljudém v srca cepiti, vendar poskuŠnja je, če mogoče vsaj s silo doseći, kar z lepa ne gré, če tudi 1 j e m. žgancev s kisiim ze- Teh res nisem pričakoval, zato sem se pa tudi spravil nad-nje, kakor lacen volk. Kaj je kava y Je žalostno, da se ljudstvo tako zeló spozabi da mora še tako dober likér renskim žgancem ! kaj y kaj befsteak proti poštenim go- p os tava ovirati razuzdanost, po kateri se clovek še Po zajutreku se podamo malo po okolici. Pri tej kakor živina samat Vendar bi skoro rekli, priliki zapazim, da vinska letina bo le revna, ker sta mraz in palež grozdju zeló škodovala. Pogled po vino- gradih nas nič kaj ne razveseljuje, pač pa izvrstni hu- 7 y bolj poživini, da postava zoper pijančevanje bi ne samo v Galiciji ampak v vsaki deželi bila ne le koristna, temuč žalibog ! tudi potrebna. mor gospoda dekana, s katerim se podam v zvonik katerega ; 3 krasen pogled proti jugu. Zvonik je precej * visok in trden , zato bi se mu podal veči veliki zvon, kakor ga imajo zdaj. Kot zvonovoslovee brž pošlatam zvonové za žilo in najdemzeló dober D, ravno tak Fis, a slab A, tedaj ne prave harmonije. Za dekanski stol je D premajhen, tudi je troje zvonov premalo; zato se mi je zdelo, da bi se za harmonično zvonenje k tem trem podal véliki zvon A (za D dur) ali pa H (za H-molI, če se namreč tudi mali slabi in vršeći zvon A prelije v H). Naj mi prečastiti bralci ne zamerijo takih opazek, ki se jim morda ne zde mikavne. Jaz sem namreč sit-než, ne le političen, ampak sitnež sploh, ki še v jajcu dlake išče. Z zvonika je razgled krasen. Pogled na meje Hrvaško in Bosniške gore, pred katerimi je posejanih brez števila vasi. Semič je imel prejšnje čase mnogo trpeti pred Turki, zato je bila cerkev tudi močno vtaborena. Gospod dekan mi je z zvonika kazal kraj, kjer so Se-mičani in Crnomaljci dohiteli Turke in jim vzeli monstranco in plaše, ki so ju v Semiški cerkvi vplenili. Zapeljan po prijaznem vabilu, veseli in prijetni drušČini in po želji j spoznavati še nekoliko tukajšnje življenje, ostanem še ves dan v Se miču, poskuševaje tudi vina po kletih. Kdor vé, kaj se to pravi, me bo razumei. Drugi dan pa se poslovim pri častiti in ljubi mi drušČini in se podám proti Crnom Iju. Cesta in vreme sta lepa, moj duh vesel; ni čuda toraj, da mi sicer samotna pot ni predolga. Komaj sem popušil v Semiču zapaljeno viržinko, že sem zunaj gozda pred velikim kamnom, ki tu v travi ležMn katerega je hudič tu pustil, ker ga je hotel nesti v Crnomelj, pa je ope-šal — tako govori pravljica. (Dalje prihodnjič.) Politične »tvari. v zbornici poslancev 4. novembra o razpravi ministerstvenega odgovora na interpelaciji o Turskih zadevah. Vsi razumni državniki enoglasno pripoznavajo, da najtehtniši govor v zbornici poslancev, ko je razprav- ljala Turške homatije, bil je govor H o h e n wart o v. Z bridko ironijo je šibal dosedanje postopanje ministrov in ustavovercev, ki imajo dandanes vladno krmilo v rokah , pa z jasno besedo kazal, kakošna naj bode prihodnja politika Avstrijske vlade na iztoku, da se varuje korist celotne Habsburške monarhije. Grof II o-h en wart ne bi bil tako govoril, ko ne bi vedel, da tako govoreč vstreza onim krogom, ki konečno odloču-jejo vnanjo politiko Avstrijsko in ki so iz ust ministra-predsednika Auersperga zbornici poslancev izpovedali se, da njihovo dosedanje postopanje nikakor ni bilo tako odločno, kakor bi bilo potrebno, da bila bi Avstrija na korist svojo stala v prvi vrsti o Turškem vprašanji. „Grešili smo!" — to je bilo skrito jedro A u-erspergovega