LJUBLJANA, 24. APRILA 1968 LETO XIX ^ST. 8 IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Potrebna je sprememba vsebine bolj kot reorganizacija PPS Republiški zavod za šolstvo je v sodelovanju z drugimi zavodi za prosvetno pedagoško službo in raznimi institucijami pripravil gradivo. o prosvetno pedagoški službi v naši republiki, o katerem sta 11. aprila razpravljala na skupni seji dva odbora republiške skupščine — odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora in stalni odbor FKZ. Nekaj pojasnil in dodatnih predlogov h gradivu je dal na seji direktor Zavoda za šolstvo SRS Miro Lužnik. Odbora — odbor za prosveto Ijali zavodi za prosvetno pedagogi kulturo republiškega zbora in ško službo in republiški zavod za °dbor prosvetno kulturnega zbo- šolstvo, obenem pa opozarja na ra za proučevanje zakonskih in vrsto problemov, ki so hkrati od-drugiht predpisov pa sta že pred govor na očitke o neučinkovitosti zarjala upravne organe ter pred- financiranja in naporov, ki jih lagala zakonito ukrepanje, so terja ta služba, pa tudi zato, ker ostala ta opozorila brez odme- ji preti nenehna reorganizacija, va ... Tolikokrat očitana neučin- se najboljši učitelji neradi prijav- kovitost ima svoj izvor tudi v Ijajo na razpise, pomanjkljivih formulacijah za- Posebno o tem zadnjem pro-kona o PPS, zaradi katerih ni blemu se je razvila na skupni prišlo do natančnih razmejitev seji obeh odborov široka razpra- pristojnosti in nalog med repub- va, Medtem ko so mnogi udele- liškim zavodom za šolstvo in osta- ženci potrdili to dejstvo, je bila limi zavodi za prosvetno pedago- podpredsednica PKZ, dr. Ale- ško službo. To se je pokazalo ksandra Kornhauserjeva nasprot- zlasti pri pedagoško nadzornem nega mnenja. V svoji razpravi je , „ . _ , __ _ delu na srednjih šolah in v neza- med drugim dejala: — Vsi me- tem obravnavala predlog za ra- prosvetno pedagoške službe. Za- dostni programski integraciji pro- nimo, da prosvetno pedagoška rionalizacijo vzgoje in izobraže- ninaiva je npr. ugotovitev — to svetno pedagoške službe. Zavodi služba je ali pa bi vsaj morala vanja in akcijski program, v ka- so poudarili tudi udeleženci raz- so morali opravljati vrsto nalog, biti hrbtenica družbenega vzgoj- terem je med drugim tudi pred- prave — da PPS kljub svoji pri- ki so jih narekovali republiški no izobraževalnega dela. Če to za racionalizacijo upravnih stojnosti, ki bi jo morala imeti, upravni organi, občinski idr. Te ni. pomeni, da jo. moramo okre-služb. Ko je skupščina sprejema- svoje »učinkovitosti« ni mogla do naloge so terjale veliko napre- piti in da lahko družba z vso sklepe za racionalizacijo, so s kraja izpeljati. Ker je bilo njeno zanj, bile so neusklajene in so upravičenostjo zahteva, da to po- '• in 8. sklepom nakazali tudi financiranje odvisno od občin, je povzročale, da se je prosvetno stane. V vseh pripombah se po- Potrebo po učinkovitejšem delu morala svoje koncepte pogosto pedagoška služba odmikala od javljata dva aspekta. Prvi pro- Prosvetno pedagoške službe in za- uravnavati po občinskih težnjah, svojih osnovnih nalog. Delovni blem so kadri. Dvomim, da na Vodov in po zahtevnejših pogojih če je pri pregledih npr. ugotav- programi zavodov so postajali vse 8000 učiteljev ne bi mogli dobiti za izbiro pedagoških svetovalcev. Ijala nenravilnosti in nanje opo- bolj haterogeni. Zaradi slabega (Dalje na 2. strani) Razprava na osnovi tega grabiva naj bi (najprej v odborih ih nato v PKZ) privedla do izhodišč za spremembe in dopolnitve Zakona o PPS, ki naj bi zagotovil Vsebinsko in iz nje izhajajočo organizacijsko ureditev pedagoške službe v naši republiki. Vsi dosedanji dokumenti poudarjajo zahtevo po večji učinkovitosti te službe, razprave pa opozarjajo, da je bil doslej nadzorni el 'iient — v primerjavi s svetovalnim — premalo poudarjen. Gradivo, ki ga je pripravil republiški zavod za šolstvo, je razdeljeno v naslednja poglavja: razvoj inšpekcijske službe, teoretične osnove pedagoške službe, uresničevanje teoretičnih psnov v naši praksi in ugotovitve ter predlogi za vsebinsko in organizacijsko' izpopolnitev pedagoške službe.. Kakšno prosvetno pedagoško službo potrebujemo? Ali sedanji koncept pedagoške službe v vsebinskem in organizacijskem pogledu ustreza dognanjem pedagoške teorije o pedagoški službi, Potrebam prakse in razvojni stopnji' naše samoupravne družbe? Ali je mogoče vsebinsko dejavnost pedagoške službe organizacijsko deliti na nadzorno in svetovalno delo?, Kaj je treba storiti, da bi zagotovili’ vsebinsko kvalitetnejše delo pedagoške službe in da bi jo vsebinsko uredili in utrdili? Na vsa ta vprašanja skuša odgovoriti gradivo. Z dosedanjim zakonom o prosvetno pedagoški službi je postala nadzorna funkcija samo sestavni del pedagoške službe, s tem pa je bilo premagano pojmovanje te službe kot administrativno kontrolne. Tak razvoj je bil nujen 'n je bil rezultat družbenega sa- pomja(j — čas in simbol vedno na novo se porajajočega življenja, mlade sile našega sveta, ki nas rnoupravljanja v solstvu. Pedagoška služba je morala postati tako samostojna, strokovna, pedagoška in nadzorna hkrati ter neodvisna od upravnega aparata, V Vseh dokumentih in razpravah pa 5e v zadnjem času pojavljajo vse bolj izrazite zahteve po učinkovitejšem vnašanju elementov pedagoškega nadzora v naših šolah, ležišče dela PPS se jfi v zadnjih letih premaknilo v smer svetovanja, zanemarjen pa je bil nadzorni aspekt te službe. Vzroki za to? Gradivo poudarja, da so k temu poleg drugega prispevale tudi napačne predstave in razlage o samostojni vlogi šol in skupnosti šol v pogojih samoupravljanja. Po mnenju sestavljavcev gradiva sedanji koncept Pedagoške službe ustreza dogna-djem pedagoške teorije, potrebam Prakse in razvojni stopnji naše Samoupravne družbe in zato konceptualne spremembe niso potrebne. Pedagoška služba naj bi bila vsako leto redno obišče... Okrog majskih praznikov se najbolj zavemo tega Predsedstvo republiškega odbora sindikata o nekaterih dogodkih zadnjega časa Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev druž- sindikatov je dovolj premišljena benih dejavnosti je pod predsedstvom Slavka Bohanca v sre- in tudi vsestransko utemeljena, v do, 17. aprila med drugim obravnavalo osnutek stališč o naši današnji družbeni stvarnosti samoupravljanju v družbenih dejavnostih (pripravljeno gra- edjno možna in sprejemljiva. Se- divo za skupno plenarno sejo republiškega sveta zveze sindikatov in pa republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki bo v maju mesecu), o gradivu za predkongresno aktivnost »Nadaljnji razvoj sindikatov« in o osnutku statuta Zveza sindikatov Jugoslavije. Govora je bilo tudi o nedavnih dogodkih v Ptuju, kjer so prosvetni delavci nekaterih šol prekinili delo zaradi neurejenega materialnega stanja šol. veda pa je vprašanje, kako so nekatera sindikalna vodstva v občinah sprejela to akcijo, kako so jo začela razlagati svojim članom — če so jo sploh. Zato smatra republiški odbor — bolje predsedstvo sindikata delavcev druž- benih dejavnosti — da je ptujski Mnenje članov predsedstva re- boljšanja ni hotelo biti. V pogo- eksces dosti širšega pomena kot publiškega odbora sindikata de- vorih prosvetnih delavcev z ob- samo prosvetne narave, zanj od- lavcev družbenih dejavnosti v činskimi vodstvi glede akcije za govarja celotna naša družba. Sin- zvezi s ptujskimi dogodki je bilo izboljšanje razmer se žal ne po- se ne mor,e strinjati z na- Užinkovita in usmerjevalna hkra- v glavnem istovetno s stališčem, javlja kakšna lepša perspektiva činom, kako so se v Ptuju lotih WTi m°rata s'' ki 83 je bU PredSednik le Pza.h osebne 'dohodke ^za poslerhh ^Ttemse s^rekinitvami de?a l°rej zdruzem, ce hočemo žago- Slavko Bohanec na kraju samem. 16 «a ase9ne oonodKe zaposlenih toviti njeno uspešno delovanje. 2 dols,a leta delaio prosvetni de- v Prosveti, gre za položaj celot- lavci ptujske občine (in še neka- neg,a .šol®tTa:.Zato.SO, ‘ez,nje pr,°- ne doseže praktično tistega, kar je v določeni situaciji nujno. Ven- Zakaj neučinkovitost prosvetno pedagoške službe? terih drugih) v zelo težavnih razmerah, v pogojih, ki niso zavid-Pretežni del gradiva, name- Ijivi. Sindikati — tako republiški Jtjenega za razpravo, govori o de- odbor kot tudi občinski — so več- ' § , , svetnih delavcev v skladu z ak- dar Pa tudi ne gre vse krivde za in kar ih) v zelo tezavmn raz- T”. . .' T;*“ . , A to, kar se je zgodilo pogojih, ki niso zavid- o se bo nemara jutri zgodilo kje s tako imenovanim »družbenim , s katerim hoče druSJe ~ valltl na ramena pro-svetnih ki °° ga v oretekiosti oprav- krat opozarjali na stanje, todaiz- m^p^Lme^nTmfdefav: vpuašati tudi po tem, nostmi družbenih služb — tako konkretnem 1 v pogledu nagrajevanja kot vred- delavcev. Treba se bo kaj so v primeru naprdvili drugi republiški organi — od naj- OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU ČESTITAMO VSEM PROSVETNIM DELAVCEM! Uredništvo in uprava Prosvetnega delavca — Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije notenja teh služb sploh. Toda to ,yisi1h navzdol, takrat ko je se je načrtna akcija, ki bo zahtevala cas ^ parneten dogovor in ko — to poudarja vodstvo sindikata Prosyctnl d®^ay.ci opozarjajo na vseskozi — temeljitega prizade- probleme. Kajti to tudi m vec vanja in daljšega časa, ker je trd- stvar samo sindikata, ba pač računati s sedanjim sta- Predsedstvo republiškega od-njem, ko se je v nekaterih dejav- bora je sklenilo, da bo v najkraj-nostih — in prav šolstvo sodi šem času preko tiska in RTV semkaj — nabralo toliko podedo- znova pojasnilo nekatera osnovna vanih grehov in dolgoletne zane- stališča svoje akcije družbenega marjenosti, da se položaj ne bo dogovora, dal izboljšati na hitro. Akcija -dh- S SIMPOZIJA O PREVENTIVI DELINKVENCE MLADOLETNIKOV Šola — pomemben preventivni dejavnik Ugotovitve udeležencev simpozija o preventivi mladoletniškega prestopništva, ki je bil lanskega oktobra v Arandjelov-cu, predstavljajo vrsto že znanih problemov, ki pa postajajo v zadnjih letih še večji in terjajo hitrejše reševanje. Statistični podatki in znanstvene raziskave npr. opozarjajo, da se je v zadnjih letih število mladoletnih prestopnikov zelo povečalo, prestopki pa so vse večji. Imamo tudi imenitne predpise s področja materialnega in sodnega kazenskega prava ter sodoben normativni sistem,, ki omogoča adekvatno tretira-nje mladoletnega prestopnika. Vendar pa je praksa pokazala pri izvrševanju teh predpisov vrsto težav, pomanjkljivosti in spornih vprašanj, ki jih bo treba v prihodnje zakonsko spremeniti. Glede na vso obsežno problematiko so sprejeli na simpoziju vrsto priporočil, ki jih bo treba čimprej uresničiti. Razmisliti bo treba npr. o možnosti in smotrnosti USTANAVLJANJA SVETOV, ki bi se načrtno in v vseh družbenopolitičnih skupnostih strokovno ukvarjali s problemi ogroženosti mladih, proučevali probleme mladoletniškega prestopništva in ukrepe za njegovo preprečevanje ter preventivo negativnih pojavov pri mladini nasploh. V tej smeri naj bi izoblikovali določene načrte in programe, brez katerih si je težko zamisliti in uresničiti široko koordinirano družbeno akcijo. V svetih bi morali biti ustrezni strokovnjaki, predstavniki institucij, ki izvajajo določene ukrepe, pa tudi družbenopolitični delavci. Zelo resno nalogo predstavlja organiziranje preventivnega dela pri odpravljanju vzrokov, ki povzročajo MOTNJE IN DEZ-ORGANIZACIJO DRUŽINE V NAŠI DRUŽBI. Tako naj bi pomagali družini pri opravljanju njenih funkcij, in sicer: z okrepljenim preventivnim socialnim delom in večjim angažiranjem pri pomoči, posebno kadar gre za nepopolne in neurejene družine in 'tiste, ki so ekonomsko, pedagoško in socialno neurejene. Širše je treba razvijati akcijo ustanavljanja ustanov za celodnevno bivanje otrok, šolskih kuhinj, šol s podaljšanim bivanjem in drugih družbenih institucij za koristno usmerjanje prostega časa mladine. Uresničiti je treba tudi zamisel, da bodo klicani na družbeno, materialno in kazensko odgovornost tisti starši, ki se zavestno in zlonamerno izogibajo svojih obveznosti glede skrbi in vzgoje otrok in tako neodgovorno prevalijo skrb na družbene službe in zavode. Še nadalje je treba vztrajati, da bi lahko vsej mladini m.ed sedmim in petnajstim letom omogočili, da bi obiskovala in uspešno dokončala osnovno šolo. Šola sama pa mora — ob modernizaciji pouka — intenzivno razvijati svoje vzgojne in socialne funkcije. V proces šolanja in izobraževanja je treba vključiti ZAHTEVE PO BOLJ RACIONALNIH UČNIH NAČRTIH in izvesti selekcijo na osnovi dejanskih sposobnosti. Dijaško samoupravljanje, organiziranje svobodnih dejavnosti in sodelovanje učiteljev ter učencev — posebno takrat, ko opazimo prve negativne pojave — je treba bolj odločno uveljaviti. Le-ti so namreč lahko pomembni dejavniki za preventivo mladoletniškega prestopništva. Šole naj bi hitreje uvajale tudi socialno in psihološko službo, za to je treba angažirati denar, namenjen neposredni zaščiti otrok. Izobraževalne skupnosti morajo postati takšne, da bodo lahko materialno zagotovile izvajanje vse bolj kompleksnih zahtev in funkcij šole. V okviru teh akcij pa si js treba prizadevati, da se čimbolj razvijejo MOŽNOSTI ZA PREDŠOLSKO DEIO z otroki, starimi do sedem let. Pri reševanju problemi vzgojne zanemarjenosti in prestopništva mentalno retardira-nih in drugih otrok ter mladine, motene v razvoju, je nujno ustanavljati posebne predšolske zavode, kakršnih sedaj še nimamo. Mrežo posebnih šol morama razširiti in omogočiti prizadetim otrokom in mladini poklicna usposabljanje, tako da se ba čimbolj enakopravno in koristno vključila v gospodarstvo in celotno družbeno življenje. SLUŽBO SOCIALNEGA VARSTVA je treba razvijati bolj intenzivno, ustanavljati pa je treba tudi posebne centre za socialno delo, posvetovalnice -in sprejemališča. Za te zavode pa moramo pridobiti tudi dovolj strokovnega osebja in mu zagotoviti nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Posebno pozornost naj bi posvetili otrokom iz socialno in materialno ogroženih družin. Le malo takšnih otrok je namreč danes deležnih oskrbe v jaslih, rejništva ali štipendije. Prq,v v takem okolju pa pogosto nastajajo vzroki za deviantno obnašanje, in še posebno za prestopništvo mladoletnika. Podrobneje je treba proučiti sistem ustanov za institucionalni tretman mladoletnikov, in sicer z vidika organizacije vzgojnega dela in drugih oblik strokovne obravnave, materialnega položaja, angažiranja strokovnega kadra in začeti, če je to potrebno, z njihovo reorganizacijo. Uspešnejše reševanje problema vzgojne zanemarjenosti in prestopništva mladoletnikov pa terja specializacijo strokovnjakov vseh profilov (sodnikovi, pedagogov, uslužbencev UJV, socialnih delavcev, psihologov itd.), ki sodelujejo pri tem delu in morajo imeti poleg svoje ožje strokovne izobrazbe tudi širšo izobrazbo. Tem potrebam je treba prilagoditi učne načrte ustreznih šol, tako da bi vanje uvedli tudi znanstvene discipline, ki so nujne za uspešno delo z mladoletnimi prestopniki. V zvezi s tem se je treba posebej usmeriti na SPECIALIZACIJO SODNIKOV ZA MLADOLETNIKE, njihovo vsestransko strokovno izobraževanje, ustalitev teh nalog in se zavzeti za bolj primerno vrednotenje njihovega dela. Tako bi bile v precejšnji meri odpravljene tudi nekatere subjektivne slabosti, ki nastajajo v praksi pri izbiri primernih ukrepov v strokovnem proučevanju mladoletnikove osebnosti in njegovih osebnih razmer. To bi tudi pripomoglo k široki koordinaciji sodnikov s socialnimi službami za izvrševanje sankcij ter k boljšemu in hitrejšemu postopku. Ena izmed nalog, ki se jih je treba lotiti v prihodnje, je tudi proučitev odnosa kazenske in prekršitvene odgovornosti mladoletnikov. Z noveliranjem zakonov s področja družinskega, kazenskega in drugih normativnih predpisov s tega področja bo treba proučiti smotrnost predpisa enotnega kodeksa o zaščiti in pomoči > mladini, ki bi v enotnem zakonodajnem aktu obravnaval vsa vprašanja zaščite, pomoči, pravic in dolžnosti ter odgovornosti mladine in otrok. Nadaljnji korak naj bi bila izdaja republiških predpisov o izvrševanju vzgojnih ukrepov za mladoletnike v tistih socialističnih republikah, ki teh predvi-sov še niso izdale oziroma v izpopolnjevanju obstoječih predpisov, ki zadevajo organizacijo postpenalne pomoči mladoletnikom. Zato, da bi zagotovili znanstveno raziskovalno delo na področju problemov mladine, in še posebej mladoletniške delinkvence. naj predstavniški organi priporoče svojim skladom, za znanstveno raziskovalno delo, da omogočijo v svojih programih znanstvene raziskave, ki ,so bile doslej zapostavliene. Zadnje leto koprskega učiteljišča , FINANČNI NAČRT TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI V NOVI GORICI Koprsko učiteljišče je po 21 letih svojega delovanja Istre: niso bili samo učitelji v sklenilo svoj obstoj s »poslovilnim dnem učiteL šča«, 6. šoli, bili so hkrati zborovodje, re- aprila ietc.s.