Sodobna slovenska poezija
Marjetka Krapez
Nebo kot morje
Da sem pesem
Pesem
pomalem skljuva planet.
Potem zaspi v kamnu, na njem stara kobilica cvrči od jutra do noči.
Drevesu
Drevesu je lažje, razcepi steblo v jokajoč les, zračne korenine razraste v cvetu, stanjša veje do nevidnosti, na najvišjo hišico obesi, posveti jo v Viseči tempelj Pesmi, vanjo ptice
in mimobežne bogove povabi. Drevesu je lažje.
Lov
Lepota lova -dotiki zatrkljajo, slast si spodreca krilo, strast poka z bičem -na sledi sva si.
Ljubljenje
Še vsa s teboj, komaj obse pripeta, osluškujem ljubljenje, globlje je od tega, kar nam dodaja narava.
Strast
Strast, neznano bitje od drugod,
te razpraska in ogrebe za črnim oknom,
po lastnih korakih se umikaš nazaj
k sebi neznancu,
padeš skozi režo tankovestnosti,
ne vidiš za tretje oko,
kje je glavna in kje zadnja postaja.
Ljubica
Gnala čez vse sem svojo otipljivost. Bolečina je zdrsnila v vzdihe preplačane. Telo se je krasilo, prelevilo v ovco, ki trava jo ureže, samo praznina zahoče. In duša, pijana od pavlihastih prividov, je zategla ostala.
To ni za človeka.
Molitev mlade ženske
Gospod, daj da se ne
oblikujem po drugem kalupu,
da ne bom prazna posoda za tujko v sebi.
Daj mi spoznati,
da denar ustvarja iluzijo,
da je koža neprebojni jopič.
Naj bo moj spopad s svetom nedolžen
kot bitka z mlini na veter.
In naj me ne bo strah,
zaradi strahu jezero postane mlakuža.
Naj pazim na obleke dolžnosti
in naj ne puščam iz nečimrnosti
časa za vogalom.
Odpusti mi nasmeh neznancu
in divje rože na vrtu poželenja.
In ne odreci mi sinu in hčerki
uspavanke peti.
Utrdi me v veri,
da bom vedno
Zate, zanj in zase
edina izjema.
Amen.
Molitev stare ženske
Gospod, Ti veš,
da grem proti svoji samoti,
daj, da do konca verjamem
v legendo ljubezni.
Odpusti, ker sem svojo
večkrat zaprla
v trdnjavo za očmi.
Ti veš, da sem obstajala
z njegovimi prihodi in odhodi,
vmes sem se borila
s skrivnostjo in resnico;
morala sem se s hrbtom
obračati proti sebi.
In tisto spozabo pozabi.
Štej mi za dobro, da sem skrbno pazila
na ognjišče hrepenenja,
ob njem sem krpala rahločutnost
za sina in hčerko.
Nisem še dozorel sadež,
ni še vse postorjeno,
zato Te prosim
za milost časa. Zdaj
je čas edina izjema.
Amen.
Nebo kot morje
Nebo kot morje, v samotni modrini, se dviga nad zvezde, pada v obzorje kalive zemlje. Morda je duša -ne vseh, a mnogih -iz obzorja in zvezd.