odgovora na interpelacijo, in Hohen-wart, hvaleč odgovor Auerspergov, hotel je „zlat most staviti" vladi, da iz napačne poti vkrene na pravo pot. Osupnil je zato Hohenwartov govor zeló usta-voverce v zbornici in zunaj zbornice, ki so sami hudo vdrihali po ministerstvu. S tem pa, da Hohenwartov govor tudi mi smatramo za govor najveće pomembe, nikakor ne kratimo vrednosti druzih govornikov naše stranke, ker oni morejo drugače in bolj strančarsko go voriti, kakor Hohenwart — mož, ki ga kmalu zopet želimo na vrhuncu Avstrijske vlade. Da pa je Ho- henwart 4. dne t. m. govoril prav v preroškem duhu, kaže svetu to, kar se je godilo přetekli teden v Moskvi in kar popišemo bralcem našim na drugi strani pod naslovom : „Tromba vojske iz Rusije". Po tem uvodu podamo po stenografičnem zapisniku govor grofa Hohenwarta tako-le se glaseči : „Pri tako važnem vprašanji, kakoršno je ono, katero obravnava sl. zbornica danes, dozdeva se mi dolž-nost vseh strank, da odkritosrčno izrekó svoje mnenje; jaz smatram to za dolžnost, katero imamo spolniti ljudstvu nasproti, a smatram to tudi za dolžnost nasproti sl. vladi, katera pač sme zahtevati, da ne ostane v ne-vednosti o nazorih naših, ki zastopamo ljudstva. Da to nalogo izpolnim, prosil sem besede. Odkar stoji Avstrija , govori se o kulturni misiji, katero imamo izvrševati v iztočnih (vzhodnih ali jutro-vih deželah) ; vsi smo prepričani, da ne le naši najvaž- nejsi materijelni interesi, naše trgovstvo, naše obrtatvo imajo glavno polje svoje delavnosti in razvitka iskati v onih deželah, temveč da tudi varnost, mir in blagostanje naših južno-iztočnih dežel in v daljšem pomenu onih vsega cesarstva zeló zavisi od okolnosti, katere vladajo v bližnjih Turških deželah. Veljalo je toraj Avstrijski politiki od nekdaj za načelo to, da nam na nobe-nem kraji zemlje našega vpliva ni treba tako skrbno varovati, nego ravno na iztoku, in da izpolnimo, kedar pride že dolgo dolgo pričakovani trenotek, to svojo misijo, ko pogubljajoča vojska v onih deželah žuga raz-dreti vse današnje razmere , in je nevarnost očividná, da ne bi pri preustrojitvi današnjih razmer najbrže vsa druga nego Avstrijska korist odločilna biti utegnila. Kaj pa je, kar v tem važnem trenutku zahteva interpelacija večinske (ustavoverske) stranke? Popolno pasi vi te to, popolno nečimurnost; imeti hoče mir po vsa ki ce ni (ni res! na levi) in v vsakem slučaj i! Mi naj bi po mislih teh gospodov pozabili, Česar so se vedno držali naši slavni vladarji, naši najodlič-nejši državniki! Pozabili naj bi svojih dolžnosti, katere nam nakladajo naša zgodovina, zemljepisna lega, naša lastna korist, nadloge in stiske sovernikov naših v Turčiji ; pozabili naj bi preslavnih dejanj princa Evgena, Lavdona (dobro! na desni) in razslabljeni potomci krepkih naših prednikov naj bi križem roke držeč pričakovali , ka-košne nove stvaritve se bodo dvignile na razvalinah Turškega gospodstva in ali nam bode v prihodnje sploh še dovoljeno, ondi svetovati, kjer nismo sodelovali? (Dobro! na desni). Navdušuje naj se, komur koli drago, za tako politiko, katera misli, da Avstrija ni še dosti izgubila z žrtvami v Italiji in Nemčiji ter da ji je žrtvovati še svoj polažaj v Turčiji za politiko, ki delà na to, da se prostovoljno odpové veljavi velike vlade in se poniža do skromnega stanja srednje države. Narodi Avstrijski pač ne bodo hvaležni za tako politiko, tuje države pa nas že zasmehujejo za to! (Dobro! na desni). Zato, gospoda moja, moralo se je tukaj konstatirati, da vsa zbornica