*Na kulturni slovesnosti dopoldne tega dne — b^Mčarj^^^slrratlca Sskora^nvse kariior so povabili profesorje, ki so kdaj poučevali na je bilo odvisno od njihove .iznajd- so dohodki in izdatki TIS Nova sprejela svoj letošnji finančni na- varstvene ustanove dobijo tudi' zavodu — je govoril ravnatelj gimnazije tov. Milan Marušič. Ijivosti. Očrtal je razvoj učiteljišča od njegovega začetka v janu- jz jc|a v arju 1947 pa do letos, ko zapušča zaradi spremenjenega na- maturantom sledili novi, tako da čina izobraževanja učiteljev to učiteljišče zadnja generacija ie učiteljišče v 21 letih svojega učiteljiščnikov-maturantov. delovanja usposobilo 491 razred- nih učiteljev, kar je bilo za te Ravnatelj Marušič je najprej žencev. Predvsem se je pokazala kraie slovenske Istre, pa tudi za govoril o nekaterih zgodovinskih velika potreba po učiteliih. Z kraje na Sežanskem, Postojnskem dogodkih, ki so čisto po svoje ekspozituro tolminskega učitelji- in Hirskobistriškem pomembno krojili usodo našega primorskega šča v Portorožu (1946)°smo dobili bogastvo. To število zadošča za ljudstva; o tem, kako je italijan- prvo ustanovo, ki je poskrbela za 15'0°0 učencev ali za sedanje peska okupacija že takoj v začetku to, da so kandidati z maturitet- l-rebe šestih občin. Velik del uči-svoje ere ukinjala slovenske in nim tečajem pridobili v najkraj- tel.iev portoroškega (oziroma ko-hrvatske šole v Slovenskem Pri- šem času kolikor mogoče peda- Prskega — ker se je kmalu pre-morju in v Istri; in o preganja- goškega in splošnega znanja. Na selil° v Koper) učiteljišča se je njih, ki so jih bili deležni Slo- ta tečaj se je prijavilo toliko kan- v pedagoškem delu lepo uvelja-venci in Hrvatje, ker niso hoteli didatov iz različnih krajev Pri- vil in s tem izpolnil upe in pri- Gorica za 12 % višji in so urav- črt. Predvideli so, da se bodo nekaj več sredstev zaradi pove-. . hovešeni z vsoto 16,701.496 N-din dohodki, ki naj zagotove njeno čarne dejavnosti. ' ioan<(milij^da 670 milijonov S-din). dejavnost, stekali takole: Srednje strokovne šole in Do« N-din šolskih centrov imajo za 4 odstot- •— 2,6 % prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, kar bo znašalo — 51,2 % iz občinskega davka od prometa blaga na drobno, kar bo znašalo — 51,2 % prispevka iz OD od obrti, kmetijstva, samostojno opravljenih intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic in patentov, kar bo znašalo — prispevek izobraževalne skupnosti SRS za strokovno šolstvo zaenkrat znaša — sofinanciranje za splošno izobraževalno šolstvo in za delovanje Zavoda za prosvetno pedagoško službo, kar bo vplačano od nekaterih drugih TIS, bo znašalo — drugih dohodkov je predvidene za — sredstva prenesena iz lanskega leta pa znašajo 525.988 »atajiti svojega materinskega je- morske in Istre, da ni bilo mo- čcikovanja svojih vzgojiteljev. - zika. Končno je po vseh mukah goče vseh sprejeti. Med njimi so Mn°gi 80 nadaljevali šolanje in skupaj 16,701.496 rica za letošnje leto povečala na- in žrtvah prišlo 1947. leta do bili borci, ki so komaj odložili se vrnili obogateni z večjim zna- Po sprejetem programu name- gativnem ali pozitivnem smislu, menska sredstva kar za 21 odstot-sklenitve mirovne pogodbe z Ita- uniforme,'šestnajstletni fantje m n.iem znova med svoje ljudi. ravajo te dohodke porazdeliti ta- Sofinanciranje za splošno izo- kov. S tem je poudarjena težnja lijo in Slovensko Primorje z dekleta... Večina jih je izdelala Istro se je vrnilo v okvir svoje in dobila diplome.' (Ta tečaj je lc_ „ , "....‘ ’ ’ ... teta pouka. To povečanje je vse- kakor upravičenio, saj imajo pr- iz Tolmina od nekih drugih TIS pa 238.375 N-din 164.808 N-din Oh noslnvilnem Hnevu knnr- koIe: naivec" i6 namenjeno osnov- braževalno šolstvo in ZPPS je po da se pospeši usposabljanje učne- (Ta tečai je skesa učiteliUča ie hiln nrav ni deiavnosti, ki zajema delo letošnjem finančnem načrtu pro- ga osebja in s tem dvigne kvali- i “ ~ F? «er“ “o,e: Tedaj smo šele začutili vrzel, P1,11 1:13:51 Prvi učitelji, ki so v vi profesorji, ki so zaceli orati rpntrm> snip 7q dnnnlniinn i™ — iz Ajdovščine ki je nastala v razvoju te de- ^ na^Tstrske šoleT^ deS !cdino P1.3 svojim nesebičnim de- bražeVanje in za delo vzgojno - žele, ko ni imela svojih izobra- Marušič »na šole čestokrat !om z®cel' ustvar.iati materialno varstvenih ustanov, za kar vse je rov. iviarusic, »na sole, cestokiat m duhovno osnovo za delo sole: namenienn 14 ani-jor N-din ali napol podrte, brez oken in vrat, Uucijan Janež. Duša Gajšek, Al- S kITe v primer avi z izdatki brez tabel in šolskih klopi, kjer bert. Sirk, Marija Velikonja, Vik- za Lte dejavnosti lini za 12,6% je ena ozka deska sluzila za se- tor Birsa, Mara Furlani, Erna večja dišče, druga pa za šolsko mizico. Cesnik, Srečko Kumar, Danica 122.805 N-din Pred jubilejnim srečanjem prosvetnih delavcev na Koprskem S petindvajsetletnico vstaje na Primorskem je povezano tudi rojstno leto partizanskih šol na Koprskem. Ni težko povedati, kaj je zlasti tedaj pomenila slovenska beseda v šoli, ki je po toliko letih trpljenja ter zapostavljanja zopet pridobila svoje mesta tam, kjer je bilo zanjo najbolj častno — v slovenski šoli. Neverjetno hitro so zrastle tedaj te šole in pomagale utrjevati vero v svobodo in lepše življenje. Kdo so bili ti prvi učitelji? Mladi, pogumni ljudje -- mladinke Jn mladinci, ki jih je vse prevevalo samo eno — neizmerna ljubezen do toliko trpinčenega naroda, ljubezen do tedaj tako zapostavljene slovenske besede. Med njimi srečamo tudi imeni Elvire Vatovec iz čežarjev, ki so jo pozneje ubili nacisti, in Zore Purger iz Gabrovice, ki je podiegla mučenju v tržaški rižarni. Takoj po kapitulaciji Italije je zaživelo delo v šolah, v nad tridesetih vaseh. Tok vojne je sicer za nekaj časa še prekinil njih delo, vendar pa je bila že na vidiku svoboda in takoj za tem so tudi na Koprskem začele z rednim delom slovenske šole. Ker ni bilo dovolj domačih učiteljev, so prihajali sem iz vseh krajev Slovenije, Vse skupaj pa je vodila ena sama želja, pomagati temu ljudstvu, ki je v svoji preteklosti toliko prestalo in bilo tako zaničevano. Prijetni so spomini na tista prva leta, čeprav je bilo delo naporno. Predvsem pa je vladalo med vsemi iskreno prijateljstvo in tovarištvo in družil nas je isti cilj — člmveč naučiti tiste, ki so nam bili zaupani. I.,eta pa so tekla in polagoma smo se razhajali zopet širom naše domovine. kamor je pač posameznika . najbolj vleklo. Nekaj pa nas je ostalo Še vedno tu. In med obujanjem snominov na tiste dni je vzniknila želja, da se v lubileinem letu vstaje na Primorskem zberemo na prijateljskem srečanju v Konru. V ta namen le bil izvoljen pripravljalni odbor, ki je svoj program predložil obalni konferenci SZDL, Srečanje ie predvideno 7;a 29. junij. Pripravljalni odbor vabi, da se ga udeležijo vsi urosvetni delavci, ki so delovali na Koprskem ina območju občin Izola, Konpr in *>iran) v času od kanitu-larHe Italije do konca 1947. leta. Prosimo vas. da pošljete svoje prijave najkasneie do 15. maja t. 1 na ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SI.DZRO KOPER — za pripravljalni odbor lubileinega srečanja. ObA^estite o tem tudi vse tiste, ki mo-ria ne bodo prebrali teh vrstic. *Ta veselo snidenje v Kopru junija 1968! MT ^ ' ' Miran Hasl,. Marija Likon in Bo- ca Delavsko univerzo, za šolske lahko na ta način »do dinarja« nega osebnega udobja,- brez pro- metnih zvez so ti mladi ljudje danes- Spomnili so se tudi vadni- kadrov..jc^nametijcnih Sgedl*^e širše iet0s odplačala nekaj obveznosti opravili ogromno kulturno in pa- ških učiteljev, ki so veliko pri- triotsko delo.« spevali k uspešnemu delu zavoda, narja več kot lansko leto. te številke edini kazalec take de- J&stt SMrJK ™ ^>S2S&?!S?£ Ijišča v Portorožu (za prvega rav- vornik. Ravnatelji učiteljišča so nos sredstev drugim skladom, natelja je bil iltienovan tov. Lu- bili: prof. Lucijan Janež, Jože Va- večja popravila šol in za druge Za razne druge potrebe, ki ob- javnos*1 ln. P°mena- Povedo pa ter opremila več varstvenih usta- 2214 ali skupaj 8680 učencev in dijakov. Izdatki za šolstvo so v preteklem' letu na območju novogoriške TIS znašali 14.900.493 N-din. Tako je na učenca oziroma dijaka skupnost v novogoriški občini lani plačala 1.716,60 N-din. Vsekakor je to zelo velika števil- kakor družbeno političnim delavcem. Ob objavljenem katerih osnovnih šolah. Sole za Ciril Zupanc mladih kandidatov po vaseh itd. zije v Kopru" se za predano in 5^ e^N-dtn ^ Skupn° ZnaŠa Potrebna je sprememba vsebine Leta 1950 so prvi redni matu- nesebično delo iskreno zahvaljuje (Nadaljevanje s 1. str.) dih deklet in fantov, polnih pe- znanje. Zahvaljuje se tudi, vsem in 512 % prispevka iz osebnih kl morak okrepiti njeno kadrov- uveljaviti vrsto ukrepov: zagoto- dagoškega optimizma, je zasedlo 491 učiteljem, ki se z uspešnim dohodkov od kmetiistva nhrti in sko strukturo, težka delovna mesta na podeže- delom oddolžujejo svojim profe- “ pravljati o d, lju. To so bili pravi prosvetlje- sorjem in domovini, valci kmeta in delavca slovenske delom oddolžujejo svojim profe- samostojnega opravljanj^ intelek pravljati . - . - —4— j------4„4 tualnih storitev Del občinskeea tako pomembno dejavnost, kot je vso republiko, uresničiti kvalitet- prometnega davka ki priplda PPS' V vseh POTOČilik zavodov, no izvajanje enotnega vsebinske-TIS, znaša 51 2 %’ Ti dohodki, ln tudl v omenjenem gradivu, po- ga programa, pri tem pa upošte-predstavljajo 40 8%' celotnih pro- 6rešam prikaz dejanskega stanja, vati načelo, da je treba PPS čim računskih sredstev Prispevek izo- Podatke o kadrovski zasedoi in bolj približat:] terenu. V dopoj-braževalne skupnosti SR Slove- kvalifikacijski strukturi. Uvaja- njenem zakonu bo treba razme-nije za strokovno šolstvo je pred- oje nadzora v naših šolah je nuj- jiti pristojnosti in naloge med viden v višini zbranih sredstev ?°- Ne smemo se bati reči, da Vsemi institucijami, ki bodo iz gospodarstva v letu 1967 in ^ delo pedagoškega svetovalca opravljale prosvetno pedagoško razdeljenih na osnovi pogodbe o fpdi hadzorsko, kajti ^svetovanje službo, in na osnovi zakona iz-sofinanciranju strokovnega šoL kr62 nadzora ni mogoče. Po dru- delati predpis o sistemizaciji de- stva.- -gi strani pa je razumljiv tudi ’------lu ----‘ - Nedavno tega sta imeli sek- času začela močno poudarjati matiiki — to ugotavljajo naši P®- Prispevek izobraževalne skup- ..®j^r odP^r Pr°fl nadzorovanju. Pibl, dhet, :-t it ..no. Družina je nenadomestljiva ustanova za vzgojo otrok lovnih mest ter spremeniti način ____________ _______________ ___ ,,, , _______ ^_______4__ _______ .. ________ . . _______ „ _______,_________________________ , w v financiranja. Zagotoviti in nacija za razvoj družbenih odno- spet vloga druždme in njena socia- dagogi. Piri tem pa tudi opažajo, nosti SRS____za strokovno šolstvo Med našimi svetovalci je namreč tančneje določiti je treba nravice sov na področju vzgoje in izo- lizacijska vloga pri vzgoji mlade- da se stopnjuje zahtevnost star- znaša za letošnje leto 3,480.370 se ^ , 7° ena tretjina ljudi s sred- in dolžnosti do ukrepov, ki izobraževanja pri republiški konfe- ga človeka. »Družina je še vedno šev, čemur pa naši učitelji dosti- N-din. Ob tem velja omeniti, da nješolsko izobrazbo Tudi na stop- rajo iz ugotovitev pedagoškega renči SZDL ter redakcija revije zelo trdoživa ustanova, ki kljub krat niso kos; pomanjkljiva je Temeljne izobraževalne skupnosti nh. razrednega pouka se npr. do- nadzora na šolah, ter določiti Otrok in družina razgovor o vsem poskusom noče odmreti, kar njihova strokovna usposobljenost, primorskih občin niso zadovoljne ^aja, da svetovalci s srednješolsko pravni postopek po zakonitih rio- vzgoji in potrebah današnje kaže da nam je še vedno potreb- da bi se uspešno lahko lotili da- z okrnjenimi denarnimi sredstvi, lz?brazbo nadzorujejo učitelje z ločilih pri pristojnih organih. Raz- družine ter o vzrokih nastaja- na«,'je dejala v svoji uvodni ob- našnje zapletene mladinske pro- ki so jih letos dobile za strokov- V1SI? aI> visoko izobrazbo. Logic- mejiti bo treba tudi pristojnosti, jočih. problemov pri družinski razložitvi dr. Milica Bergantova, blematike in jo tudi skušali raz- no šolstvo od te strani. Do konca 7° -16’ d£J *e učitelj nadzora pravice in dolžnosti med pedago- vzgoji otrok. Sekcija — vodi jo Se vedno je izredno pomembna reševati, kolikor je v njihov5 preteklega leta so srednje stro- tepa. Preveriti bi bilo treba ne sko službo in za šolstvo pristoj- dr. Avguštin Lah - ima v na-'in nenadomestljiva ustanova za moči. Roditeljski sestanki le pre- kovno solstvo financirale delovne te izobrazbo in strokovno kval,- mrai upravnimi organi (repu.bli-črtu še vrsto podobnih razgo- vzgojo otrok, v prvi vrsti pa je večkrat izpadejo kot sestanki organizacije z 1,2 % prispevkom cijo temveč tudi, kakšna je skimi m občinskimi), samouprav- vorov o aktualni problematiki s ljubezen v družini tisti element, brez globlje vsebine, so nenačrt- tort® osebnih dohodkov. Za ^st,a Ptet nadzora, ki je bila do- nimi organi na področju šolstva --------------------------uuoezen v aruzini tisti eiemem, nesistematični, čeprav se TIS v Novi Gorici je omenjeni slej pr, nas zanemarjena, tj. idej- prav tu nudi učitelju dragocena znesek kar za sedmino manjši, če no politična plat Tud, v sveto- pri,težnost za delo v tej smeri. ga P,nperjamo z zneskom, ki so valsk, služb, bo treba uveljavit, področja vzgoje in izobraževa- ki je odločilne važnosti pri rasti n ja, kot o liku današnjega mlade osebnosti, učitelja, prostem času otrok ipd. Namen 'teh razgovorov ^ je.Va ^^da -vpr^ja naših d^ ^ pogosteje čujemo, da^omo- po reelekciji. zbere potrebne elemente za širšo žin dandanes ne smemo ideaUz!- raja v prihodnje šola postati v Socialistična zveza. neprebavljene stvari se -• • . . , - v. • v njihovi zavesti včasih že od vairTie^staršev na "sestavnT"del del pa S0. pod 80 ! najmlajših tet, ko so priče naj- Zbražev^f odraslif^ri tem I osnovna socialna skupnost, ki ima šema Prav tu je potrebna p0-primarno vzgojno in socializacij- moč d.inašnji d:ružini _ tak< sko riunkcijo. V socialistična druz- p0udariii na tem razgovoru. Po- l-v. /-» . i-vo/-',1 '1-4-v 1 1 KVV r-> ZN te 1 H _ bo treba opustiti stare predava- razumevanja striktno zagotavlja-tnkn SO telfske metode, uporabljati več ie omenjeni delež za srednje : ru Po sodobniih Pedagoških prijemov in strokovne šote in tako omogočale ! Založniško podjetje bi še posebej želimo, da bi dru- P „5 ne samo v obliki informacij aktivunih metod dela z odraslimi, nemoteno delo teh zavodov, po- _ ___________________________ ne &amO V O 01.1 KI iniOTTIiaui J Pn^hnn V 'crPiHmih sm nV. ip tpm fnrM Jro prispevala°svoj delež^k™ sestram glede 'Vzg0^nega Prizadevanja na- republiška skupnost' skrbi za to, | Lemu skladnemu oblikovanju redilo zelo malo. razmere ne smejo biti slabše. 5 Razgovori o vzgojnih proble- s0lstv° zag°- ! razviti, mih v okviru sekcije za razvoj LimorsirL^iL ''L, ®0SP°£alS^° “ Posebno v srednjih šolah se je tem tudi letos in v prihodnje, ko : , , , .. , . , veka, temveč tudi bolj konkretna otrokove osebnosti od rojstva pa ^ y obliki socialne p0m0či, do zrelosti - tako beremo v b. morali bolj razviti »Tezah o vlogi družine pri vzgoji k je seda jnih svetoval- Školska knjiga Zagreb imn v u-iAviiu atrtvuijAi razvu.) Primnrs:k-p falr - .1 + k • “ TsA0iTSISJrtS ^ J^n;Ln,;S^keTu^ SSd SZDLteffS i Sli Lnica Marionovrjn"™ v šolah, pomoči nezaposleni mla- ^ »nancira take kadre I _ dim, internatom. Zupančičeva. Po vseh stranpoteh, ki jih ubira včasih socialistična družba žimi so tudi roditeljski sestanki v svetu in pri nas, nas lahko sa- Starši kažejo veliko zanimanja za SZDL. mo veseli, da se je v zadnjem različna predavanja o tej proble- vsem če se bodo ta prizadevanja drugim regijam? Letos Primor- Ena izmed oblik pomoči dru- »L F^uje neke . obletnice Ka- : i so tudi roditeljski sestanki žičnejše družbene organizacije - skupnos^oddolžuje?*3 Da^Tud^v j prispevkih za kadre se’ vidi in Š dh čuti ta odnos, pa naj si bo v ne- ■■ čestita svojini sodelavcem, prosvetnim detevcem, šolam m drugim prosvetnim zavodom za PRVI MAJ, MEDNARODNI PRAZNIK DELA in obvešča vse interesente, da je izšel KNJIŽEVNI LEKSIKON - TUJI PISATELJI druga, razširjena izdaja Povečanje, ki ne zadovoljuje V primerjavi z lanskim letom TIS Nova Gorica je 2. aprila dopolnilno dejavnost in vzgojil® ke več denarnih sredstev kot la-7,505.000 m. To je nastalo zaradi tega, kei se bo zaradi ukinitve srednje eko-3,942.400 nemške šole v Ajdovščini ista de javnost tu povečala. t nss nnn Delavska univerza bo let« ’ ' porabila za 7 odstotkov več de 3 480 370 naria zaradi tega, ker se bo š« ’ ’ posebej bavila z obrambno vžge jo prebivalstva. To povišanje ps je zagotovila Skupščina občine il 150 000 proračuna in namensko. 42.738 Za usposabljanje strofcovnili kadrov v šolstvu je TIS Nova Ge 153 učiteljih osnovnih šol kar 4S takih, ki še nimajo predpisane ali ustrezne izobrazbe. Stanje ns ______________ srednjih šolah pa tudi ni dosti skupaj 525.988 N-din bo,Iiše. Tu je od 114 predavate-Ijev in profesorjev še vedno 3J Ce k tej vsoti prištejemo še takih, ki nimajo potrebne stro- SRS, potem brez prave prehrane; brez vsakrš- ""on Hasl,. Marija Likon in 3o- 5a Delavsko univerzo, ža šolske Je -»»--J— - žo Čemele; zadnja sta na soh se tople obroke in za usposabljanje toc.no ugotovimo, za koliko je TIS datkom. TIS bo s tem denarjem kovnosti. Nekaj nad 5 milijonov N-diO je namenjenih investicijskim iz- za že zgrajene šole, financirala bo izgradnjo nove telovadnice pri osnovni šoli v- Novi Gorici, iz- ritiTotell ?redPS.aj° o^rih^ in^ V preteklem šolskem letu je p° enegaL ™ bilo v osnovnih šolah novogori- Petru’ ^ nudila ške občine vpisanih 6466 učencev dov nekatenm 5013111 m uredlla in učenk, v srednjih šolah pa Vse to, način zbiranja sredstev, programiranje ter uveljavljanje sprejetega programa, zahteva od vseh sodelujočih precejšen napor, odgovornost, disciplino ter ostalo aktivnost, ki naj zagotovi izvršitev postavljenih nalog v ka, ki nalaga določano raanKSUa- tato Poftartjenem ln tako orna-n), ln ukrepanje ekonom,'T™ obsegu denarne mase je okvir dokaj velik. Velike pa so tudi onvišaniu P^rebe Pri tehtanju med dohod-p ' ki im izdatki, med možnostmi im V GOnjViiU J- i. O l\U'V - « —»< *••*«« M K. k7p'1C1ij med 8010 in domom, prosvetlje- večii del s. nrir! L J ’ [ Vzroki za osip učencev v eni izmed ptujskih šol Ali so šole s prosto soboto res mučilnice? Osnovna šola Videm pri Ptuju je poslala RTV Ljubija- Ce bi podajali številke za vsak na —• v zvezi z mnenjem komentatorke v TV obzorniku v razred, bi jih bilo preveč. Poka- ifi 4' •19^8 ,-ai-lekaa Stevill< in podatkov iz analize an- zale bi pa še točneje, kako malo ivinusu jC v <-a- — iMaoicunji ^au »mu » amvc- v »mvuu liniein * k°tJ0--ZV , i m- ucenci wsv.