nikakor ni pri volji, pritrditi izjavi, katero je, kakor hočem verjeti, le en del njenih udov prenaglo podpisal. S tem večim zadostenjem pozdravljam pa odgovor sl. ministerstva. Dobra, možata beseda bila je to, kar je reklo. (Veselost na levi, — dobro! na desni.) Mi vsi želimo mirú; dragoceno blagó je in gorjé njemu, kateri ga lahkomiselno žrtvuje! Al še dražje blagó ljudstva je njega čast, — zavest, da ni zaostalo za svojo zgodovinsko nalogo, — veljava, velikost in moč države, katera mogočno pospešuje ne le materijalne interese ljudstva, temuč tudi pripomaguje k zmagi onim višim interesom, za katere člověk živi in delà. Bramba teh dragocenoati me ja t čez katero pa vidi, da Jaz kor prosim za vzunaj ae sme segati ljubezen naša do mirú. Svèt naj v očigled velikih dogodeb , katere se vršijo zdaj ob tega pravi naših mejab, smo naj si. vlada se v prihodni ) Í3to tako tudi domá ved } pripravljeni izvršiti svojo zgodovinsko vila ono drag kajt tako nam bode tudi dom 3 ka- spominjala nalogo in braniti svoje v nevarnost postavljene interese doseći v blag ? kate zagoto želimo v prvi vrsti 8 celo svojo močio. (Dobro! na desni.) Mi sl. vlade z voj nimi manifestacijami ne bodemo spravljali v zadrego. Ne po ses ti ne prisvojiti onih dežel ni naš cilj. strij dala upanje do Uno (levo) stran njih zadevah, in po tej poti bode ona Av si vendar se ne bodemo vstra- te stvari nega jako razdražil; ne morem si • V • 1 1 • jsih dni ki stavek odg kaj ; o v o r a vlad-da ne bi omenil šili okupacije ali aneksije, iuai v ^ JU w * auumanja, «^u v demo odločno, kedar bi ju potřebovala korist Avstrije glasovanje ljudskega zastopa za ministra marvec zahtevali ju bo- Vsekako m a 11 j ako v ustavni d ali potreba njenega orijentalskega položaja. Ali pride nima. veče velj in kedaj pride ta njih zadev trenotek, more presoditi on, pred zbora kašev A nego ravno t glasovanje kakega druzeg posebnost one ustave v« — — - r--------. ~ r— - — - *—— _ ■ — — ~ ~ jw ««vo« v' ^ ^ čegar očmi je razpletena mreža, ki se vleče od severa katero gospodje interpelanti na uni strani tako silno do juga, od iztoka do zapada. Za zdaj nam mora biti dovolj to, da sl. vlada hvalite. (Veselost. Dobro na desni.) brezpogojni mir odbija in slovesno izjavlja f da Po tej naši ustavi ne sme poznati minister vnanjih pravljena, za čast Avstrije, za njeno orijentalsko položje, polnoval je pri- zadev nikakega druzega zastopa ako bi treba bilo, z vso močjo postaviti se v bran. svoj ustavni poskus , nego delegacije, in iz-dolžnost, ako bi vsak To je storila sl. vlada s svojim odgovorom na stav- polo kakega vplivanja po parlamentu kake državne odločno zavračal. Ijeno jej interpelacijo, in jaz zato izrekam ne le v svojem, temuč tudi v imenu svojih političnih tovarišev, da smo bili s tem odgovorom popolnem zadovoljni. (Dobro na desni! — veselost na levi.) od njega bi ne bilo Kaj sprotnega zahtevati le, zahtevati kar Prosim, ne : zoper ustavo, temuč reklo bi se Je emogoce bite, gospoda moja, da če glasovanje na- Ve8eli me vladi kateri sem že tolikrát stal z Dunajskega parlamenta z ravno takimi razlog sprotno stoji glasovanju Peštanskega parlamenta, se \ COCU LLIC , Viaui J u ^ vv^ahíj-wv u i»» " w^i wiuv o vv/j x * muj jl UOlûUOtVU^a ČA L i a LUC LI Lčl, C orožjem nasproti in s katero se mi bode morebiti še vendar prav lahko zgodi, da si je to in uno glasovani tako nasprotno med mnogokrati boriti, s tem dati nov dokaz, da mi nalašč ne delamo nikake opozicije, da se ne vojskujemo zoper nost ministra eboj ? da celó