°ie šole. Ti podatki »svet- je učencev, ki dosegajo povpre- su napisanega in še več izgovor- to ugotovili, da je od skupno 605 leto so minimalne in znašajo v kakšno c7 1 °!5ISU’ Y kaksmh pogojih se otroci učijo, čen čas učenja, potreben za do- jenega o delu na šolah s petdnev- otrok le 28 brez primerno ureje- šestem razredu pri slovenskem Mnogo je bilo v zadnjem ča- Naslednji dan smo z anke- Razlike v številu ur skozi vse kakšne so njihove možnosti za dosego takšnega uspeha, kot šego solidnega znanja, ga dosegajo npr. mestne šole v Ljubljani ali vsaj- boljše« šole. Mislimo, »tako pišejo«, da podeželske šole v Ha- nim delovnim tednom. Med real- nega varstva. jeziku —7 ur, pri biologiji —7 2 Koliko učencev se lahko uči no izrečenimi in napisanimi misli- —Nato smo starše povabili na ur, pri tujem jeziku je število ložah oziroma v ptujski občini kier io hdl:,-iTi7i’ra'n v miru? Le 227 je tako srečnih, mi ie bil° tudi mnogo neobjek- skupen roditeljski sestanek m ur enako, pri zemljepisu jih je mirjatiV«POgOJlh’ ^ 56 Z ljubljanskimi sploh ne morc>° P«’ r;PredstavIja niti P°lovice> n^z^vedfnih^Mnogi^rosvdtni znandTz Isem^spremembami Tn skorajda ni,1 ker vsaj6? šport- Dopis o vzrokih osipa v tej ptujski šoli je bil poslan 3. Tudi čas učenja je pomem- feI,avci f ob. vsena tem verjetno značilnostmi ki jih prinaša nov nih dni letno, zaradi njih pa, ker • , cof mora hiti rani ntrnk- težko ustvarijo realno sliko o de- delovni cas. Starši tudi uredništvu našega lista, zato ga objavljamo. so sprejeli no- so ob sobotah, ure ne odpadejo. spočitSa209nučencev^alia42 6 %r pi najprej tem se učno: rioio ni mogoče razbrati, ali ima nisec učitelji razporedili učno snov v P, , ,___ prešoiali 38 učencev od 1. do 5. razreda v posebno šolo, da bi ne kvarili uspeha, saj so napredovali pač zaradi tega, da ne bi 8 let sedeli v 1. razredu. To zniža uspeh že za 7,7 %. Če bi posebna šola v Ptuju lahko sprejela vse vzgojitelja (ni možnosti) in naj-te učence, bi jih morda lahko večkrat brez nadzorstva staršev: delo. 5. 303 učijo: 1.—2. razreda 1 uro 3.—4. razreda do 2 uri 5.—8. razreda do 3 ure Kakšno je stanje pri nas? 1. Čas učenja brez nadzorstva staršev itd. 6. Zanimiva učenci ali 61,8 c/c je ni mogoče razbrati, ali ima pisec učitelji razporedili v mislih samo šole s celodnevnim učnih načrtih na 42 tednov, bivanjem ali pa je slabo razpolo- In kako teče naše delo po no- ampak°’veča ah ‘manj^ občlsna 5a * Podaljšanim bi- vim? Kaj je enako in v čem so Vzrok je delo, premalo kontrole ^ ^raZhke_? med katerimi bi omenila zlasti sledeče: Tedensko število učnih ur je v vseh razredih manjše, prav ta- imajo proste sobote. Kolikor _ Tudi za nas veljaj da sm0 ko je zlasti v višjih razredih ne- Va % 1 114 IV2 1% 1.—4. razr. 5.—8. razr. 11 3 14 24 14 38 104 67 171 6 5 11 100 68 168 5 — 20 25 20 10 30 . . . vem, nobena šola niti v Kranju dolžni opraviti letno 210 učnih . pn.P1®rJav?’ n'.« v Mariboru (skupaj 14, med dni oz. ustrezno število učnih ur koliko učenčev je deležnih kakrs- njimi je tudi ena podeželska) ni- Dri DoSarne7nih nredmetih km nekoli pomoči pri učenju od ma pogojev za celodnevno biva- pomedi davčnih načrtov v £ staršev, ki jim v mnogih prime- nje niti nimajo vse možnosti za čemer ne kr^mo nh niti v 4. razredu ne morejo organizacijo podaljšanega biva- ki cimo. Šolske ekskurzije v »Franjo« in »Slovenijo« Naša lanska navodila za obisk partizanske bolnišnice »Franja« in partizanske tiskarne »Slovenija« na Vojskem so naletele na ze- več pomagati. V številkah je pomoč pri učenju takole: kaj manj ur dnevno. S tem so učenci dnevno ' manj obremenje- posameznihT medmet m,1" “km ni. tudi * domačimi nalogami in ’ učenjem, kar je v pnd predvsem manj nadarjenim učencem, razen tega pa lahko mnogi v sobotah nja. In vendar so se odločile za Sprememba nastopa v uč- nadoknadijo, česar niso uspeli petdnevni delovni teden. nem koledarju s tem da prične- opraviti v prvih 5 dneh v tednu, _ . . ,, mo solsko leto 1. septembra, po- Delam na soli, ki se je odlo- uk pa končamo 30. junija. Pouka Učenci, ki odhajajo s starši na čila, da bo delala po petdnevnem pr0sti dnevi so le sobote in ne- dvodnevne ali, nedeljske izlete, delovnem tednu in od 5. februar- delje> k november, 29. in 30. no- ab Pa gredo z njimi na njihove ja teče naše delo po novem. V vember, 31. december, 1. in 2. ja- domove (mnogi naših staršev so tem času smo si že nabrali nekaj nuar< j ;n 2. maj ter 25. maj. iz Haloz in Slov. goric ter hodijo izkušenj, vendar sta dva meseca skrajšane so tudi zimske počit- k svojim že ostarelim staršem Nobene pomoči od staršev ne ob 14. uri in 3 učenci celo ob 15. oeenfevali nice in traia'io od 2a januarja do obdelovat zemljo), se lahko že v no dobi torej 252 učencev ali uri in 30. minut. b k°11?'ko ';d aia ” 3- februarja, razen tega pa mo- petek. Pnpravijo za pouk. Tu naj 51,6 %. 9. Zaskrbljujoči so tudi podat- §anizac:1-1a boljša m ah dosega- ram0 vse športne dneve opraviti omenim, da ima ze več kot polo- 7 Prpmnn ^ „ ki- da niiria zajtrka 61 učencev mo zaradl teSa bolJše uspehe. ob sobotah. vica zaposlenih staršev naših '■ np vou° Hnhrn3 naP nJpn^ip" ali 12>4 da nima kosila ali vsaj Moram povedati, da ras nih- TT„_ _____„___________ , otrok če ne vsako pa vsako drugo 1.—4. razreda 5.—8. razreda pomaga 160 58 Skupaj 218 ne pomaga 114 138 252 včasih pomaga 1 10 11 — Ure v predmetniku so bile soboto prosto. “ ’ ~ 33 tednih, lo dober odziv v raznih šolah in 7i^.h7a dobro na učenje, rednega kosiia x2o učencev ali če ni prisilil pa tudi ne prigo- so vplivala na povečanje obiska, apaljza a”k torej na deset > načrt kf>r +r,čnn raj 30.000 obiskovalcev, med nji- 8. Eno uro in več je oddalje- alkoholike ali vsaj nagnjene k obvestil prisotne, da pripravljata . oz: dvakrat P° dnU ker , 1 j H ° mi pa je narastlo število inozem- nih od šole 147 učencev ali 30%. alkoholu in končno, da so v 132 republiški zavod za šolstvo in pri. nekat®flb predmetih ni mo- • 0 prostl skih obiskovalcev. Ekskurzije so V šoli imamo tudi 47 vozačev iz družinah zelo slabe socialne raz- republiški sekretariat za prosveto goc da avtobus odpelje ob 7. Upamo, da bodo ti podatki doval predlog da bi pripravlje- predmetmka za 6. razred: di nekaj svečk se je pojavilo pred Jn, ugotovimo, da morajo vstati osvetlili osip učencev na ..eni iz- ne materiale nekatere šole pre-spominsko ploščo, s čimer so na- Ysal nekateri ob 6. uri, mnogi pa med ptujskih sol tudi z druge izkusile in nič vea ši otroci prav lepo počastili spo- 7e prek,ker ima.l° tudl 5 do 6 km strani m bo prikaz realnejši. do avtobusa, vrnejo pa se iz šole Levstik Franjo min na junaške žrtve svobode. Tudi letos prihajajo mnoge šolske ekskurzije, saj je edino pravilno, da vsak razred vsaj enkrat obišče ta najlepši in najzgovornejši spomenik iz NOB. Mestni muzej v Idriji, k' upravlja oba navedena spomenika, je tudi letos pripravil vse potrebno za nemoten obisk, ki je mogoč prav ob vsakem času, ker sta oba oskrbnika vedno na doklicu. Vstopnina je ostala ista, to je din 0,50 na otroka. Naj še omenimo, da ta sredstva služijo izključno za vzdrževanje objektov, ki je zelo drago. V »Franji« pa dobi vsak obiskovalec brezplačno tudj prospekt z opisom in kratkim historiatom. Ker se mnoge ekskurzije ustavijo tudi v Idriji, da si ogledajo zanimiv rudniški muzej, so se turistične organizacije dogovorile s hotelom »Nanos«, ki ima na razpolago veliko dvorano, da se ekskurzije lahko zadržijo v njej tudi brez kake obveznosti za potrošnjo, kar je posebno važno, če ekskurzijo zaloti slabo vreme. Tudi v cerkljanskih gostilnah se je organizacija sprejemanja gostov- v marsičem izboljšala. Glede obiska partizanske tiskarne »Slovenija« na Vojskem, ki jo nekateri upravičeno smatrajo za prav tako zanimivo, kakor je »Franja«, pa morajo ekskurzije upoštevati, da Vojsko ni dostopno z velikimi avtobusi, ker je cesta preozka. Ob pravočasnem obvestilu pa poslovalnica SAP v Idriji uredi zamenjavo avtobusa, ki opravi vožnjo iz Idrije na Vojsko in nazaj (13 km). Ta izlet se lzPlača že zaradi prekrasne Voj-skarske planote, ki leži nad 1000 metrov nad morjem in ima čudovite razglede na gorenjske vrhove ter preko hribov na Trnovski Pianoti. Na Vojskem je' tudi planinski dom »Rudar«, ki ga uprav-Ua Planinsko društvo Idrija in ki ob pravočasnem naročilu lahko postreže vse goste. Srečko Logar Predmetnik za tednov: |nil!!!llllllllll!lll!;iIllllillllilHillllllll!lllllllll||inilllll|llll|[||!l!!l!l|inil|||!l||||||||||||||||||||||||nill||||||||||||||!||||||i|||i||li||||||!!|||[||||||||||||||||ll||||||!|||||i|||!||iil!l!ll!!l|||||||||||||IIIJ J Delovna skupnost | ITALIJANSKE VAJENIŠKE SOLE V IZOLI | razpisuje naslednja delovna mesta: — UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO TER BLAGOZNANSTVO (kot dopolnitev učne obveznosti) Pogoj: diploma I. ali II. stopnje — UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO IN (kot dopolnitev učne obveznosti) ZDRAVSTVENO IN PREDVOJASKO VZGOJO Pogoj: visoka izobrazba i p Razpis velja 15 dni po objavi. Prošnje sprejema uprava šole j 1 do omenjenega roka. 1 Illlll!l!llllllllllllili!l!!!i!llilll!!lllllllll!!llllllllll!!!llllllllllll!lll!ll|]|||||||lllll!!lllllllll!l|[|||||ll!!inilllll!llllll!lll!ll!lllll|l!l!l|l|lll!l!llllllllll!l!llll||||!llllllll!ll!l!llll!ll!lll||||]|!l|||||||||!l|jin Kot že rečeno, se je naš kolektiv za to odločil po tehtnem premisleku in v prepričanju, da se ne zaletavamo z glavo v zid in dh posledice ne bodo boleče (kot je izjavil bojazen tovariš JTM). Kako smo izvedli priprave na Predmet Št. prehod? ur — Na učnovzgojni konferenci Slovenski j. 5 se je ves učni zbor seznanil z Biologija 2 značilnostmi in zahtevnostmi no- Matematika 5 ve; - delovnega časa, s spremem- Zemljepis 2 bamj v predmetniku in šolskem Zgodovina 3 koledarju. Po tehtni razpravi je - Srbohrvatski j. 2 menil, da bi kazalo v drugem Tuji jezik 3 polletju pričeti z delom po no- Tel. vzgoja 3 vem, predtem pa je potrebno Likovni pouk 2 ugotoviti, kako imajo otroci ob Glasbeni pouk 2 sobotah zagotovljeno varstvo m Tehnični p. 2 kakšno je mnenje staršev. SKUPAJ: 31 Predmetnik za 42 tednov: 4) ■a roti domovini ostremu mrazu,-v športu pa vzdrž- stiskanje rok, navdušenje. ■ Siiornk Na površini;' kfc je-kar:.za ■ Ijivosti in trdoživosti,- - bukom, novinar Miha, Janez in še poslušalci. Daleč zunaj mesta jih sprejme ptičji zbor — in ko pernati drobiž spozna, da prihajajo ljudje z dobrimi nameni, jih popelje na kraj nesreče. Na robu njive najdejo mladička, škrjanka sama pa jim pokaže, kje na zemlji je gnezdece, da spet polože vanj mladiča. Ko se ekspedicija vrne na radio, najdejo na mizi tri češnje. Ptički so prinesli vsakemu v zahvalo po eno, Janezu pa povrh še debelega črva, pač to, kar imajo sami najraje. »In za konec naj takole drži, otroci,« pravi redaktor. »Če pridejo ptički po vas, da jim rešite mladiče, takoj pohitite. Morda vam ne bodo prinesli ravno češenj v dar, hvaležni vam bodo pa prav gotovo zelo. In jeseni in pozimi boste po njihovi zaslugi hrustali dobra jabolka. In še nekaj... zdaj sicer ne vemo, kdo je bil tisti, ki je vzel mami škrjanki iz gnezda mladička in ga pustil pod drevesom. Lahko je bila tudi lisica. Ampak, vi, otroci, ne delajte skrbi ptičjim mamicam.« Srednja stopnja: 14. maja ob 8.55 I. program 15. maja ob 14.05 II. program FANTAZIJSKO POPOTOVANJE V VESOLJE Kot že v prejšnjih oddajah iz serije Fantazijsko potovanje, bo tudi tokrav glavni »očividec«, povezovalec in zapisnikar potovanja med zvezde in planete naš znanec — novinar. Dnevnega lista. Zgodba se začne takrat, ko tiskarski škrat oziroma novinarska raca vzbudi pri bralcih Dnevnega lista toliko radovednosti in nestrpnosti, da ni mogoče več demantirati izmišljene vesti, kajti naklada časnika je strašno porasla in urednikom ne preostane drugega kot pregovor: Kar si skuhal, še pojej! Odtod naprej bomo spremljali našega novinarja na zanimivi in razburljivi poti od priprav za izstrelitev vesoljske ladje, nevšečnosti pri vzletu, nerodnosti pri ■ prvem srečanju z breztežnostjo, do - srečanja z živimi bitji in njihovo . kulturo. na pozabljenem Mini- planetu IKS. ' * *: ; V oddaji- se bosta sproti povezo- f vala dva elementa: - resničnv verjetni,-možni'na eni strani in fanta-. zijski na drugi. : 14. maja ob 14:05 II. program 16. maja ob 8.55 I. program 21; maja ob 8.55 I. program 22. maja ob 14.05 II. program BSTKA NA SUTJESKI PISATELJ FERDO GODINA Med 15. majem in 15. junijem 1943 se je bila na Sutjeski dramatična in herojska bitka ža novo Ju-goslarijo. Sto dvajset tisoč dobro oboroženih sovražnikovih vojakov, posebno pripravljenih za to bitko, je sklenilo večkratni obroč okoli glavnine narodnoosvobodilne' vojske, na čelu z vrhovnim štabom in tovarišem Titom. V nobeni drugi bitki v narodnoosvobodilni vojni ni padlo na mestu in v tako kratkem času toliko žrtev kakor v peti sovražnikovi ofenzivi na Sutjeski. Na kraju te velike bitke so enote Udarne grupe NOV pustile več ko eno tretjino svojih borcev. Številčno močnejšemu sovražniku pa le ni uspelo premagati junaških partizanskih borcev, ki so jih spremljali izmučenost, lakpta, nespečnost in tifus. Pred poslušanjem te oddač*e bo morda prav. če otroke na kratko spomnimo, kakšna je prii’odna podoba Sutjeske In kako so potekali boji. Sutjeska je ozka dolina, na nekaterih mestih stisnjena prav med skalne strmine, tako da si skozi klisuro lahko utreta pot samo reka z istim imenom in cesta. Dolina se nekoliko razširi pri Tjentištu, prav na kraju, kjer je bil boj najhujši, pa tudi tu ie od vznožia do vznožja komaj tristo metrovv Vse naokoli so gozdovi in samota. Na pobočjih hribov je vasi le malo. Na vzpetini ob vznožju stoji spomenik — herojem V. ofenzive: velik kvader iz črnega marmorja na veliki svetlorjavi plošči. Nekaj metrov vstran je tekla pot, po kateri so se pomikale divizije, da bi zlomile sovražnikov obroč. To je bilo v začetku junija. Preboj čez Sutjesko je trajal nekaj dni in izgube na obeh straneh so bile strašne. Pripovedujejo, da je v samotnih gozdovih vseokrog Tjentišta še danes najti človeške skelete. Nemci so usmerili vše sile na uničenje glavnine partizanskih sil in vrhovnega štaba, vendar volje partizanskih enot, ki so se vrhu vsega morale bojevati še za nekaj tisoč ranjencev, niso mogli zlomiti. Partizani so žrtvovali veliko življenj, obranili pa so svojo glavnino in nemški načrti o hitrem uničenju partizanskih dnot so tako vnovič in dokončno padli v vodo. Višja stopnja: Iz Prekmurja je prišel živet v Ljubljano, v Ljubljani je prijel za pero in pričel pisati spomine na svojo mladost v zelenem Prekmurju. In koliko je teh spominov, teh drobnih, toda nepozabnih zgodb: za katere je prav, da postanejo tudi naša last — tudi del našega vedenja o življenju. Ferdo Godina je zlasti v zadnjih nekaj letih zapisal svoje spomine in jih namenil najmlajšim bralcem, tako da se je dovolj učinkovito in neizpodbitno uvrstil med sodobne slovenske mladinske pisatelje. In ker je tako, ga tokrat brez zadrege uvrščamo v ciklus, ki 5e posvečen mladinski literaturi — pisateljem in njihovemu delu. Ferdo Godina bo spregovoril sam in nam izbral tudi najznačilnejše odlomke iz svoje mladinske proze, morda tudi tole kratko črtico, ki je objavljena v eni izmed njegovih knjig: in ji je dal preprost naslov »Golobi«; z 21. maja ob 14.05 II. program 23. maja ob 8.55 I. program MICHELANGELO BUONAROTTI Cas radijske šole je prekratek, da bi v njem lahko izčrpneje obdelal tudi samo najvažnejša dogajanja v dolgem življenju enega najslavnejših likovnih umetnikov pozne renesanse. Zato se je pisec te oddaje odločil, da bo ostal faktografsko skop, da ne bo utrujal mladih po- Yi. maja ob 14.05 II. program 18. maja ob 8.55 I. program Nižja stopnja: ZGODBA O PIKI, VPRAŠAJU, KLICAJU IN ŠE KAJ Spet smo se odločili za pravopisno oddajo, čeprav so take vrste dopolnitve rednega šolskega dela morebiti manj uspešne kot pri drugih predmetih. To predvsem zato, ker je težke najti pravih radijskih oblik za take tematiko. No. avtorica Maca Kalinova se je odločila, da bo skušala z oddajo utrditi pravilno rabo ločil. Ker pa je oddaja namenjena predvsem drugim razredom, se je vejici izognila in se omejila samo na piko. vprašaj in klicaj. Da bi otroci raje prisluhnili, si je izmislila primerno zgodbo. Njen prvi del je namenjen vaji, drugi pa poskusu praktične uporabe. Polonca mora pisati nalogo: povedne. vprašalne, klicalne stavke. Aleš ji dela družbo. Polonca se raje igra, kakor dela. Tudi zdaj jo vabijo igrače. Alešu razkazuje svojega novega pajaca. Toda zdaj se zabava združi s' koristnim. Ko pajaca občudujeta. se spomnita, kako je pravzaprav rdeči cof na njegovi kapi podoben piki. tisti veliki rdeči piki, ki jo naredi tovarišica z rdečilom v zvezek, če; je učenec ni napravil. Zanimanje ie vzbujeno. Kmalu so povedni stavki napisani, pike na pravem mestu. Poslej bo rdeči pajacev cof vedno spomnil mata šolarja na piko. Prav prepričana sta, da poslej nanjo ne bosta več pozabila. In da bo bolj držalo, vadita: 'cofek, na prašičkov rep in na klicaj priči so vprašalni stavki vpisani v domačo nalogo, slpdi pa spet igra: prašičkov rep — vprašaj; in dober sklep: nikoli več ne bosta na vprašaj pozabila. Zdaj že kar sama iščeta med igračami nekaj, kar bi lahko predstavljalo klicaj Izvlečeta prometnika, važna je pravzaprav njegova palica: pravi klicaj. In ta klicaj prav dobro sodi k prometnikovim ukazom: »Pazite otroci! Poglejte na levo* Pot je prosta!« Klicalni stavki so napisani, vaja je opravljena, otroka navdušena, naloga pravilna. Malo drugače se stvar zaplete in razplete v drugem delu zgodbe. Otroka sta tistega dne lahkomiselno objestna. Sošolki skrijeta torbico, Tz skrivališča* potem uživata nad Kat-kino zmedenostjo. Ko se prikaže učiteljica, pobegneta in odložita torbico pred Katkinimi vrati. Doma pomaga materi naključje, da stvar brž razčisti. Katki se morata opravičiti, Hkrati pa ji uspe prepričati oba poredneža. da drugim otrokom v svarilo dogodek napišeta in odneseta v uredništvo Najdihojče kot svoj prispevek. Nerodno jima je, nervozna sta pri pisanju in tako nima sestavek ne glave ne repa, ko ga urednik bere. K vsemu manjka sleherno ločilo. Ker nista bila dovolj zbrana, sta pozabila na pajackov slušalcev z mnogimi imeni, letnicami itd., marveč da bo raje skušal posredovati Michelangelovo razumevanje kiparstva in slikarstva. To razumevanje, ki je hotelo služiti izključno umetniški resnici in naravi ter prelomiti z dotedanjimi vzori verskega idealiziranja, je bilo največ, kar je mogel veliki Toskanec zapustiti prihodnjim generacijam. Svoj ustvarjalni kredo je zapustil v dokazilih, ki so nedvoumna in pričajo z neizpodbitno močjo. To so skulpture Bakh, David, Mojzes, PietaT in mnoge druge, pa poslikani svod v Sikstinski kapeli, arhitekturna umetnina — kupola cerkve sv. Petra in tako naprej. V burnih časih. ko so se papeži, kardinali in posvetni knezi borili za oblast nad italijanskimi pokrajinami, je ostal Michelangelo vseskozi visoko nad krvavo in stremuško ero. Vdinjan samo svoji umetnosti je ta božanski garač dal domovini več slave in ugleda kakor Borgijci, Medičejci m vse druge rodbine imenitnikov. Oddajo o Michelangelu je pripravil radijski sodelavec Zvone Kržišnik. Nižja stopnja: njo vas želimo spodbuditi k poslušanju oddaje, ki obeta, da bo pestra in prijetna, kot je pestro in prijetno tudi Godinovo pripovedovanje ... »Moji sestri Marti je zgorel -hlev, gumno in klet. Zal mi je bilo za hlevom, na katerem sem tolikokrat spal. Na gumnu smo nekoč mlatili in sem imel nanj lepe spomine. V kleti, kjer so stale skrinje z zrnjem, sem si rad mehčal zgodnja jabolka. Ko sem dobil pismo v Ljubljano, da je Ogenj vse to uničil. tega nisem mogel verjeti, Cez nekaj mesecev sem prišel spet domov. Na istem kraju, kjer je pogorelo, je stal že nov hlev, gumno in klet Vse je že pokrivala streha. S setro Marto sva šla na dvorišče. Gledala sva, kar je bilo novo postavljeno. Ko tako molče stojiva, prileti na streho golob. Velik, pisan, z dolgimi perutmi, z belimi pernatimi ostrogami na nogah in z živimi; lepimi očmi. Prestopal je na slemenu, se vrtel in grulil. Mislil sem. da so golobom napravili pod streho nov golob«jak. Tu bodo nesli spet jajčka in valili mladiče. Gledal sem goloba in si dejal: »Kako mu je dobro Prileti in odleti in se ne briga za Martine težave.« Zato sem rekel sestri: »Vesel je. Golobico kliče.« »Kliče jo že,« je rekla Marta. »Priklical pa je nikoli ne bo.« »Zakaj bi je ne priklical?« sem vprašal. »Ker golobice ni več. Ko je izbruhnil požar, je golobica sedela na jajčkih. Ni se hotela premakniti iz golobnjaka. CJgenj je že podiral tramove, a ona se z jajčk ni premaknila. Hotela jih je očuvati. Plamen je že preskočil na golobnjak, a nje še ni bilo na svetlo. Nazadnje ni bilo ne hleva, ne kleti, ne golobnjaka in ne golobice. Odkar je spet nova streha, se golob vrača in jo kliče.« Ko je Marta' nehala pripovedovati, sva gledala goloba, kako je stopical po slemenu, se vrtel in se priklanjal na vse strani. Ni bilo težke samo nama z Marto. Tudi golobu je bilo hudo. le poslušati ga je bile treba in ga razumeti.« 24. maja ob 14.95 II. program 25. maja ob 8.55 I. program MLADI SMO IN VESELI pripovedujeta stavke, ki jih skleneta z igro: pika — cof! cof — pika! Potem pritegne Aleševo pbzornost Polončin’ prašiček — hranilnik. Polonca pravi, da je ta njen prašiček pravzaprav sitna živalca, ker io zmeraj Vprašuje, kaj1 bo z denarjem. v podobi prometnikove palice. Skorajda sta vesela, ko pravi urednik, da takega prispevka ne more priobčiti. Ko pa se do kraja pogovore, jima izreče priznanje za korajžo, da se ne branita priznati svoje napake, posodi jima rdeč svinčnik, da se- kadar strese kak dinar iz njega. Pa’ stavek popravita, in tako se vse lepo našteje vhsto takih vprašanj, Pra- uredi. šičku bi bilo torej skorajda lahko Oddaja je namenjena, kot že re-irhe — vprašaj. Ampak njegov rep Ceno, predvsem drugim razredom, je ros vprašaj, ugotovi Aleš, pravi, tudi tretjim ne bo odveč, menimo pravcati zaviti vprašaj! 'fo je zdaj! pa, da ji bodo tudi eferrientarci spet spodbuda za mala* šolarja. Pri zlahka sledili. V najlepšem mesecu leta, v maju. in še posebej pred dnevom mladosti. si zaželimo z otroci vred pesmi in rajanja. Oddaji, ki jo pripravljamo. napisala jo bo mladinska pisateljica Ela Peroci, smo dali naslov »Mladi smo in veseli«. Sredi šolske ure se želimo preseliti na pomladanski travnik. S pesmimi. namenjenimi veseli mladini, bi radi ustvarili ozračje igre in rajanja. Opazovali bomo naravo, ki se je že vsa prebudila, poslušali bomo ptičje petje; gledali bomo čebelico in poslušali njeno brenčanje, veselih se bomo ob potoku, lovili se bomo in skrivalh ustavili še bomo^ pri pastirjih in letali za metulji. Da bi priklicali vso to lepoto m mladost v razred, smo izbrali pesmi Kajetana Koviča, Otona Zupančiča, Frana Levstika. Grigorja Viteza, Nika Grafenauerja. Neže Maurerjeve, Gitice Jakopinove, narodne pesmi, pesmi Marte Gromove, Mire Vog-larjeve in drugih. In da bi vam priklicali že v napovedi malo tistega utripa, ki ga želimo z oddajo Vzbu- diti, objavljamo pesem Grigorja Viteza — v prevodu Toneta Pavčka. PTIČJE PETJE S strehe je to jutro pala kn jiga in brez črk ostala. Ptice, velike in male, vse so črke pozobale. Zdaj črkujejo neugnane razne črke pozobane. Pa kričijo, žvrgolijo, žuborijo in žgolijo, cviketajo in čenčajo in žvegljajo in žužnjajo, ščinkajo, vrešče. ščrlijo, ped pedikajo, cvrčijo, kličejo, kriče, grlijo in čvrlijo in črčijo, frfotajo in fafljajo, gogotajo in furlajo, cvikutajo, čeketajo, ščebetajo, žlobudrajo ih žvrliio in žvrgljajb ih šušljajo, gostolijo in glušijO in medli jo ... Vsak dan sonce jih sprašuje, iž zlate knjige jiht črkuje, pa od zore še učijo dve, tri črke, da žgolijo. 28. maja ob 8.55 I. program 29. maja ob 14.05 II. program Višja stopnja: KAKO IN ZAKAJ SE OGLAŠAJO ŽIVALI — II. del ČRNA CELINA V začetku aprila smo poslušali prvi del te oddaje. Oba dela sta pravzaprav celoti zase, vendar ju veže isto vprašanje: Kako in zakaj se oglašajo živali. V prvi oddaji smo poslušali ptiče. Dr. Kazimir Tarman, avtor oddaje, nam je pripravil pravi ptičji koncert, obenem nas je seznanil s ptiči, ki smo jih slišali. Seznanjal nas je z njihovim življenjem in okoljem, v katerem živijo. A vsega v eni sami oddaji ni mogel povedati, svoje pripovedovanje je nadaljeval. Zajeli smo ga v novo oddajo ih slišali bomo cvrčanje žuželk, regljanje žab, živali v naši neposredni bližini — domače živali, mačko, psa, kravo, konja in od daleč jelena, gamsa. Tudi leva bomo slišali in končno še ribe. Ali je svet morskih globin res svet tišine, kot ga često označujemo? Ali so ribe res gluhe in neme? Nekateri so menili, da ribe slišijo. Že dolgo tega so naredili za- to poskus. Ribič, ki je krmil ribe, je moral hkrati še z zvoncem zvoniti. Več dni zapored je ponavljal krmljenje in zvenenje in razne vrste rib so se zbirale na bregu. Nekega dne pa je prišel brez hrane, samo z zvoncem. Tudi tokrat so priplavale ribice. Tako ribe slišijo, so zaključili. A kaj, če priplavajo ribe, ker vidijo ribiča? S poskusi so nadaljevali. Po vojni so te poskuse lahko opravljali s hidrofoni: Močno, izpopolnjene hidrofone spuščajo dandanes v morske globine in prisluškujejo ribjim jatam in rakom. Prav čudni glasovi prihajajo od tam, podobni so renčanju, škripanju, bob- nanju, mrmranju in celo žvižganju. Različne vrste rib delajo glasove različno. Nekatere hitro tresejo ribji mehur, druge tarejo med seboj kosti ali koščene opore v plavutih, tretje pa škrtajo z zobmi. Najbrž se tudi ribe kličejo k drstitvam in se drže skupaj v jatah tako, da se kličejo. Z modernimi in izpopolnjenimi magnetofoni zbirajo danes ptičje, žabje, ribje, sesalčje in žuželčje glasove n jih potem v laboratorijih raziskujejo. V . Ameriki imajo poseben institut za raziskovanje živalskih glasov in tam imajo velikansko zbirko s 15.000 zapisi ptičjih glasov. Znanstvenki in praktiki razmišljalo, kako bi takšna odkritja praktično izrabili. Nižja stopnja: 31. maja ob 14.05 — II. program 1. junija ob 8.45 — I. program POJTE Z NAMI O veverici poje nova pesmica, ki smo jo pripravili za našo radijsko šolo. Besedilo je preprosto, tekoče, razumljivo, tako da ne bo delalo težav mladim pevcem. Zahteva pa jasno, razločno izgovorjavo; ki bo potem peti pesmi le v prid. Melodija s padajočima malima tercama v, prvih dveh taktih bo šla hitro v uho Sprva jo pojte počasi, ko pa bodo pevci melodijo osvojili, lahko malo pohitite, saj: ima pesmica vesel, veder značaj. Popestrite jo lahko z izmenjavo zbora in dveh solistov. ■Veverica (Jc,ner. B/ienc J SolLJ/vo Jcuie-z. Bitenc \/& _ /v_ cct 3. Uaj zet lesni____fke bi da Ja i. skoči sem 1 2' kaj mi daš^ 3. fantek moj, skoči ffet. ko pa na vrk kaj mi das^ Če ti /esni—. fantek moji Saj sem sama. i -9 « at 5 1, smreke sp/eia} z tepkam pom a kija. -kija ^ 2, fke prinesem r ki ji k naciji— maš. -.mas, 3- jih fic)bralci zvr/jon kosno.coj» - co/V Se pred nekaj leti je bilo mogoče Afriko nekako enotno obravnavati kot »-črni kontinent«; škarje kolonialističnih sil so skrojile zemljevide posameznih nesamoupravnih področij po svojih strateških, ekonomskih in še nekaterih interesih in privilegijih, ne upoštevajoč pri tem niti številne jezikovne, ne etične in kulturne pregrade, ki jih ni v Afriki nič manj kot v Evropi. Danes je položaj že nekoliko drugačen — plašč kolonialističnih krojačev je davno tega postal pretesen in počil je na vseh šivih. Na dan so prišla stara nasprotja, plemenska in narodnostna, ki so jih v dolgih letih evropski naseljenci znali podžigati s tem, da so povzdigovali ene in tlačili druge. To dolgotrajno spletkarjenje, pri tem pa puščanje prebivalstva na tisti bedni stopnji družbenega in socialnega razvoja, ko človek živi zato, ker je pač na svetu, nikakor pa ni ustvarjalen član družbe, je pustilo svoje sledove. Posledice zakrnelosti celih plemen so se pokazale kmalu, po nastanku mladih, neodvisnih dežel: tuj kapital je v njih obdržal svoje priviligirane položaje svoje ljudi in v trenutku, ko se je neka domača vlada hotela bolj trdno postaviti na svoje noge, je zagrozil s popolnim umikom; nenaden odhod strokovnjakov pa je v največjem številu primerov pomenil gospodarsko polomijo za nestabilna in enostransko usmerjena gospodarstva afriških dežel, ki domačih strokovnjakov sploh niso imela. Lep' primer nam nudi največja afriška država s površino naše Evrope — Kongo: Belgijci so si tam pač potrudili. da ne bi ustvarili pogojev, v katerih bi bilo dotlej povsem samo sebi prepuščeno kongoško prebivalstvo sposobno prevzeti vodstvo tako velike in tako bogate države v svoje roke. Ostali so belgijski inženirji, učitelji in profesorji, ki pa so še naprej skrbeli zase in ne za napredek Konga, ostala je njihova vsemogočna rudarska družba, kajti kungoški uran in druge rudnine so bile preveč zapeljive, da bi se odrekla temu viru bogastva. Iz tujega rovarjenja. domače nestabilnosti in brez zaledja domače intelektualne sile se je razvila morda najbolj tragična vojna, kar jih je dcžiVela Afrika — med seboj so. obračunavali sami Kongožani in si za to najemali — belce. Toda o Afriki še iz enega razloga ne moremo govoriti, kot nekdaj, samo o "črnem«- kontinentu, kjer pač živijo črni ljudje, drugih razlik pa ne pozna. Lep del te celine je namreč pod bolj brezkompromisno in prefinjeno oblastjo kot kdajkoli v svoji preteklosti. Govorimo seveda o Angoli in Južni Afriki, Jugozahodni Afriki, o Rodeziji, pa še o Angoli in Mosambiqueu. teh zadnjih in najbolj trdovratnih trdnjavah bele superiornosti. Zlasti v Južni Afriki je uspela bela manjšine z zelo premišljeno rasistično zakonodajo po vsem onemogočiti osnovne človekove pravice vseh nebelih ljudi; *>ne belih« zato, ker diskriminacije niso deležni le črnci, ampak enako mulati. Indijci pa celo tisti belci, ki so jim dokazali, da so nekje med svojimi predniki imeli nebelo vejo. Razdeljeni so v 7 razredov, od katerih vsak na eni stopnici nižje ne more biti več prepričan v svojo prihodnjo usodo. Določijo mu obseg gibanja, delo, plačilo, raz' edrilo, celo zakonskega partnerja. Strahotna, na "znanstvenih« preizkusih zgrajena« stavba, kjer tisti, zakopani v njene temelje, z garanjem v zlatih 28. maja ob 14.05 II. program 30. maja ob 8.55 I. program IZ ČRNIH DNI in vranovih rudnikih držijo pokonci ves blišč teniških in golf igrišč ter plavalnih bazenov za belce. To je sistem, v katerem sicer nikomur ni treba gladovati, ker so drobtine z bogatinove mize dovolj velike, toda človek v takih pogojih še precej bolj občuti svojo resnično revščino. Na drugi strani pa imamo mlade države, ki so začele iz nič, kjer pa prizadeto skušajo črnega človeka osvoboditi črne preteklosti, mu dati dostojno mesto pod soncem, čeprav za zdaj še ne morejo nuditi do\7olj velikega kosa kruha. Ugotoviti moramo veliko željo po svobodi, prikrojeni v lastne usode, čeprav za ceno velikih naporov in teženj — v tem pa je bistvo optimizma, ki preveva te ljudi in želje za uničenjem rasističnega sistema ia jugu Afrike. Oddajo je pripravila sodelavka v našem zunanjem političnem uredništvu Mojca Drear-Murko. Srednja stopnja: 4. junija ob 8.55 I. program 5. junija ob 14.95 II. program BOHINJSKI KOT V skupini oddaj, ki smo jim dali naslov Naši kraji in ljudje, smo za mesec junij izbrali opis bohinjskih krajev. Prizorišče dogajanja — Bohinjski kot je pripovedovalec radijske šola omejili na vstopni strani s črto Babji zob — Pokljuka, zaprl pa ga je na skrajnem zahodu s slapom Savice pod Komarčo. Pripoved tedaj obsega dolgo kotlino, ki jo na južni strani omejujejo področja Jelovice, Možica, Črne prsti, Radiče in Vogla, na severu pa pokljuški gozdni revirji, pravokotno ležeča Uskovnica, Toše, Snežnik in Pršivec. Oddaja torej seznanja otroke z vasmi Go-rjuše, Soteska, Nomenj, Koprivnik, Srednja vas, Bohinjska Bistrica, Stare Fužine, in predvsem s samim Bohinjskim jezerom. Vsebinski poudarek je dan predvsem tistim stvarem, ki so za življenje v bohinjskem svetu najbolj značilne. Pisec posega v življenje gozdarjev in planšarjev, predstavlja turistično tradicijo in kaže, kaj obeta razvoj. Pripoved pa seveda prepleta s številnimi narodopisnimi, umetnostno zgodovinskimi in drugimi zanimivostmi. Posebno mesto ima v oddaji naravoslovje, ki se ukvarja z nastankom Bohinjskega jezera, pa s planinskimi rastlinami in živalmi. Marsikateri, odstavek je posvečen tudi neposrednemu opisu bistrih planinskih potokov, gozdov in lepoti pokrajine na splošno. V poglavitnih črtah je v oddaji opisan tudi delež, ki so ga prispevali Bohinjci v NOB. Uredništvo radijske šole je bilo mnenja, da bo več prispevalo k znanju in učnemu načrtu 4. in 5. razredov, če jim bo posredoval^ takšno vsestransko in plastično podobo bohinjskih krajev, kot pa če b: to skušalo storiti s pomočjo obdelava zgolj neke specializirane tem« — na primer mlekarstva in živinoreje ali pa gozdarstva na Bohinjskem. In še beseda o obliki oddaje: Avtor se je odločil, da ne bo pretiraval z dialogom, ampak bo težo vsebine posredoval akter, ki mu v radijskem jeziku pra\‘lmo »pripovedovalec« ali »vezalec«. Številni kratki dialogizirani vložki bodo imeli predvsem ilustrativen peraeh in bodo delovali bolj kot pojasnilo, osvežitev, podčrtavanje, funkcionalno ločilo med miselnimi pasažami — kot pa vir informacija STKAN S: 4. junija ob 14.05 II. program 6. junija ob 8.55 I. program Nižja stopnja: OD KAVČUKA DO GUME DEBELINI IN Kavčuk je začel za Evropo ob-! Btajačj šele ob koncu petnajstega I stoletja, točneje leta 1493, ko se je ! Krištof Kolumb vrnil s svojega dru-; gega potovanja iz Amerike ali ka-: kor je mislil on, iz Indije. Udeleženci njegove odprave so v Evropi prvi ■ pravili o temnih kroglah, s katerimi se v daljni tuji in nenavadni deželi igrajo divjaki. Kolumbovi sopotniki so takoj opazili in zelo občudovali čudne lastnosti teh temnih okroglih igrač: to, da so odskakovale od tal in da so se s svojo prožnostjo uspešno upirale celo udarcu z mečem. Poročilo o prvem srečanju Evropejcev s kavčukom se konča z nejevero poročevalca, da bi te krogle rasle na drevesih, kakor so mu zatrjevali domačini. Seveda se možu še sanjalo ni, da imajo domačini ■vendarle prav, dasiravno na dreve-ah kavčukovcev res še ne rastejo narejene gumijaste žoge. Stvari so postale bolj jasne šele dobrih sto let pozneje, ko je leta 1615 Juan de Torquamodo pisal o svojem popotovanju v Južno Ameriko. Torquamodo je precej natančno popisal, kako domačini pridobivajo smolo kavčukovih dreves, kako jo predelujejo in zakaj vse jo uporabljajo razen za izdelovanje žog. Po njegovem pripovedovanju so znali domačini — Indijanci izdelovati iz kavčuka čevlje in celo nepremočljive obleke. Evropski obiskovalci so jih skušali posnemati, vendar brez uspeha. S kavčukom prepojena obleka ni prenesla temperaturnih sprememb. V mrazu je postal kavčuk krhek, kadar pa je močneje posijalo sonce, se je z njim prepojena obleka tako zlepila, da so jo morali zavreči. S tem pa je uporabnost novoodkrite snovi močno omejena in kavčuk zaradi tega še zelo dolgo ni prišel v splošno uporabo. Sele leta 1839 je Američan Go-odear po pet let trajajočih poskusih odkril postopek, ki se danes ime- Srednja stopnja: 11. junija ob 8.55 I. program 12. junija ob 14.05 II. program FANTAZIJSKO POTOVANJE V GLASBO Postojmo in prisluhnimo: okoli nas ropoče, žvižga, tuli, zavija, poje. Žolna ob deblu, koraki po cesti, šum vode, ropot avtomobilskega motorja, pozvanjanje na pašnikih — da, svet zvokov, šumov in melodij je zelo prostran. Da bi ga čimbolj nazorno predstavili otrokom in jim ga približali, bomo poprosili za pomoč in sodelovanje glasbene instrumente in note, ki jim bomo dali imena in dar govora. Tako se bo dobrodušno Celo spričkalo s sitno Violino, ki ji ji bo pomagala Flavta, ponagajala pa nota Fis. Tudi Violinski in Basovski ključ bosta odigrala pomembni vlogi v našem potovanju po notnem črtovju. Nekoliko zmede bodo občasno ustvarili razni šumi. ki bodo prav tako, personificirani, vendar bodo instrumenti končno le spoznali, da se brez sloge ne da priti daleč in bodo skupaj urezali veselo melodijo. Otroci bodo s to oddajo pridobili osnovno znanje o posameznih m-strumentih in njihovih posebnostih (godala, pihala, tolkala...) o svetu šumov in efektov, ki zmeraj bolj prodirajo v svet glasbe, medtem ko jih bo razgibana, mozaično obdelana zgodba pritegnila k čimbolj intenzivnemu poslušanju. Oddajo bo pripravil Rajko Ranfl. nuje vulkanizacija' in daje naravnemu kavčuku potrebno odpornost proti temperaturi. To leto je pravzaprav tudi rojstno leto in začetek zmagovitega pohoda nove snovi. Avtor oddaje precej obširno opisuje Goodearova prizadevanja in iz njegovih opisov si bodo poslušalci lahko zapomnili temeljne postopke za pridobivanje gume. V nadaljevanju pa avtor pojasni tudi molekularno strukturo kavčuka; v njej je namreč skrivnost njegovih čudovitih lastnosti. Ko smo jo enkrat spoznali, lahko njegove lastnosti sami spreminjamo, lahko pa celo napravimo umetne snovi s podobnimi ali celo boljšimi lastnostmi. Z vsemi temi rečmi nas avtor seznani ob obisku v sodobni tovarni gumijevih izdelkov. Oddaja je pisana nazorno in lahko razumljivo, pripravil pa jo je ing. Tomaž Kalin. »Oh, kako počasi jeste!« je dejal gospod Dvojnik; že nekaj časa je potrkaval po namiznem prtu. »Jaz ne, očka,« je dejal Tomaž. »Ne, ti ne, pač pa tvoja mama in tvoj brat.