diplomatična umet osobo, temuč le vselej zoper stvar. (Dobro! na desni.) Toda, gospoda moja! Jaz tudi želim in odločno iz- prav dobro !) jih zadev ne bi mogla nikakor ob m času obema pravična biti. (Veselost. Klici na desni: Se ve, da se rekam to jaz želim, da se v to. mojo izjavo vzame ne njih d govori, da na ministra v n a- ne moremo naravnost upljivati, pač pa na le prvi del vladnega odgovora, temuč tudi drugi del, našega predsednika ministerst on ma dolž to je, oni del, ki je namenjen interpelaciji gospoda P O m vr w v y «m m w w m vi ^ % v^ w slanca dr. Fande.rlika in tovarišev, če tudi v zad- more, naj pa odstop nost, našemu glasovanju dati velj ? od njem delu meni malo veselja delà neková neopravičena disharmonija. svoj službe 2 uu ima UU1Í4" in ako tega ne Gospoda moja! Jaz nočem preiskavati ustavne opra-vičeno8ti take trditve: vendar prosim, pogledite si na- uuuuuija. V lcvcwv^ btlaibvl/, v cuudi ptUaiLU, puglCUlLC BI Uč1- Gospodje interpelanti niso zahtevali od sl. vlade sledke njene. Ako bi se res kedaj pripetilo, da bi se nikake enostranske slovanské politike, temuč se bo- vnanja politika našega cesarstva vodila po načinu našim nazorom nasprotnem , potem bi po tej novi konstituci- njo le za one velike in splošne interese, za resmcno in stanovitno zboljšanje žalo8tne osode kristijanov na Tur- jonalni teoriji nam sicer nepovoljni minister skem , tedaj za interese , katere vlada sama popolnem zadev svojo od nas perhorisc h politiko lahko mirno odobrava; če pa so poleg tega kazali, da so za te in- nadaljeval, a ministerstva predsednik , ki je morebiti terese še bolj živo zavzeti zato , ker jih ne veže iskreno zastopal naše nazore in nam je morebiti prav enaka vera, temuč tudi enaka narodnost z onimi priljubljena osoba, moral bi odstopiti od svoje službe nesrečniki , je to čustvo prav naravno in spoštovanja (Dobro! na desni. Veselost.) Reklo bi se to naravnost vredno, in zato ni bilo niti najmanjšega povoda do onega , češ, da politika cesarske vlade ne potřebuje nikakega opravičevanja za posebne ozire na kako narodnost. (Dobro! na desni.) / nervoznega zbadanja ustavno vladanje izročiti otročjemu zasmehovanj se toraj suce in obraća stvar, kakor se hoče ne dá to, da nam ustavoveren upljiv na t • Naj razven tega j kakor se mi dozdeva, ne dovolj pretehtanega stavka, moramo biti popolnem zadovoljni ) ako sl. vlada s tako odločnostjo izreka, da ne delà ^ ěk « a v • m po-ako si litike za posamesne narode (dohro! na desni), s to izjavo ono strankarsko'z name nje, katero je ob sklepu lanskega zborovanja ravno tako demon- nokar strativno kakor nesrečno pripela na prsi, vsaj o vnanji politiki zopet odstranjuje. (Dobro! na desni.) , tajiti se vnanjo politiko ne pristuje. In meni se dozdeva, da ravno tišti, ki se imenujejo U9tavoverne, gotovo imajo najmanj pravice, se čez to pritoževati, ako bi kedaj minister vnanjih zadev svojo uatavoverno zvestost dokazovati hotel na na- čin, ki ne bi jim gode bil. (Veselost. Dobro! na desni.) lotil Gledé na te naše ustavne razmere, katere sem rav- bolj po velikem naslikal, se pa tudi ne bodem plodovite alog f b politiko vlade gledé íztočnega vprašanja kritiki podlagati in preiskavati se Vlada Avatrijska, gospoda moja, nikakor ni pokli- je-li tudi od začetka dozdaj dosledno izpeljavala. Ravno cana, opravljati zadeve le kakega posamesnega naroda, tako malo pa bodem tudi nastopil zmedeno pot one Varstvo in pospeševanje interesov vseh narodov je njena naloga, IO i e» uoiuga j ^ utu^gu« ja.cn. ci <\ u u aj £