« V vsej Franciji ni bilo družine, ki bi bila tesneje povezana kot družina Dvojnik. Gospod in gospa Dvojnik sta se imela zelo rada in sta oboževala svoja otroka. Ta dva, Ed-mond in Tomaž, sta se pogosto prerekala — devet In desetletni otroci niso svetniki — vendar nista mogla prebiti drug brez drugega. Nikoli ni bilo slišati, da bi govorila kakor drugi mali otroci: »Jaz sem storil to, jaz sem videl ono,« temveč zmerom: »Midva sva bila v cirkusu . .. Nama za kazen niso dali posladka . . . Midva z bratom sva imela ošpice ...« Kadar pa so bili oče, mati in brata pri mizi, pa se niso tako dobro razumeli. Tedaj se je družina Dvoj- 7. junija ob 14.05 II. program Nižja stopnja: S- junija ob 8.55 I. program PROSIM, NE POVOZITE PSA! »Prosim, ne povozite psa, niti mačke, niti ptička! Prosim in rotim, 'vozite s pametjo in srcem in ne povozite človeka!... Hkrati pa prosim, hodite po ulicah in cestah previdno, zakaj na ulicah in cestah niste sami, do njih imajo pravico tudi vozniki in avtomobilisti, motoristi in kolesarji .. .« tako prosi v naši zgodbi dedek, tisti dedek, ki pozna veliko modrosti in ima najboljše srce. Naše ceste terjajo iz leta v leto večji krvni davek in velik odstotek ponesrečenih odpade na otroke. Nobeno opozarjanje zato ni odveč in gotovo bo dobrodošlo, če priloži svoj kamenček k prometni vzgoji tudi RŠ, da otroku morda drastično prikaže nevarnosti, ki prete na cesti, ali ga še in še navaja, kako naj hodi po ulicah in cestah, da bo varen. V tej oddaji je avtor Herman Škofič združil oboje — možnost nesreče in navodilo, kako se ji izogneš — in vse zavil , v nenavadno zgodbo, v kateri so tisti, ki se otepajo s cestnimi predpisi, tri nebogljene živalce, črnooka deklica, rjavooki deček in starka izpod strešne izbe, pa tisti, ki žalujejo za svojimi prijatelji, ker se boje, da jih je pokončala prometna cesta oziroma tisti vozniki, ki jim niti človeškega življenja ni zadosti mar. kaj šele kakega drugega živega bitja. Uvodoma oriše dedek otrokom situacijo: deklica pogreša svojega belega psička Miška, deček papagaja Kikija, starka pa muco Izo. Vsi trije so žalostni. Ker pa je človekova dolžnost žalostnega in zaskrbljenega potolažiti, predlaga dedek, da jih potolažimo z zgodbo, kako se njihovim ljubljencem ni pripetilo nič hudega, kako so' se znašli na prometnih ulicah, kako so srečno prišli iz mesta in potovali po široki cesti — in da jim je zdaj gotovo nekje lepo, morebiti pa se bodo kmalu spet vrnili. Sam, ker je najstarejši, bo zgodbo pripovedoval, otroci — poslušalci pa mu naj pomagajo. Kadarkoli se mu bo pripoved zataknila, ali bo kazalo na slabo, Po zapiskal na piščalko in otroci v razredih naj brž na glas povedo pravilno rešitev iz kočljivega položaja. Tako naj pomagajo otroci premostiti težavo, ko začno vse tri živalce pred šolo, kjer čakajo na deklico Majo, sredi cestnega tlaka plesati ringaraja. Dedek zapiska in otroci povedo, da ulica ni prostor za igro, umakniti se je treba na pločnik in še tam se je potrebno vesti tako, da ne oviramo drugih. Maje naši junaki ne pričakujejo — pa se napotijo dalje. Gizdalin papagaj zagleda onstran ulice zrcalo v izložbi in rad bi se pogledal vanj. Miško, najizkuš-nejši, popelje skupinico do semaforja, ne ve pa, katera luč odpira pešcem prosto pot. Spet zapiska dedek na piščalko in otroci mu pomagajo s svojo odločitvijo. Potem si zaželi spremembe muca, vendar ji Miško ne dovoli kar tako steči čez ulico. Pridejo do zebre, belo progastega prehoda za pešce, že se hočejo pognati prek, a dedek zapiska. Da, uganejo otroci, preden greš čez cesto, čeprav na zebri, poglej najprej na levo, potem na desno. Končno pridejo Miško, Piki in Iza iz mesta in zakorakajo po široki prometni cesti med polji in. travniki, da poiščejo čudežno deželo, kjer jim bo lepo. Toda kako naj hodijo, da jih ne bo kaj povozilo? Stisnejo se ob desni rob, a dedek spet zapiska. Otroci pomagajo: na cesti je treba hoditi po levi strani, v smeri svoje poti, da vidimo vozila, ki nam prihaja naproti. Nazadnje pripelje dedek' v svoji zgodbi vse tri popotnike do križišča. To je smerokaz, a ta je od kamenja razbit. Dedek zapiska. »Zdaj, otroci, vas ne vprašujem kako naprej. Zdaj naj dvigne roko tisti, ki je prometni znak poškodoval!... Nihče med vami? Hvala vam, otroci, vesel sem, da med vami ni takšnih pobalinov! In kaj pravite k zgodbi? Menite, da ni resnična? Pač, verjemite, da je. Zadnjič se je sicer nekdo smejal, ko je pripovedoval kako je povozil belega psička. In drugi je hvalil svoj avto, ki da je hiter, da ,mu še ptič ne more ubežati, in se' je papagaj raztrešil ob avtomobilski šipi. Tretji pa je govoril, kako je malone nalašč povozil črno muco, ker je pač znano, da prinašajo črne muce nesrečo. A vse to ni res, vse troje je laž. Ljudje vendar ne'povozijo nikogar! Ljudje že ne. ker imajo tri zavore: dve v avtomobilu, eno pa v srcu!« — sklene dedek svoj pogovor z malimi po-. slušalci. Oddaja je pisana sicer preprosto, vsebuje pa nekaj pojmov (semafor, zebra itd.) za katere morda nimajo vsi poslušalci pravih predstav. Zavedamo se tega,"“a se je temu vendarle težko izogniti, ker poslušajo : oddaje tako mestni', otroci kakor tisti z manjšimi ižkušnjami. 14. junija ob 14.05 II. program 15. junija ob 8.55 I. program SUH0KRAKI nik razdelila v dva tabora. Gospa Dvojnik in starejši sin, Edmond, sta pripisovala jedilnim listom velik pomen. Kadar je Edmond prišel iz šole, je najprej stopil v kuhinjo in vprašal, kaj bo za kosilo. Gospod Dvojnik in mlajši izmed bratov, Tomaž, pa se nista nič menila za tisto, kar so postavili prednju, in sta želela samo, naj bi se jedlo hitro, da se lahko povrneta eden k svojemu delu, drugi k svojim igračam. Zato sta bila precej suha ... Pa nikar ne mislite, da sta debelina Edmond in mama, suho-kraka pa Tomaž in oče, ne, motite se! Debelini in suhokraki sploh ne žive na zemeljskem površju, pač pa v čudoviti deželi pod zemljo, kjer sta med drugim tudi mesti Suhograd in Obloburg in kamor prideta bratca po nekem čudnem, zelo čudnem naključju in ... Preveč bi povedali, če bi govorili o vožnji v Suho in Oblo luko, o življenju in navadah obeh podzemeljskih rodov, o njunem zgodovinskem nasprotstvu, o nbvi vojski med njima, o Suhokrakih pri Debelinih in Debelinih pri Suhokrakih, pa seveda o deležu, ki sta ga pri vsem tem imela Edmond in Tomaž. Prav zaradi njiju je bilo razločevanje po teži odpravljeno po vsej podzemeljski državi, kjer sta preživela celih deset mesecev. Ko pa sta se spe prav čudežno vrnila k očetu, od katerega sta se v parku zgubila, jima je nekoliko nestrpno rekel: »Ah, naposled sta tukaj!... Začenjalo me je že skrbeti...« »Ampak, očka,« je rekel Tomaž, »ali si naju čakal celih deset mesecev?« »Ne,« je rekel gospod Dvojnik in se zasmejal, »ne deset mesecev, pač pa najmanj eno uro.« Zakaj v Podzemeljskem kraljestvu, ki nima ne sonca ne lune, teče čas sedem tisočkrat hitreje kot na površini. Višja stopnja: 11. junija ob 14.05 II. program 13. junija ob S.55 t. program REOUSEM Delos Harriman, podpredsednik in solastnik Medplanetarne družbe, ki je pravzaprav njegovo delo, "je videl že na tisoče raket, kako so odletele proti nebu. On sam pa še nikoli ni bil na Luni. Sprva preprosto ni mogel iti, toliko dela je imel z gradnjo novih in novih raket, pozneje pa, ko je malo izpregel ih ko je imel čas, pa ga zdravniki niso pustili leteti z raketo. Zato naprosi dva raketna pilota, ki razkazujeta neko staro raketo po sejmih in z njo vozita ljudi, naj ga peljeta na Luno. Moža privolita in stari Harriman začne razprodajati svoje premoženje, da kupi novo raketo, ker se je stara pri enem izmed poletov poškodovala in ni več za rabo. Tej razprodaji premoženja se upirajo Harrimanovi dediči, ki so si obetali bogato zapuščino po njegovi smrti. Pa je že prepozno. Harriman ima dovolj denarja, da njegova pomočnika kupita novo raketo. Polet na Luno v celoti uspe, toda Harriman kmalu po pristanku umre, srečen, da se mu je le izpolnila želja, da je pred smrtjo hodil po Luni. Takšna je torej zgodba, preprosta in lahko razumljiva, napisal pa jo je znani ameriški pisatelj znanstvene fantastike R. A. Heinlein avtor povesti »Dolga straža«, katere priredbo smo že slišali v radijski šoli. NEKAJ MISLI O GLASBENEM POUKU Problemov ne more rešiti / le ozek krog strokovnjakov ■v . . Tekmovanje za bralno značko Ob srečanju »za okroglo mizo« Dela je bilo izrečenih mnogo dobrih misli, idej, ugotovljeno pa je bilo tudi mnogo bridkih resnic o položaju glasbene vzgoje pri nas. Resnica je, da sta glasbeni in likovni pouk v osnovnih šolah glavna dejavnika pri estetskem oblikovanju mladine. In danes, ko se svet z vso naglico tehnizira in modernizira, naj bi bila še posebej poudarjena. Zato postaja Pomen glasbene vzgoje vse večji, Že šesto leto po vrsti, so se v bralno značko idr. sejni dvorani založbe Mladinska knjiga sestali vodje tekmovanj za ročal o razvoju tega tekmovanja, bralno značko z vseh šol Slove- je poudaril, da je poseben napre-nije in osmo leto mineva letos, dek opaziti v zadnjem letu, ko so odkar podeljujejo v šolah naše se za to tekmovanje ogreli učite-republike bralne značke. Zami- Iji v dveh velikih središčih in 1961 na os- njuni okolici — Mariboru in Ce- sel ki je vzniknila 1 vu w____________________ _ slab. O posebnih prizadevanjih V zvezi s tem še opomba: tudi od- no^ni šoli Franja Goloba v“pre- ijuTpa^ tudi^a Hrvatskem in na družbe za razvoj glasbe pri nas delek za muzikalije pri Mladin- valiah se je v osmih letih hitro tržaškem ozemlju. Opozoril je, da res ne moremo govoriti. Vzemimo ski knjigi in Prosvetni servis ne razžirUa „0 vsei sloVeniji pleme- bo treba to akcijo, ki se je zase- --------------- nita kulturna 'akcija - kot so daj uveljavila predvsem v osnov. imenovali na zadnjem posvetova. nih šolah, vpeljati tudi v strokov- nju tekmovanje za bralno značko no šole. Zavedati se moramo, da učitelji — je zajela letos domala je v strokovnih šolah okrog 33 ti- primer: danes razpravljamo o obstoju slovenske filharmonije, te primarne kulturne ustanove pri nas itd. Se o mladinski zborovski glaš-bi. Da ne bo preveč črnogledosti, za uvod tale ugotovitev: zbor- ustrezata svojemu namenu. Tu namreč ni mogoče dobiti nič zanimivega, ali pa je takšne literature zelo malo. značko. Le-ti si bi lahko zaradi Ko je prof. Stanko Kotnik po- posebne ugodnosti — imeli bi .20 odstotni popust pri nakupu knjig založbe Mladinska knjiga — kmalu ustvarili svojo knjižnico. Klub sam naj bi postal žarišče prostovoljne nešolske literamo-estetske vzgoje, z njegovo ustanovitvijo pa bi pridobilo tekmovanje za bralno značko novo, pedagoško in kulturno zelo pomembno in uspešno motivacijsko sredstvo. Knjiga bo postala mlhdini mnogo lažje dostopna, poglobila se bo potreba po branju, ugodno S sestavkom sem želel opozori- vse šole in la celo ko naših soč dijakov in da je prav mladina pa bo vplivala tudi na družinsko ti na. probleme, ki so pri dana šnjem glasbenem pouku najbolj meja, ne le v druge republike, teh šol najbolj potrebna vodenja temveč tudi na Tržaško in v Av- v svet lepega. Tako bi lahko na- no petje je postalo pri nas zelo Perea. Menim, da je treba na te strij0_ 0 njenem razmahu je po- črtno izkoristila svoj prosti čas množično (danes imamo menda stvari, cim večkrat opozarjati m rodaj na zadnjem posvetovanju, za seznanjanje z lepo knjigo. Tek- okrog 600 zborov), posebno popu. razpravljati o njih, dokler ne bo- k; je kji0 12, aprila v Ljubljani, movanje za bralno značko med larno pa je postalo mladinsko ,mo našh ustreznih rešitev. Glas- Stanko Kotnik in ie ob tei mladino, ki ne hodi več v šolo in okolje, saj bo vzbudila v družini večje kulturne potrebe. Članstvo v klubu naj bi bilo torej nagrada za učenčev dotedanji odnos do knjige, nagrada, ki bi obenem pomagala oblikovati tekmovalčev vsi) večje pa postajajo tudi njene zborno petje s celjskimi pevskimi *3en^ Pedagogi se namreč ne sme- pri]0žnosti s posebnim zemlievi- je zaposlena v delovnih organi- jutrišnji odnos do umetniške be- naloge, ki skušajo mlado osebnost oblikovati tako, da vzbudijo v njej čut za doživljanje lepote in izražanje lepega. Druga resnica pa je, da glasbeni pouk pri nas ne dosega rezultatov, kakršne bi lahko, če bi žazvoi bile razmere nekoliko drugačne. festivali, katerih odmevi so seg- rno zadovoljiti s tem, da bi vse dom p0inazorn -tuc]i njeno 0zeme- zacijah, pa bi lahko uspešno raz-li celo izven naših meja. Prav ta Probleme reševal le ozek krog ijsko razširjenost. Letos tekmu- širjala Zveza prijateljev mladine, množičnost pa nalaga našim zbo- strokovnjakov. V razpravo mora- je ^ 25 tisoč šolarjev za Pre- To tekmovanje se je uveljavi-rovodjem velike naloge, ki jih bo m° P®8®?1 Judi. s®nli in Poskusiti žihovo, Župančičevo, Cankarjevo, lo tudi med najmlajšimi, ki tek-treba rešiti v najkrajšem času, izboljšati stvari, ki nas pri delu Kettejevo, Trubarjevo, Gregorči- mujejo od 1. 1966 za Cicibanovo če bomo hoteli zagotoviti zborov. Poboti ovirajo. čevo, Kranjčevo, Kosovelovo, Fin- bralno značko. O razvoju tekmo- skemu petju uspešen nadaljnji Slobodan Poljanšek žgarjevo, Aškerčevo, Cicibanovo vanja za to pedagoška Vzroki za pomanjkljivosti so v glavnem objektivni, nekaj pa je tudi takih, ki bi jih bilo mogoče Z dobro voljo odpraviti. Prva stvar, na katero želim opozoriti, so učni načrti. Že vrsto let poudarjajo glasbeni pedagogi Potrebo po 'enotnih učnih načrtih in s tem v zvezi — po enotni glasbeni vzgoji. Učni načrti so v zadnjem času sicer precej precizirani, vendar pa menim, da so samo dij je slaba izbira programa. Le-okvirno enotni. Ujemajo se zgolj tošnjega 27. marca je na aktivu v tem, kaj je treba obravnavati glasbenih pedagogov občin Ljub- In še splošna ugotovitev: sedaj, ko smo dosegli na področju zbornega petja množičnost, je nujno, da ta množičnost prerašča v vse večjo kvaliteto. Res je, da imamo pri nas veliko zborov, od teh pa je malo takih, ki imajo solidno tehnično : znanje. Vzrok? Kadrovska struktura in objektivne težave. Prvenstvena napaka zborovo- v nižjih in kaj v višjih razredih. Se vedno pa je nejasno, kako je Ijana-Center, Vrhnika, Logatec idr. prof. Mirko Kokol v preda- treba obravnavati določeno snov vanju lepo nakazal, kakšen naj bo (metodika glasbenega pouka) in kakšna naj bo razdelitev posa-bieznih tem v učnem načrtu. Ali v dvajsetih letih po vojni res ni bilo mogoče sestaviti enotnega program sodobnega mladinskega zbora. In naši zborovski programi? Zelo okoreli so in segajo v glavnem v obdobje čitalništva. Modeme pesmi pojejo malokateri Učnega načrta in enotne metodike zbori, ker menijo zborovodje, da Za glasbeni pouk? Glasbeni peda- so pretežke. Deloma to drži; če §ogi si več ali manj krojijo učne pa se v tako fcesem poglobiš, vi-Uačrte sami in si pri tem poma- diš, da z njo ni posebnih težav, gaj o kot vedo in znajo. Ob taki Žal smo dobili napotke za sestavo Prepuščenosti samemu sebi in tonogokrat tudi ob neustrezni izobrazbi poteka pouk različno. Zato tudi očitki, da je preveč intelektualističen, da zahaja v verbalno obravnavanje itd. programa nekoliko pozno, da bi jih lahko upoštevali na letošnjih občinskih'revijah in na republiški reviji, ker je program že izbran. Menim pa, da bi bilo dobro, če bi razširili osnutek programa Mnogi kulturni narodi imajo JOk0Vnih biltenov na vso npr. za glasbeni pouk točno preciziran učni načrt, saj se zavedajo (najbrž mnogo bolj kot mi), kaj lahko nudi družbi pravilno estetsko oblikovan človek. (Menda imajo tak preciziran učni načrt Francozi, naš načrt za glasbeni Pouk pa se le okvirno ujema z njihovim.) Naslednja stvar, ki jo zborovodje zelo pogrešamo, je sistem tehničnih vaj, ki so prvi pogoj za uspešno obvladanje sodobnega programa-. Nekaj tega sicer imamo po A. Šuligoju in A. Groeb-ningu, vendar pa (to danes ne zadošča več. Sistem^tehničnih vaj Druga velika vrzel pri glasbe- za zbore (ritmičnih, melodičnih in značko to poročala svetovalka ZPPS Ljubljana Petra Dobrilova in dala ob tem organizatorjem vrsto napotkov za delo. Tekmovanje za Cicibanovo bralno značko se je hitro uveljavilo, ker so ji utrla pot že tekmovanja za druge bralne značke. Razširilo se je po vsej Sloveniji, tekmovalcev pa je danes že nekaj tisoč. sede in po njej do narave, življenja in človeka. In za konec še besede pisatelja Franceta Bevka, ki je na tej konferenci dejal nekako takole: — Čeprav naši ljudje danes premalo segajo po knjigi, mislim, da bo današnja mladina »jutri« boljša. Ne smemo pozabiti, da bodo ti učenci, ki danes tekmujejo, zrasli, in bodo nekoč rezali kruh kulturi. Podpirali bodo knjižnice, ki jih danes premalo podpiramo... Udeleženci posvetovanja so ob koncu sprejeli sklepe o ustanovitvi kluba, o pravilniku za njegovo poslovanje pa bodo še raz- Poudariti je ti'eba, da so dose. pravljali (organizatorjem bodo danji uspehi rezultat prizadevanj Poslali osnutek pravil^ za razpra-učiteljstva, svobodne dejavnosti, v°)- Ugodno sprejeta je bila tudi ki jo opravljajo iz navdušenja, zamisel o podelitvi naziva Zlata Redka so namreč območja, kjer knjiga najboljši knjigi. Ta častni so pripravljeni to delo nagraditi, naslov so podelili tekmovalci za Izjemen primer je najbrž občina bralno značko letos Prežihovim Idrija, kjer je temeljna izobraže- Solzicam. Glede na to, da bo čez valna skupnost priznala vsakemu učitelju mo eno uro za vsakega tekmovalca. Na peti konferenci so predla- dve leti deset let od začetka te množične akcije — tekmovanja za bralno značko— bodo v Ljubljani pripravili posebno svečano gali tudi ustanovitev kluba tek- manifestacijo — ob jubilejni po-movalcev za bralno značko. Kot delitvi bralnih značk. je dejal Ivan Bizjak v svojem poročilu, predlog za ustanovitev kluba ni nov in je bil v raznih oblikah Izražen že na vseh posvetovanjih o tekmovanjih za bralne Gradivo s tega posvetovanja in Še vrsta koristnih napotkov za organizatorje tekmovanj bo objavljeno v prihodnji številki glasila DPM, poleg tega pa bo značke. V tem klubu naj bi bili treba pomisliti tudi na priročni- nem pouku so učbeniki. Precej stare so že ugotovitve, kako zelo dihalnih) je treba točno precizirati, poleg tega pa spregovoriti še Potrebno bi bilo, da bi jih sesta- nekaj o tehniki dihanja in osnov- tdli, in to čimprej. Kje so npr. učbeniki za 7. in 8. razred (spoznavanje glasbene kulture)? Naši glasbeni pedagogi morajo uporabljati za delo v teh razredih ■težke strokovne učbenike. Mnogo bolje kot našim je hrvaškim glasbenim pedagogom, ki imajo za višje razrede osnovne šole že kar precej literature za glasbeni Pouk (Truda Reich: Muzička čitanka, Eli Bašič, Božo Antonič: Not sedmero, čud stotero, Muzič-ka početnica za 5. raz. osnovne škole in Muzička vježbenica za 5. * 6. razred osnovne škole itn.) - Za okroglo mizo Dela so go-'torili o odnosu družbe do glasbe. Mnenja so se strnila v enotno Ugotovitev — da je ta odnos zeho nih solopevskih prvinah. Morda bi bilo to zanimivo delo za katerega naših glasbenih strokovnjakov, zborovodjem na terenu pa bi bilo v veliko pomoč. Tretja resna pomanjkljivost pa je težko dosegljiva literatura za mladinske zbore. Denimo, da želi biti zborovodja včasih izviren in izvesti delo, ki ni tako vsakdanje. Takih biserov naše ali tuje literature pa pri nas nikakor ni mogoče dobiti. Ce pa so že dosegljivi, se zgodi, da prepeva isto pesem deset ali celo dvajset zborov. Ni dvoma, da bo tudi v tem pogledu treba napraviti odločen korak dalje in izdajati kvalitetna dela tako, da bodo dosegljiva vsem in ne samo ozkemu krogu. trf ima Ernest Ludwig Kirchner (1880—1938) — »Skupina Most« (Kirchner, Heckel, Schmidt-Rottluff, sedi O. Muller) — olje (1925), Kiiln, Muzej VVallraf-Reichartz. (K članku Svet moderne umetnosii) povezani vsi tekmovalci za bralno značko oziroma točneje — vsi tisti, ki so _si že pridobili bralno ke za učitelje, ki vodijo ta tekmovanja. M. K. |llllilllllll«llllllllllllllll®llllll».DIllll!l!lll!lll!!...............................III...................... ffl Razpisna komisija pri | ZAVODU IVANKE URANJEKOVE CELJE 1 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — 6 UClTELJEV-DEFEKTOLOGOV (Celje — 1 Vojnik — 1, Žalec — 3, Dobrna —1) B — 3 VZGOJITELJE-DEFEKTOLOGE (Celje — 1, Dobrna — 2) | — 1 SOCIALNEGA DELAVCA (pogoj: Višja šola za socialne delavce) 1 Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll]|lll!lllllllllllll!llllllllllllllll|[|||!llll[||i]||||||||||(|||||||[||||||||||||||||)[[|lllll|ll]|l[!lllllllllllllll!lll»l!l!lll!ll[|||lllllllllillllllllllllllllljl^ SLAVISTIČNA REVIJA 1967 Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja pri OSNOVNI ŠOLI SLOVENSKA BISTRICA razpisuje po 35. členu statuta osnovne šole Slovenska Bistrica prosto delovno mesto — RAVNATELJA osnovne šole Slovenska Bistrica Pogoji: profesor ali predmetni učitelj z najmanj 8-letno pedagoško prakso ali učitelj z najmanj 12-letno pedagoško prakso Kandidat mora imeti opravljen strokovni izpit in mora biti Priznan pedagoški in družbeni delavec. Vlogi mora kandidat priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, dokazilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Vloge pošljite na naslov: razpisna komisija za imenovanje ravnatelja, pri osnovni šoli Slovenska Bistrica do vključno 5- maja 1968. llllllllllllllll!llllllllli!ll!!!!liill!!l!lllill!!llllll!llllllllllllllll!!lllllll llllll!llll!l!l!llllllil>llll!ll>llllllillllllll!llllllll!llil!i:!llllillllllll!lllllllllllllllllllllll|l!HillKlllilll! !l!llli;il!llllll!ll!lllll!!lllllll!!IIIIID!lllllll!!IIHIII!lllllllllllllllll!ll|lllllllllllll!!lll!l!l!l!!ll .........Ulil! "!!l!"l!l!llll!!!llllllllllllllll!ll!lllllll!:i!lllll]lllllllllllllllllll!!lllllllllll!!lllllllllll!l Upravni odbor 1 OSNOVNE ŠOLE SPODNJA IDRIJA razpisuje delovno mesto — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK (v enoti Ledine — kombiniran pouk 1., 2. razred) za določen čas od 9. 5. do 30. 6. 1968 Pogoj: učitelj z diplomo Prijave sprejemamo do 1. maja 1968. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa do 7. maja 1968. 'MMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllllllllllllllUUIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU Poročilo o 1. in 2. številki XV. letnika Slavistične revije naj začnem z ugotovitvijo, da je izid prvih dveh številk novega letnika te tako pomembne revije prav gotovo močno razveselil vse, ki jim je slavistična veda pri srcu, hkrati pa seveda upravičeno sprožil vprašanje, kje tičijo vzroki za tako dolg premor med 14. in 15. letnikom. Pričakovali smo, da bo novi uredniški odbor vsaj na kratko pojasnil nekatere okoliščine, ki so onemogočile redno izhajanje revije, toda ... Sicer pa poglejmo vsebino prvih dveh številk Slavistične revije 1967! Tako kot je bila doslej, je revija tudi tokrat razdeljena na dva dela: v prvem so objavljene obširnejše razprave, v drugem pa ocene, zapiski, poročila, gradivo itd. — Tine Logar nadaljuje z objavljanjem svojih Dialektoloških študij in je za to številko revije obdelal govor vasi Kostanje nad Vrbskim jezerom in vokalizem moravškega govora. Logarjevo raziskovanje je nedvomno pravo težaško delo, ki je več kot nujno in seveda zelo koristno. Mislim pa, da je prav, če zapišem, da bi morale biti v SR v prvi vrsti objavljene sintetične obdelave slovenske dialektološke problematike in ne le bolj ali manj zaokrožena gradiva s tega področja. — Po dve razpravi s področja jezikoslovja sta prispevala Jože Toporišič in Jakob Rigler. V razpravi Pojmovanje tone-mičnosti slovenskega jezika se je Jože Toporišič zelo temeljito lotil tonemskega nasprotja lipo — lipo, ki so ga ugotovili že pred več, kot 150 leti, toda ta dva naglasna načina »v svojem jedru vse do danes fonetično nista zadovoljivo pojasnjena«. Avtor je zdaj objavil šele prvi del svoje monografije o tonemično-sti slovenskega jezika, in sicer je podrobneje razčlenil dosedanja mnenja o tem (Svetec, Skrabec, Jakob-son, Ramovš, Isačenko, Vodušek. Bezlaj itd.), medtem ko bo svoje gledanje na to pojasnil v drugi razpravi. S študijo Besedni red v slovenskem knjižnem jeziku pa je Jože Toporišič posegel na še manj obdelano področje, ki prav tako terja temeljito preučevanje in podrobnejše obravnavanje. Pisec je ob številnih primerih analiziral stilsko nevtralno stavo (naravni besedni red) in stilsko zaznamovano (umetni besedni red), v uvodu je zapisal, da »ta razprava ne bo zadnja, vse rešujoča beseda o besednem redu v slovenskem knjižnem jeziku: skušala pa bo na podlagi enotnega nazora rešiti glavna vprašanja .. .« Ni dvoma, da bo potrebno še marsikaj raziskati in končno vse ugotovitve uporabno sintetizirati. — Jakob Rigler je v Pripombah k pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem'vokalizmu pojasnil in dopolnil nekatera vprašanja oz. trditve, ki jih je zapisal v razpravi Pregled slovenskih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu (SR 1963). Osvetlil je zlasti naravo y in č, prvotna kvantitetna razmerja, nosnike itd. V krajšem sestavku O akcentuaciji su-fiksa - ost pa je obdelal naglase pri priponi — ost, ki »niso plod slučajnosti, temveč so dobro utemeljeni«. Med literarnozgodovinskimi razpravami zasluži prav posebno pozornost razprava Dušana Pirjevca Vprašanja o Murnovi liriki. Pirjevec se je lotil vprašljivosti Murnove lirike, ki so jo poudarjali mnogi literarni zgodovinarji od Prijatelja dalje. Prijatelj je govoril o »nedo-vršenosti celotne lirske strukture« in je prav tako kot Zupančič videl izvor problematičnosti v pesnikovi mladosti, medtem ko Pirjevec postavlja domnevo, »da so namreč problematične lastnosti Murnove lirike plod istega izvornega .načela’ iz katerega se je porajala tudi njegova ,dobra* lirika, in ki je omogočalo tiste lastnosti njegovega dela, zaradi katerih zavzema Murn, kot pravi Mahnič, ,v razvoju celotne slovenske poezije še danes eno najodličnejših mest’.« Odgovor o izvoru in temelju Murnove lirike Pirjevec išče v liriki sami. Biografskih podatkov ne uoorablia zato, da bi umeitnišfco delo izvajal »naravnost in ne siamo iz avtorjevega življenja, marveč zato, ker se v njih razodeva ista temeljna struktura kot v avtorjevem literarnem delu«. Pirjevec je prepričan, da literarno delo ne raste iz biografije, »pač pa, »rasteta* tako biografija kot literarno delo iz istega, iz neke temeljne strukture«. Pisec je na koncu ugotovil, da je »razkrajanje lirske strukture razkrajanje njenega nosilca, tj. lirskega subjekta samega. Utemeljeno je v njegovi notranji protislovnosti, ki je samb reprodukcija protislovnosti njegovega temelja: narave kot biti bivajočega. Gre torej za razkritje protislovnosti biti...« Fran Petre je v razpravi Prva slovenska poetika prišel do sklepa, da Pohlinova poetika ni bila »sodobno orientirano delo«, ki bi se vključilo v razvoj evropske estetske misli. Pohlin se ni znal nasloniti na »verzifikacijski sistem in ustvarjalni zgled domače ljudske pesmi«; njegov ideal ni bil zasidran niti v klasicizmu, marveč v humanistični estetiki. Neizpodbitna Pohlinova zasluga pa je, da je v slovenskem literarnem, življenju vpeljal novo področje, to je »teoretično razpravljanje o poeziji, pesniški besedi, lepem in sredstvih pesniškega izražanja«. —Marja Boršnikova je v študiji Tavčarjeva Bogomila podrobno obdelala Tavčarjeve literarne začetke, prvo obdobje pisateljevanja, ki ga je avtorica omejila z letnicama 1963 in 1969. — France Bernik pa je razčlenil Levstikovo redakcijo Jenkovih pesmi in skušal kar se da »natančno rekonstruirati odnos, ki ga je tedaj imel naš kritik (Levstik) do Jenkove poezije«. Iz podrobne primerjave Levstikove redakcije Jenkove pesniške zbirke in Pesmi — 1865 — je dovolj razvidno, da se je Levstik dotaknil razvrstitve pesmi v zbirki, spreminjal naslove in zlasti močno posegel v tekst Jenkovih pesmi (pesmi je v celoti prenarejal, spreminjal metrično obliko in hkrati s tem ritem itd.). Ker je Levstik zelo samovoljno spreminjal Jenkov pesniški stil in strukturo pesmi, je razumljivo, da je pesnik take korekture odločno odklonil, saj so se mu zdele »preveč indiskretne, preveč v bistvo segajoče, da bi jih kot tenkočutni lirik, kakršen je bil, lahko sprejel«. — V razpravi Maska legende v Cesarčevoj novelistici je Emil Štampar obdelal zanimiv problem iz hrvaške literarne preteklosti in poiskal odgovor na vprašanje, zakaj se je Cesarec, pisatelj-revoliicionar, po ostrih in odkritih napadih na družbo med obema vojnama zatekel v svet daljne preteklosti, v »fantastično atmosfero legende«. Pisec je ugotovil, da je Cesarec ob iskanju poti, kako bi se izognil neusmiljeni cenzuri v stari Jugoslaviji, našel v taki snovi možnost za uveljavljanje svojih idej o družbi (novele je po objavi v posameznih revijah izdal v knjigi Izraelov izlazak 1 druge legende. 1938). Seveda pa ob tem po avtorjevem mnenju ni mogoče prezreti tudi povsem ekspresionističnih pobud, tako da je v bistvu treba upoštevati oba temeljna motiva, ki sta botrovala pri nastanku te svojevrstne Cesarčeve proze. V drugem delu prvih dveh številk Slavistične revije 1967 (ocene, poročila, gradivo itd.) so objavljeni tile sestavki: Boris Paternu: Nova dela češkega strukturalizma (obširno poročilo o praškem zborniku Struktura a smysl literarniho dila), Jakob Rigler; Slovenski vokalizem v tuji obdelavi, Vera Brnčič: Odmevi ruske sovjetske književnosti pri Slovencih v letih 1917 do 1941, Matej Rode: Kristo Botev pri Slovencih, Franc Drolc poroča o kniigi Henrika Markiewicza: Glovvne problemy wiedzy o literaturze, Matjaž Kmecl o delu Miklavža Prosenca Die Da-daisten in Ziirich^ VlaktafePacheiner poroča o študiji ameoškaia literarnega zgodovinarja Trfmnasl Winner-ja o prozi A. P. Cehov^, Nikola Ron-čevič je napisal Dodsrtak/Htudiji Ti-nega Logara »Slovenski govori v Istri« Jakob Šolar: Nahtigal o Breznikovi slovnici in Ludovik Modest Golia: Najdeno Zoisovo pismo. Ob koncu naj ugotovim, da je vsebina obravnavanih številk Slavistične revije dokaj pestra, vendar pa bi bilo verjetno bolje, če npr. nekateri literarni zgodovinarji ne bi posegali po obrobnih zadevah, marveč v tako ugledni znanstveni reviji objavljali razprave o posameznih ključnih vprašanjih literarne zgodovine in teorije. Prepričan sem, da bi moral sleherni letnik SR jasno odsevati razvojno stopnjo literarne zgodovine in lingvistike in tako javnosti predstaviti najnovejše dosežke tovrstne znanosti pri Slovencih. Revija bi tudi precej pridobila, če bi bile objavljene študije o literarnozgodovinskih pojavih in literarnih osebnostih novejših obdobij. Mogoče ne bo odveč nasvet, da bi bilo dobro temeljito pretresti dosedanji koncept in morda napraviti nekatere korekture. Upajmo tudi, da bo revija odslej izhajala brez zastojev in da v prihodnje na nove zvezke SR ne bo treba tako dolgo čakati. G. KOCIJAN VZGOJNI ZAVOD JANEZA LEVCA V LJUBLJANI Karlovška 18 objavlja naslednja prosta delovna mesta za šolsko le- U to 68/69: i 8 PREDMETNIH UČITELJEV — ORTOPEDAGOGOV | za nedoločen čas — Posebni pogoj: g diploma Pedagoške akademije-specialno pedagoške- 1 ga odseka ali Visoke defektološke šole v Zagrebu B Stanovanj ni. Pravilno kolkovano prošnjo z dokazili o strokovnosti spreje- 1 ma svet Vzgojnega zavoda J. Levca v roku 14 dni po ob- g javi v PD. lllllllil!ll!l!!lllllllll!!IIIIIIIIIUIIIIillWII!!lllllllll!llll!!l!ll!llllll!!!llll!lllllllllllllllllllllllllllll!lll ( STRAN 7 Proračunski sestanki staršev z otroki (Po nedavnem posvetovanju o mladinskem prestopništvu) Pretežna večina staršev, ki Imajo otroke-šolarje in pičle dohodke, je že ustaljeno navajena, da razdeljevanju mesečnega dohodka — temu pomembnemu in skoraj obrednemu aktu družinskega življenja aktivno prisostvujejo tudi njihovi otroci. Proračunski sestanki... Ce se otroci zanimajo za gospodinjske izdatke, ki se bolj ali manj enakomerno ponavljajo od meseca do meseca, jih žene k temu le osebni interes, t. j. napeta radovednost, koliko sredstev bo ostalo kot »presežek« izdatkov za najnujnejšo preskrbo, za katerega se bo med njimi vnela hladna vojna, kdo ga bo deležen kot naj- 1l!!lllllil!!!lil!llllll!!llllll!!llllll!llllllll!llllll!!lllll!!llllli!!illllllllilll!llllll!llllllll!llll!!llilll!lllll potrebnejši. Ta se bori za čevlje, drugi za bundo, tretji za novo aktovko... — Počakaj z aktovko, dokler ni brat oblečen! — se kratko glasi odgovor na nepotratno željo. Izid sestanka: potrpeti, čakati ... Kadar primerjamo moralno vrednost današnje mladine z generacijami minulih desetletij, radi pretiravamo v poudarjanju, da je bila mladina preteklih časov veliko boljša od današnje. Naj se motimo ali ne. nekaj pa vendarle drži, namreč, da otroci nikoli niso biti tako izrazito ekonomsko orientirani kakor danes. Čas, t. j. pospešeni tempo splošnega, zlasti pa materialnega napredka je v Hilli! milil GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER V MARIBORU razpisuje naslednja delovna mesta: 1 PREDAVATELJA ZA SLOVENSKI JEZIK — filozofska fakulteta — slavist — za nedoločen Č3s 1 PREDAVATELJA ZA ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIK — filozofska fakulteta — germanist — za nedoločen ČclS 1 PREDAVATELJA ZA RAČUNSTVO — prirodošlovno-matematična fakulteta ali diplomiran ekonomist — za nedoločen čas 1 PREDAVATELJA ZA PRAKTIČNO KUHANJE — hotelska šola s 5 let prakse na delovnem mestu v gostinstvu ali visokokvalificiran gostinski delavec z 10 let prakpe v gostinstvu — za določen čas 1 PREDAVATELJA ZA PRAKTIČNO STREŽBO — hotelska šola s 5 let prakse na delovnem mestu v gostinstvu ali visokokvalificiran gostinski delavec z 10 let prakse — za nedoločen čas 2 SVETOVALCA ZA PRAKTIČNI POUK — hotelska šola s 5 let prakse v gostinstvu ali visokokvalificiran gostinski delavec z 10 let prakse na vodilnem mestu — za nedoločen čas 1 PREDAVATELJA ZA ZGODOVINO IN DEV — filozofska fakulteta smer zgodovina ali zgodovi-na-geografija — za določen čas Nastop službe za vse zgoraj navedene predavatelje je 1. september. Stanovanj ni na razpolago. Il!l!!!!!l!!!!!!lll njihovi zavesti prebudil čut višje zahtevnosti, ki se preprosto in jasno izraža v tem, da so začeli misliti »skozi dinar«. Življenje naših otrok se — bolj po krivdi kot po zaslugi odraslih — suše čedalje bolj okoli denarja, česar danes nihče več ne zanika. S to trditvijo nikakor ne prihajam v navzkrižje z ugotovitvijo pediatrov in psihologov, da je za sodobnega otroka značilno prav to, da hitreje dozoreva telesno kakor duševno, to pa pomeni, da današnji otroci tudi ekonomsko niso razvitejši od starostnih vrstnikov prejšnjih obdobij, pa naj se še tako »angažirajo« okrog blagajne svojih staršev. Ta pojav je prav zato (četudi bi ga hoteli obravnavati kot logično posledico objektivnega razvoja) vzgojno bolj negativen kot pozitiven, ker otrokov ekonomski čut vzlic vsem poskusom sistematičnega navajanja k preudarnemu in smotrnemu ravnanju s sredstvi še ni ustrezno razvit, poteratakem moramo gledati v njem predvsem otrokovo težnjo po preskrbljenosti. Učitelji vemo, da otroci premožnih staršev dobivajo vse pogosteje in čedalje več denarja za prosto razpolaganje in zato je vzrok za to negativnost tudi subjektivnega izvora, se pravi, da je obsežen v kvalitativni stopnji našega hotenja in ravnanja. Dokler vidimo otroke na mesečnih proračunskih -sestankih s starši kot potrpežljive reflektante na dobrine, ki spadajo v okvir njihovih rednih potreb, toliko časa nimamo razloga za iskanje senc, ko pa začno nastopati pred njimi kot jezni in neusmiljeni terjavci. sklicujoč se na življenjsko raven daleč premožnejših sošolcev, ki so oskrbljeni od A do 2 in še z nikoli praznimi dro-bižnicami — tedaj pa imamo dovolj vzroka za poglabljanje v problem, ki se veča iz dneva v dan. Spoznanje, ki ga rodi razmišljanje o takih nasprotjih med na- PRAVNI NASVETI 1. VPRAŠANJE: Na razpisano prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole, za katerga so se zahtevali pogoji: 1. srednja, višja ali visoka izobrazba ustrezne stroke z opravljenim strokovnim izpitom, 2. pet let prakse in 3. moralno politična neoporečnost, sta se javila dva kandidata, ki oba izpolnjujeta razpisane pogoje. Razpisna komisija pa je predlagala le enega, čeprav so za-, stopniki sveta šole v razpisni komisiji zahtevali, da se predlagata svetu šole oba kandidata. Zato E. R. sprašuje: 1. Ali lahko zastopnik (član ko misije iz občine) odloči, da se predlaga samo en kandidat? 2. Ali se po zakonu o osnovni šoli smatra za vzgojno izobraževalno delo tudi čas, ko je delal kandidat izven šole kot predsednik občinskega komiteja L.MS? 3. Ali se lahko obravnava ne-kolkovana prijava na razpis, če v njem ni bilo navedeno, da se mora kolkovati? 4. Kakšen je postopek za pritožbo na tak način razpisne komisije? ODGOVOR: Po določilih 82. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovni organizaciji (Ur. 1. SFRJ št. 15/64) predlaga razpisna komisija delavskemu svetu kandidata, ki izpolnjuje pogoje in je najprimernejši za položaj direktorja. Izjemoma pa lahko predlaga razpisna komisija delavskemu svetu največ tri kandidate, če vsi enako izpolnjuj e jo’ predpisane pogoje in so enako primerni za položaj direktorja. V vašem primeru, ko je razpisna komisija sklenila predlagati svetu šole oba prijavljena kandidata, ne more član razpisne komisije, imenovan s strani občinske skupščine. sam odločati, da se predlaga le en kandidat, saj odloča komisija z večino glasov (glej 84. člen zakona) in se mora komisija razširiti, kot je določeno s 86. člen. zakona, če so glasovi razdeljeni. Ce je bil kandidat za ravnatelja šole pred izvolitvijo za predsednika občinskega komiteja LMS pedagoški delavec In mu je bilo zaupano delo z mladino v mladinski organizaciji, ki ima podobne smotre, kot jih uresničuje osnovna šola, smatram, da bi mu tako delo lahko šteli za vzgojno izobraževalno delo, čeprav v smislu določil 89. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS št. 9/88) takega dela ne bi bilo mogoče šteti za vzgojno izobraževalno delo v osnovni šoli. Razpisna komisija mora obravnavati vse prijave na razpis in torej ne more zavreči prijave, ki ni bila taksirana, še posebej ne, če ta taksa ni bila navedna v razpisu. Po določilih 2. odstavka 83. člena TZ o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovni organizaciji, mora razpisna komisija, preden predloži svoj obrazloženi predlog svetu šole, seznaniti z njim vse, ki so se potegovali za razpisano delovno mesto. Ti pa lahko v osmih dneh od dneva, ko se seznanijo s predlogom, razpisni komisiji podajo svoje pripombe k nje-nemu predlogu. Razpisna komisija mora svoj predlog z vsemi pripombami kandidatov predložiti svetu šole. 2. VPRAŠANJE: K. M. jn osnovna šola Odranci sprašujeta, kako izvesti postopek po ,105, členu TZDR (ugotavljanje nesposobnosti delavca), če poučuje kot učitelj za zemljepis in zgodovino oseba, ki ima končano gimnazijo j n sedaj izredno študira na Pedagoški akademiji v Mariboru, difemcialni izpit pa bo opravljala maja 1968; nadalje, če lahko po opravljenem diferencialnem izpitu še letos opravlja strokovni izpit, ker poučuje že pet let? ODGOVOR: Ker tovarišica ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za delovno mesto učitelja, jo lahko šola sprejme na delo le za določen čas, mora pa razpis ponavljati vsako leto, dokler ne zasede delovnega mesta delavec, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Sola bo torej lahko ugotovila, da ima tovarišica le gimnazijo, ne pa ustrezne pedagoške izobrazbe in bo glede na to in glede na pokazane rezultate v šoli sklenila z njo delovno razmerje za določen čas (in ne več za nedoločen čas). V interesu tovarišice pa je, da diferencialni izpit res uspešno opravi v maju 1968, da bo s tem zadostila zahtevam delovnega mesta in bo lahko kandidirala ob razpisu za to delovno mesto. K strokovnemu izpitu pa se naj čimprej prijavi in bo tako najhitreje na jasnem, ali lahko že letos opravlja ta izpit, v kolikor ji ne dajo dovoljnega odgovora dosedanji nasveti v »PD*< in "■Pojasnila k zakonu o osnovni šoli in zakonu o srednjem šolstvu«, ki jih je dal republiški sekretariat za prosveto in kulturo in so bila objavljena tudi v 5. številki »Prosvetnega delavca«., 3. VPRAŠANJE: D. V. sprašuje, ali sme prosvetni delavec, ki je v stalnem delovnem razmerju, v času M Razpisna komisija pri / g | OSNOVNI SOLI PLANINA PRI SEVNICI 1 razpisuje prosto delovno mesto 1 — RAVNATELJA Kandidat mora imeti poleg splošnih še naslednje g pogoje za razpis: jj — da ima visoko ali višjo pedagoško izobrazbo in jj g pet let prakse g — da ima srednjo šolsko pedagoško izobrazbo in g deset let prakse — da ima organizacijske, pedagoške in družbeno- g politične sposobnosti jf | Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o dosedanji j 1 zaposlitvi naj kandidati pošljejo na razpisno komisijo na 1 1 osnovno šolo Planina pri Sevnici 15 dni po objavi v ča*- g g sopisu. ' g illlllliillliUiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllM bolniške (začasna odsotnost z dela zaradi bolezni itd.) poučevati honorarno (npr. v večerni šoli)? ODGOVOR: V temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ št. 53/63 in 15/65) je med drugim določeno, da imajo zavarovanci (s tem seveda tudi prosvetni delavci) pravico do nadomestila osebnega dohodka, če so začasno nezmožni za delo. Določeno pa je tudi, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila oz. se le-to neha izplačevati, če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo ali med drugim, če dobiva med bolezenskim dopustom osebni dohodek ali se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo. Od takrat, ko se ugotovi kakšna od navedenih okoliščin, in vse dotlej, dokler taka okoliščina traja, zavarovanec nima pravice do nadomestila. Iz tega določila pa jasno izhaja, da prosvetni delavec, ki ne dela na svojem delovnem mestu zaradi bolezni, ne sme poučevati honorarno drugje, ker s tem preprečuje svoje zdravljenje In mu zaradi tega ne smemo izplačevati nadomestila osebnega dohodka. 4. VPRAŠANJE: M. T. je bil pred 4 leti sprejet na šolo, ki je nad 5 km oddaljena od njegovega bivališča. Sprašuje, če ima pravico do kilometrine, ker se vsak dan vozi s svojim avtomobilom na delo in če mu je šola dolžna preskrbeti stanovanje v kraju zaposlitve? ODGOVOR: V razpisu ali razglasu je moralo biti med drugim navedeno, ali je delavcu, ki bo sprejet na delovno mesto, zagotovljeno tudi stanovanje. V kolikor je razpis ali razglas vseboval tak pogoj, ga je delovna organizacija dolžna izpolniti, v nasprotnem primeru seveda ne. Ce torej takega pogoja v razpisu v vašem primeru ni bilo, ste sprejeli to delo s tem, da si sami preskrbite stanovanje. Zato Vam v tem primeru delovna organizacija ni dolžna plačevati kilometrine. Ce pa je tak pogoj v razpisu bil naveden in ga delovna organizacija ni izpolnila, imate pravico zahtevati od nje, da Vam plača vsakodnevne stroške prevoza in tudi za nazaj, seveda skladno z določili splošnjh aktov delovne organizacije, ki določajo višino teh stroškov. Janko Brunet dipl. pravnik ■ PRODAMO 25 nerabljenih, a deloma amortiziranih ležalnikov in | 25 kocev (za predšolske • otroke) Uprava osnovne šole i IZLAKE ■ Š Šimi šolarji, je na dlani: nekateri imajo škodljivo vsega preveč, nekateri pa vsega škodljivo premalo. Starši z neustrezajočimi dohodki nikakor ne morejo svojih otrok, ki rastejo v socialistično zamišljeni ureditvi za še resničnejši in boljši socializem, potolažiti z ideološko pogojenimi odgovori, zakaj otroci so neizprosni v svojem čutu za enakopravnost in pravičnost, oni hočejo v lastni izkustvenosti neposredno doživeti, da socializem zagotavlja in hoče deliti vsem ustrezne blagodati. Ker je vprašanje osebnega standarda najbolj občutljivo in najtežje rešljivo med vsemi problemi, ki jih nenehno bolj ali manj uspešno rešuje celotna družba, se mi zdi, da bi bilo res nadvse umestno odvračati otrokovo pozornost od pretiranega in v varljivo srečo zaverovanega oboževanja materialnih dobrin in jo zavestno usmerjati k duhovnim vrednotam, kar je naglasilo tudi svoječasno posvetovanje o mladinskem prestopništvu v Ljubljani. Da je kult materije v dobršni meri razvit že na stopnji osnovne šole, dokazuje vrsta primerov med dekleti, ki prihajajo v šolo nališpana z zlatom (prstani, zapestnice, verižice), da o ročnih urah. ki jih učenci redno nosijo tudi v šolo, sploh ne govorim. Čeprav se je petičnim staršem dovolj težko premagati, da ne bi svoje premožnosti javno razkazovali tudi po svojih otrokih-šo-larjih, sodim, da bi jim socialistična zavest morala narekovati umestnost drugačnega ravnanja, tj. omejevanja na mero, ki ne bi kvarno razvajala njihovih otrok, hkrati pa tudi izzivalno ne vznemirjala njihove družbene okolice. Če bi se odločali za preudarno mero, bi le pomagali uresničevati načelo Bertranda Russela, ki pravi, da otrok ne sme dobiti vsega, kar si zaželi, če hočemo, da njegova vzgoja ne iztiri. Neposredni simptomi vzgojne iztirjenosti pa nam vsek dan očitneje vstajajo pred očmi: karierizem, idejno siromaštvo, razkrajanje vesti in nevarnost nagibanja k prestopništvu. Naj zavoljo tistih, ki so morda prezrli podatek, iznešen na omenjenem posvetovanju, ponovim, da je 62 odst. mladih prestopnikov šolarjev, in to podpovprečnih ter nadpovprečnih. Ta podatek nam pove več ko dovolj. Učitelji predobro vemo, da se otroci osebnostno najsrečneje razvijajo v pogojih vsaj približno izenačene porazdeljenosti materialnih dobrin in da v obdobju uresničevanja socialističnih odnosov težje ko kdaj koli v preteklosti prenašajo raznolikost v preskrbljenosti, ker jo doživljajo kot socialno diskriminacijo. Za normalen razvoj mlade osebnosti je dovolj moteča že neizogibna različna naravna danost duševnih dispozicij, tj. večno prisoten problem, ki nam nalaga nemalo dela z relativnim »popravljanjem« muhaste narave. Zato sodim, da bi morala socialni vzgoji tako šola kakor tudi dom posvečati veliko več pozornosti. Do kakšnih vzgojnih in idejnih deformacij lahko otroka privede zgrešena ali vsaj površna socialna vzgoja, nam nazorno kaže naslednji pripetljaj v višjih razredih po socialnem sestavu mešane šole. Zaradi obolelosti učiteljev je bilo potrebno združiti dva oddelka, katerih enega so sestavljali domačini, otroci premožnejših staršev iz visoko razvitega industrijskega centra, drugega pa vozači iz revnejših ekstenzivnih kmečkih predelov. Na učiteljev poziv so se prvi uprli, češ da ne bodo hodili med »zarukane kmete«, ki se že po zunanji opremljenosti ločijo od njih. Učitelj je konsterniran obstal nad nepričakovanim pripetljajem, nato pa se je. hipoma in globoko inspiriran, odločil za improvizirano zamenjavo teme in predmeta. Po končani uri je zapuščal razred z občutkom, da je z učenci opravil dragoceno delo: uspel jim je razbistriti in urediti nekaj bistveno važnih pojmov iz temeljev socialistične morale. Našim otrokom bi morali za-vestneje vcepljati v meso in kri predvsem dragocenost skupnih dosežkov socialistične graditve, ki so resnično last vseh in na voljo vsem. Ce bi šolar znal tudi osebno globlje ceniti vrednost novozgrajene železnice, šole, bolnišnice, igrišča, asfaltne ceste itd., bi tudi spoznavno začutil, da socializem ni privilegij nekaterih, marveč nekaj višjega, širšega in predvsem skupnega, nekaj, kar se tiče tudi njega v stremljenju po zadovoljstvu In napredku. Učence moramo od vsega začetka voditi k spoznavanju prave resnice o socializmu- resne volje do iskanja pravičnejših rešitev in prav take volje do odpravljanja napak, predvsem pa k priznavanju enakovrednosti delovnih naporov. Menim, da bi ob pravilnejšem idejnem usmerjanju šolskega dela smeli brez iluzij pričakovati vsaj ta dosežek, da bi naša mladina od malikovanja osebnega standarda začela zavestneje obračati oči k vrednotam družbenega standarda, k interesom skupnih ciljev in koristi. V tako saniranem ozračju naj bi izginjale mučne socialne razlike med učenci in naj bi postajalo iz dneva v dan manj važno, kdo je bolje opremljen in kdo ima več v žepu. Učiteljem bi morali na tej poti pomagati vsi gmotno neprizadeti starši, zakaj le z združenimi močmi bi mogli nuditi moralno oporo tistim, v nenehni boj za obstanek zakopanim, ki s krvavečim srcem predolgo puščaj ) svoje otroke nezadovoljene. Zdi se mi, da bi mesečni proračunski sestanki takih staršev z otroki tako postali obojestransko manj problematični, manj boleči. JANEZ LAMPIČ »KUVERTA« ■ grafična in predelovalna : industrija Ljubljana, Titova 87 izdeluje kuverte, pisemski pa- ■ pir v mapah, dišavne in špe- i cerijske vrečke, razne vrečke : iz celofana in pergamina s ; tiskom in brez, ovojni in svi- : leni papir s tiskom itd. EPIDIASKOP VEGA je nepogrešljiv pripomoček pri predavanjih, saj je pouk s slikami zanimivejši in boljši. Z njim projiciramo črno-bele in barvne diafilme, diapozitive, načrte, slike iz knjig itd. Posebni odliki epidiaskopa sta izredna ostrina projiciranih slik in zmerna cena. f Kupite ga lahko v vseh trgovinah s fotomaterialom ali pa neposredno v TOVARNI APARATOV IN INSTRUMENTOV S LJUBLJANA vega , . KOTNIKOVA 18 Q TELEFON 311-455 Filmski m TV vodic Brancaleonova vojska — Režiser Mario Monicelli je posnel film o kla-tivitezu, njegovih brezuspešnih podvigih, ki ga pa ne ženejo v obup. Film ni podoben viteškim filmom, katere snemajo v zadnjih letih. Je prej nastal iz revolta do teh filmov. Močno poudarjena surovost pretepov in bitk, ki so očrtani naturalistično in izredna nežnost, ki jo najdemo v orisu likov, posameznih situacij ter v kompoziciji slike, barve kot ritmu filma daje filmu svojevrsten pečat. Filma premladim gledalcem ne priporočamo. Tigrica — Film režiserja Arthurja Hillerja je eden naj slabših filmov na večno ameriško temo: psihoanalizo. Zena, ki jo mož zaradi prezaposlenosti zapušča, krade nakit svojim gostom in znancem ter oropa moževo banko. Najde se v filmu tudi še zaljubljeni psihoanalitik, ki je pri terapiji popolnoma brez moči, galantni policijski komisar in kup zapletov, ki so podani dinamično, a ne odstopajo od povprečnega humorja ameriških filmov. Film ni dovolj kvaliteten, da bi ga lahko priporočali. Poročnik Robinson Crusoe — Film je nastal v proizvodnji Walt Disneya, je parodija na Defoejev roman. Zgodba je prenešena v čas po drugi svetovni vojni. Nekaj duhovitih domislic na račun ameriške politike in žensk, mnogi zapleti, rki le spominjajo na Defoeja, nudijo prijetno zabavo odraslemu človeku. Ogleda si ga lahko tudi mlajši gledalec, čeprav film ni namenjen njemu. Alfie — Film režiserja Lewisa Gilberta govori o človeku, ki živi od danes do jutri, brez čuta odgovornosti do drugega. Želi živeti svobodno. Nikomur se ne daje in nikomur tudi nič ne pomeni. Odlična igra protagonistov filma in uspela filmska realizacija kot tema sama po sebi nudijo dovolj gradiva za pogovor (posebno pri moralni vzgoji) pri mladini od 16. leta dalje. Bonnie in Clyde je film režiserja Arthurja Penna, ki je letos za uspelo filmsko realizacijo prejel nagrado Oscar. Legenda o dveh gangsterjih, ki sta ropala male banke in trgovine, pisala pesmi in fotografirala, je ponovno oživela na platnu na poseben, svež, za ameriško kinematografijo nenavaden način. Film je umetnina, ki bo prav gotovo pritegnila širok krog gledalcev. Nezrel gledalec pa ne bo mogel dojeti tragike njunega konflikta z okoljem. Ker obstaja nevarnost, da se prav zaradi umetniške prepričljivosti identificira takšen gledalec z dejanji obeh gangsterjev, priporočamo pogovor c filmu. Ne razburjajmo se — Kriminalka. ki jo je režiral Georges Lautner, nima umetniških kvalitet niti ni zanimiva. Kot tako je ne priporočamo. Othello — filmana gledališka predstava. V glavni vlogi Laurence Olivier. Zaradi dolžine predvajanja filma premladim gledalcem ne priporočamo. Fantomasova vrnitev — Film je režiral Andre Hunnabelle. Je slabši od Fantomasa, ni prave intenzivnosti v dogajanju, odsoten pa je tudi francoski humor. Gledalcem, mlajšim od 14. leta, filma ne priporočamo. Slepa ulica je film Poljaka Romana Polanskega, ki ga je posnel v Angliji. Leta 1966 je bil najboljši film na berlinskem festivalu. Človek v zagati, razplet med svojim hotenjem in resničnostjo, ki ga obdaja in v kateri živi, je osnovna tema filma. Polanski nam svoja razmišljanja sporoča preko simbolov, katere bo dojel lahko šele odrasli gledalec. SEN, jugoslovanski film, petek, 26. 4. 1968. — Film Puriše Djordjevi-ča je drama vojnih dni, svojevrstna in tudi drama časa, ko se je* nacistični režim rušil, naši kraji pa so dočakali težko pričakovano svobodo. Primerno za gledalce nad 14 let. Film je zanimiv tudi po filmski plati, saj sicer večkrat neorganizirano vendarle išče nove oblikovne in vsebinske rešitve. Tako predstavlja enega od temeljev novega jugoslovanskega tilma. TOVARIŠI, italijanski film, torek, 30. 4. 1968. — Na predvečer k prvemu maju menda ne bi mogli najti primernejšega filma za predvajanje na TV. Film je posnel režiser Mario Monicelli v Zagrebu in okolici, govori pa o eni prvih organiziranih stavk v Italiji. V obliki igranega filma z Marcellom Ma-stroiannijem v glavni vlogi. Film je primeren za gledalce nad 12 Jet starosti. OKUS PO MEDU. angleški film, petek, 3. 5. 1968. — Film Tonyja Ri-chardsona Okus po medu sodi med klasiko angleške kinefatografije. To je socialna drama mladega nelepega dekleta iz socialno ogrožene družine. V glavni vlogi nastopa Rita Tushingham, ki s svojo odlično igro osvoji simpatije gledalcev. Primerno za gledalce nad 16 let. ČLOVEK ČLOVEKU, francoski film, torek, 7 5. 1968. — Biografski film o ustanovitelju Rdečega križa Henriju Dunantu. Primeren za gledalce nad lu let. POROČNA PRIČA, ameriški film, petek, 10. 5 1968. — Film Poročna priča je bil 1953 uvrščen med 5 najboljših amerišk... filmov leta. To je drama rasnega sovraštva z juga ZDA. Film je primeren za gledalce nad 13 let. PICNIC, ameriški film, torek, 14. 5. 1968. — To melodramo malomeščanskega življenja v manjšem ameriškem mestecu je zrežiral Joshua Logan po drami Williama Ingea. Čeprav v bistvu melodrama, moramo priznati filmu kvalitete, ki temeljijo na prikazu vzdušja in družbe. Primerno za gledalce nad 14 let. RADI VAM POŠLJEMO PROSPEKTE OSTALIH NAŠIH IZDELKOV! Naročniki Prosvetnega delavca — ali ste že poravnali naročnino za leto 1968? iš DOPOLNJENA PODOBASVET moderne umetnosti (xv) KOSOVELOVE LIRIKE X. EKSPRESIONIZEM »•Niti ni disonanca nosilec reda, niti ni konsonanca jamstvo sigurnosti.« I. Stravinski Srečko Kosovel »Integrali«, Cankarjeva založba 1967 Kadar govorimo o ekspresionizmu, velja navesti, da izraz zaobjema kar dvoje tolmačenj; v širšem Edvard Much (1863-1944) lahko velja za začetnika ekspresionizma, za časa njegovega bivanja v Berlinu je vidno vplival na nemške ekspresioniste, slogovne prvine se kljub simboliki, ki se ponekod vidno odraža, ekspresionistično sproščajo. Poprej pa velja navesti bitne komponente ekspresionizma. Izid »Integralov« Srečka Kosovela, presega običajen izid novitete, saj gre za pesniško osebnost, o kateri je že med obema vojnama obveljalo mnenje, zlasti pa po vojni, da stoji v osredju tedanje pesniške izpovedi, po svoji vsebinski in idejni izraznosti pa da se da razbrati izjemno nadarjenost nvadoumrlega poeta. Ce je bila naša podoba o liriki Srečka Kosovela nekako enosmerna, pač taka, kot smo si jo lahko ustvarili ob izišlih zbirkah vse do »Integralov«, potlej se z izidom »Integralov« samodejno ponuja prilika, da bistveno dopolnimo razsežnosti Kosovelovega pesniškega snovanja, da tihega, intimnega Srečka Kosovela, vendar drugače intoniranega, kot smo ga vajeni izpred vojnih let. Realija stvarnega ima tu presunljiv prizvok in je pesnik očitno razrešen sanj in iluzij. Primesi kozmičnega sveta se razodevajo zdaj očitneje, zdaj bolj prikrito, toda kozmični svet je prisoten, zlasti Ifadar v tihi tesnobi, " skrivnostni negotovosti Kosovel pomirjen j a v osebnem spoznavanju in protislovjih časa, zato se mu v takih pesmih realni in irealni svet prepletata v njemu lastno sozvočje, in mu celo misel na smrt ni več tuja, kakor Namen študije dr. Antona Ocvirka je, da razloži Kosovelovo pot v konstruktivistično smer, da analitično spregovori o nastanku teh pesmi, o idejnih osnovah, o oblikovnem ustroju kot o motivnih krogih pesmi, zbranih v »Integralih«, v okviru te izdaje pa avtor ni imel namena analizirati estetskega pomena »Integralov«, nji-išče hove miselne globine in pesniške vrednosti. Vse to lahko s prdom pričakujemo v drugi knjigi Zbranega dela Srečka Kosovelj. Dr. Anton Ocvirk je s studiozriim prijemom razgrnil problematiko, ki v svoji za« začutimo celovitejšo podobo njegove- mu prinaša pomirjanje in razplet vseh ga je poprej navdajala z grozo, smrt pletenosti zahteva temeljito poznava- ga ustvarjanja, hkrati pa spoznamo Pesnika v novi luči, kot se nam doslej skorajda ni razodeval. Resda je mučno dejstvo, da je pesniška zapuščina Srečka Kosovela morala čakati več kot štirideset let na izid, ob tem se pač pojavljajo vprašanja, ki terjajo poslej kot prej nedvoumnih odgovorov, zazdaj pa velja vsa pozornost novoizišlim novitetam, ki so v domačem prostoru izšle kasneje kot v francoskem prevodu. »Integrali« so izšli v uredništvu in izboru dr. Antona Ocvirka, ki je napisal tudi uvodno študijo »Srečko Kosovel in konstruktivizem«. Spričo doslej nepoznanih pesmi Srečka Kosovela, zlasti pa glede na prevladujoče število konstruktivističnih pesmi, je taka študija več kot potrebna. Ako se najprej pomudimo pri pesmih, ki so zbrane v »Integralih«, je treba ugotoviti, da v tem izboru ne gre samo za konstruktivistične pesmi, ki po številu prevladujejo, urednik je s pridom vključil iz Kosovelove zapuščine tudi tiste pesmi, ki so bile prav tako doslej nepoznane javnosti in nimajo slogovnih in strukturalnih Prvin konstruktivizma in so po teh prvinah podobne že znanim, objavljenim pesmim. Osnovni ton celotnemu izboru pa nedvoumno dajejo Kosovelove konstrukcije, tako po gradnji kot po idejni ostrini. Tu se nam pesnik razodeva v drznem, povsem novem oblikovnem območju, verzno in ritmično docela sproščen, dinamičen, podrejen novi funkcionalnosti, skratka tako, da je očitno mogoče postaviti ločnico med njegovo »baržunasto« liriko in konstruktivističnimi pesmimi. Tem formalnim novitetam je prilegajoč miselni svet Kosovela, ki v/konstrukcijah zadobi ostrino, protest, disonančni krik, zavest razkroja preživele družbe, ob čemer pa je nepogrešljiva pesnikova vera v novi svet, revolucionarna sla po dosledni in dokončni preobrazbi družbe, kjer naj bo Človek naj višja vrednota. Neutajljivo je tudi Kosovelovo spoznanje, da pri takem Procesu ne gre zgolj za fundamental-no preosnovo družbe, ampak hkrati za temeljno osebno očiščenje, etično in socialno polnovredje človeka, pri tem pa je važno, da je pesniku tuja in odvečna vsaka dogmatika kot tudi utesnjena shematizacija. V svojem revolucionarnem idealizmu izgoreva pesnik v nepomirljivi sli po uresničenju vrednot in ciljev, v tej razžarje-nosti se stožer njegovih verzov zoži v čisto, dokončno vizijo Novega sveta, ki ga sluti, ki ga hoče in ki ga udarno zahteva. Ce Je tp optimistična sestavina tistega dela Kosovelove poezije, ki jo preveva vitalizem pesnikovega pogleda v bodočnost, potem je treba ugotoviti, da so se te sestavine porajale iz pesnikove sedanjosti, kjer je, nezadovoljen in nepomirjen s stvarnostjo, odrazil antipodno podobo, podobo časa neposredne stvarnosti, ki ga navdaja z bolestjo, z revoltom, ko se mu pesem sprošča zdaj v sarkastično grotesko brezkrvnega življenja zamirajočega meščanstva, ko prepadno oznanja zaton Evrope in razvrednotenje lažnih malikov, ko v vsakdanji Pritlikavosti razmer trga vezi preži-Velosti in tradicije in pokaže na duševno bedo, otopelost do sočloveka, na nemoč meščanske družbe. V svoji Premočrtnosti je pesnik nepomirljiv, razpet med nesprejemljivo sedanjostjo in idealno vizijo bodočnosti, vedno dosleden v nazorskem območju in revolucionarnosti; obojemu gotovoda botruje tudi Cankarjeva politična misel. Toda pesnik ohranja tudi svojo intimno, tiho podobo. Bodisi da gre za erotično doživetje bodisi za miselno podobo, vtkano v smotrno razpo- protislovij. Zanimivo bi bilo primerjati pojmovanje smrti in razsežnosti problema v tem območju pri Prešernu, Gradniku, Kosovelu, vendar te problemske različice ne spadajo v okvir zastavljene teme. Čeravno prav vse pesmi »Integralov« ne kažejo Kosovelove estetske polnokrvnosti, je prav, da je urednik tudi take sila redke primere vključil v zbirko. Iz celotnih »Integralov« se da spoznati prelomnico v ustvarjanju Srečka Kosovela. Toda ta prelomnica velja predvsem v oblikovnem območju, v miselnem razvoju pa čutimo kontinuiteto pesnikovih razglabljanj, spoznanj in hotenj, kakršno poznamo od poprej, le da je z »Integrali« svoj miselni svet izostril, tudi izpopolnil in mu dal prodorni? razsežnosti. Seveda ne kaže zanemariti tematičnega območja, ki pa je zopet nujno povezano s formo izražanja. Nikakršna skrivnost ni, če ob »Integralih« ugo- rejen predmetni svet, tu razpoznamo najdemo drugod. Edvard Munch (1883—1944) — »Krik« (1. 1895) — lesorez, Oslo, Narodna galerija tovimo, da »baržunastemu« liriku ni več zadostoval dotedanji način - izpovedovanja, v potrebi po kleni, udarni besedi, po angažirani neposrednosti je videl v konstruktivistični formi tisti medij izražanja, kjer lahko eksplozivno, življenjsko prizadeta, pa tudi boleče neposredno izrazi vsebino angažiranega doživljajskega območja in spoznanj. Seveda se v konstruktivističnih pesmih in lepljenkah verzi — docela osvobojeni rim in metričnih shem — ne vežejo več v logičnem zaporedju v ubrano vsebinsko celoto, kot smo tega vajeni npr. pri Kosovelovi impresionistični liriki, marveč gre za razvezanost poprejšnje logične sintaktične ubranosti, posamezne enote stavkov in besed so v konstruktivistični pesmi navidez nepovezane, vsebinsko raznotere, to raznoliko vsebinsko sosledje je treba asociativno vezati po neki novi logiki, ki je marsikdaj ubrana v simultanost raznoterega, kar pa v konstruktivistični funkcionalnosti zadobi širše prostorske in časovne dimenzije. Gotovoda gre pri Kosovelovih konstruktivističnih pesmih za slovensko inačico konstruktivizma, prilagojeno potrebi in namembnost, ne pa za posnemovalni odlesk konstruktivizma, kakršnega nje ne le Kosovelove tvarine, marveč tudi tistega primerjalnega poznavanja literature, ki je potrebno za t6ko zahtevno delo in ga je avtor znova izpričal. Ob vprašanju, odkod Kosovelove vezi s konstruktivizmom, je avtor tehtno navedel Tatlinov ruski krog konstruktivistov kot žarišče te struje, ne da bi skušal povezati Kosovela neposredno z njihovo dejavnostjo, kar skoraj ni verjetno; bržčas je slikar in grafik Černigoj impulzivno vplival na Kosovela s konstruktivizmom, ne kaže pa zanemariti sila verjetne možnosti, da izvira Kosovelovo poznavanje konstruktivizma iz Berlina. Priročen je tudi zgoščen, pregleden ta-belarij literarnih in likovnih struj med 1390 in 1926. Pri likovnem delu je prišlo pri tiskanju do manjših pomot: neoimpresionizem kot pojem je izpričal Felix Feneon 1836. v bruseljski L’Art moderne, osredje neoimpre-sionističnega delovanja se je odvijalo okoli 1830, kot pove Jean Leymarie. Začetki ekspresionizma — skupina Die Brucke — datirajo 1905 in ne leto kasneje. Za kubizem pa je sprejemljivejša navedena letnica 1908, čeprav nekateri umetnostni zgodovinarji navajajo letnici 1907/08. Ocvirkova študija o Kosovelu in konstruktivizmu se ne oddaljuje od zastavljenega območja. Zato pa je tu avtor sugestivno, ob navajanju rokopisnega gradiva in temeljitem poznavanju pesniškega razvoja Kosovela razodel tiste bistvene ugotovitve pesnikovega konstruktivizma, ki razgrinjajo novo po-dobo, pa tudi vsebino Kosovelove lirike, nam približal doslej nepoznano območje domače lirike, ki je organsko zrasla iz razmer in osebnosti. Študija je po svojem namenu in po dosedanjih ugotovitvah celovita in naravno povezana z »Integrali«. Kakor smo z »Integrali« dobili dopolnjeno podobo o ustvarjanju pesnika, pa si z drugim delom Zbranega dela Srečka Kosovela v uredništvu dr. Antona Ocvirka lahko obetamo izpopolnjeno podobo celotne ustvarjalnosti mladoumrlega pesnika iz Tomaja. »Integrale« je opremil in jim dal grafično podobo Jože Brumen. Med opremo slovenskih knjig je Brumnova zamisel in izpeljava nedvomno izjemne, razkošne kvalitete. Treba pa je pristaviti, da je konstruktivistični koncept opreme in grafičnih rešitev samosvoje, originalno delo, vendar ne povsem naslonjeno na vsebino Kosovelovih »Integralov«. Rešitve ob Ocvirkovi študiji, ob posameznih ciklih in pesmih so v svoji estetski kakovosti in funkcionalnosti domiselno preproste in premočrtne, celotna zamisel pa je kos še tako /zahtevnim mednarodnim merilom lepe knjige. Knjiga prinaša kar troje novitet: doslej nepoznanega Kosovela, Ocvirkove novitete v študiji ter izjemno knjižno opremo. Spričo aktualnosti Kosovelovih pesmi pa bi bilo zaželeno, da bi »Integrali« bili vsakomur dostopni. IGOR GEDRIH Otto Pankok (1893—1966) — »Ciganski deček« — lesorez (1942); pn vseh reprodukcijah se da videti, da ekspresionistični slikarji ob deformaciji obraza, predmeta, ne upoštevajo tradicionalnih zakonov perspektive, ne poslužujejo se srečanja, marveč težijo podati bitno, ne zgolj vizualno pomenu besede lahko ekspr esionizem označuje struje v upodabljajoči umetnosti, ki so nastale po impresionizmu, v ožjem pomenu pa označuje ekspresionizem strujo, ki v na- ' sprotju z impresionistično objektivno zunanjostjo poudarja subjektivno doživljanje notranjega, kar se skriva za zunanjim videzom, časovno pa se se ta struja životvorno razveja nekako med leti 1905 -jn 1920 ali 1925. Z spletenost o zn ake • ekspresionistične umetnosti (ki se je po upodabljajoči umetnosti životvorno razvila tudi v literaturi, glasbi, baletu in filmu) izvira bržčas predvsem iz raznorodnega idejnega gledanja, čeravno pa so očitno povezujoče estetske komponente izraza ali ekspresije tiste, ki povezujejo umetnike v ekspresionistično strujo. Čeprav se je ekspresionistično gibanje pričelo v Franciji, zlasti razvilo v Nemčiji, pa se je ekspresionizem spontano uveljavil tudi v drugih deželah, bogato se je razcvetel med nekaterimi slovanskimi narodi, pa tudi v Ameriki. Tudi časovni razpon ekspresionizma ni enovit, čeprav po letu 1925 izgublja vitalne sile, pa spet ne kaže zanikati, da se ekspresionistična umetnost v neki meri uveljavi tudi po vojni. Ekspresionizem se je uveljavil predvsem v slikarstvu in grafiki, precej manj v kiparstvu. Čeprav navajamo letnico 1905 kot začetek ekspresionizma (tudi fauvizem je soroden, včasih istoveten ekspresionizmu!), pa bi lahko našli glasnike, bolje predhodnike ekspresionizma že poprej. Morda velja navesti vsaj dva slikarja, ki, sta vidno vplivala na ekspresionizem: van Gogh s sproščenimi barvami ter norveški slikar in grafik Edvard Munch. Ekspresionizem v ožjem pomenu je prevladujoča oznaka za umetnostno strujo, ki je nastopila v znamenju odpora zoper zgolj vtisne reproduciranje: ekspresionisti so mnenja, da ne kaže prerisovati narave, ker bi s tem ne izrazili ničesar novega. Kar bi impresionist prenesel na platno tako, kot vidi na svoji očesni mrežnici, bi ekspresionist notranje podoživel, prekvasil, razčlenil. Ekspresionisti se nočejo zadovoljiti zgolj z videzom, posnemanjem zunanjega sveta, najti hočejo oseben odnos do tistega, kar slikajo, dokopati se hočejo preko zunanje lupine do bistva, značilnosti objekta. Ce slikajo človeka, ni prav njč važno, ali je star ali mlad, ali lepega videza ali ne, mnogo bolj jih zanima notranji svet tega človeka, njegove značajske prvine, socialna vsebina, kaj se dogaja v človekovi notranjosti, njegova psihološka podoba in miselni svet osebe. Da pa so lahko taka hotenja poudarjeno izrazili, so morali nujno naglasiti npr. psihološka zapažanja ali karakterne poteze, vse nebistveno pa so izpuščali. Tak način podajanja pa je zahteval, da so deformirali oblike telesa, predmeta, zato da so v neposnemajoči obliki odrazili svoje »izrazno« ali ekspresij sko doživetje, sproščena barva neodvisna od naravne barve predmeta, pa zadobi funkcionalno vlogo ekspresivnega naglašanja, ki je usklajeno z deformacijo v risbi. Ekspresionizem je zrasel iz odpora do tradicije, do dotedanjih umetniških meril. Tudi v Nemčiji, do naj-ta struja ni enovita. Ce nekateri slikarji poudarjajo bolj formalno plat ekspresio- kjer pride ekspresionizem vidnejšega razmaha, ta s nizma (sorodno fauvizmu), pa drugi vključujejo širino življenjskih pojavov. družbeno kritiko, etična vprašanja. Mnogi umetniki nikakor niso brezbrižni do človeka in sodobnih problemov, nasprotno zlasti v dvajsetih letih se pod vplivom nove stvarnosti aktivno, celo borbeno nastopili za nove vrednote, poslužujoč se učinkovitosti ekspresionističnega podajanja. Večina združuje tako-zvane »literarne motive« in probleme z izrazito slikarskim, pričujoča vsebina učinkovito druži estetske probleme z človeško in družbeno zavestjo. Priroda jim je nepogrešljivo vodilo, a pri tem težijo k subjektivnemu spoznanju o bistvu pojava ali predmeta, kar ustrezno ekspresivno odražajo. Edvard Munch ni le kot slikar vplival na ekspresionizem, ampak je gotovoda sugestivno deloval kot grafik ter sopripomogel k neslute-neinu razcvetu grafične umetnosti. Njegov lesorez »Krjk« (1895) je po izrazu značilno ekspresionističen, v poenostavljeno nordijsko pokrajino z mostom in fjordom postavi Munch v ospredje ženski lik, ki izraža pretresljiv strah, tesnobo človeka, ki v kriku izrazi stisko. Munch ne pokaže na vzrok groze in strahu, zato pa tem pristneje učinkuje v grozo ujeto človeško bitje, ki se vije v notranji tesnobi strahu. Umirjeno, malone negibno ozadje, okolje, je pravo nasprotje dinamično izraženi človeški postavi. V Nemčiji se je pojavila 1995. leta skupina Most (Die Briicke), s čimer se je pričel prodor ekspresionističnega slikarstva. Izrazit nastop proti akademizmu in nova vrednotenja te skupine (E. Heckel, E. L. Kirchner, K. Schmidt-Rottluff, kasneje Emil Nolde M. Pochstein, Otto Muller) ostro odraža prepadne razlike med dotedanjim slikarstvom v Nemčiji in novim načinom izražanja in vrednotenja. Čeprav se skupina Most razide pred prvo svetovno vojno, pa ekspresionizem nikakor ne zamre; 1909. leta se v Miinchnu osnuje skupina Modri jezdec (Der baue Reiter), ki ima sorodne težnje, dasl je brez enovitega programa. Tudi ta skupina, mnogo bolj raznolikih močnih umetniških osebnosti, je kasneje razpadla (Vasilij Kandinski, Paul Klee, A. Jav-lenski, Franz Marc, A. Mačke. Ne kaže pa pozabljati na pomembne samosvoje ekspresionistične umetnike, kot so Max Beckmann O. Dix, G. Gros z, Avstrijec O. Koko-seka, Francozi Soutine, G. Roualt, Gromaire, Belgijec Permeke, Ceha K. Ca.pek in Rudolf Kremlička, Bra-ziljanec Portinari, Mehikanca Orosco in Riviera idr., če omenimo le najvidnejše. Spričo tega je očitno, da je ekspresionizem najvidneje in najširše uspeval v Nemčiji, kjer so nastali tudi mnogi ekspresionistični manifesti, oziroma teoretični spisi, da pa je potrebno soupoštevati pojave ekspresionizma tudi drugod,-saj ne gre vedno le za odmevnost te struje, marveč za samosvoja umetniška pričevanja, tudi nove dosežke, kar velja družno upoštevati pri pojavu ekspresionistične umetnosti. Povsod pa so botrovale nastanku ekspresionizma nezadovoljive družbene razmere, zato je pogosta, tudi izrazita družbena problematika, zlasti protimeščansko nastroje-nje. O tem priča tudi dejstvo, da se v svetu umetnosti ekspresionizem ni pojavil le v upodabljajoči umetnosti, marveč s sorodnima težnjami tudi v drugih umetnostih. (Nadaljevanje sledi) POPRAVEK: V 6. številki je na začetku izpadel naslov: IX. Pablo Picasso. Predzadnji stavek se glasi pravilno: Jedro, je vselej mogoče zapo-pasti ob slikah, oziroma reprodukcijah, kronologija stilnih premikov pa je le pomožno navajanje, ki samo po sebi ne pove dosti. POSEBNA OSNOVNA SOLA MARIBOR Razlagova 16 razpisuje naslednja delovna mesta: — 4 ORTOPEDAGOGE, PRU — 1 UČITELJ ZA TEHNIČNI POUK LESNE STROKE, PRU z najmanj petletno prakso (Z objavo tega razpisa razveljavljamo razpis iz prejšnje številke, ki smo ga pomotoma objavili.) IglllllllllllllllllllillllllillillllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIilllllllllllllMIIIM^ j Razpisna komisija pri 1 | OSNOVNI SOLI »JANEZ MRAK« Vrhnika §j razpisuje prosto delovno mesto — ORTOPEDAGOGA za nedoločen čas na posebnem oddelku pri osnovni g šoli »Janez Mrak« Vrhnika | Prošnje z življenjepisom in dokazili o strokovnosti pošljite | 1 na naslov v roku 15 dni po objavi. S Stanovanja ni. 1 llllllllll! I!III!!I!I!IH l!!l!l!!lllll!!!llllllllllll!lll!llll!!!lllllllllll!!l!l!l!l!llilllll!l!IIL i!ll!IIUllll!iilill!l!lllllll!ll!llllllll!n!ll!!lill1!lll!!!!«l!!llll!illllll!inillllll!!lill!l!!llll!l!!lll!lll^ DAVID RIMAŠ: LAJANJE V LUNO Pastirji potujejo v Meko Pes mi je zaupal: Molk me bolj utruja kot lajanje v Luno. Bilo je v letu, ko so bili Problemi v krizi, ko sta se Sega in Vodopivec dokončno razšla, ko so has hoteli nekateri prepričati, da 3e mavčni odlitek noge velika Umetnost, ko je šlo za naš Bohinj ih končno, ko so začeli nekateri izmišljati, ali dobivajo naši papirji po grapah in soteskah pla-i samo zato, da učijo ali pa mogoče tudi zato, da idejno vzgajajo. Pastirji so začeli ob zadnjih izmišljanjih zavijati oči, vendar ie to zavijanje hitro minilo, ker .dobili iz Meke nekakšna vabilu, da ne rečem pozive. Na njih •ie pisalo to in ono in pastirji so si obetali, da jim v Meki ne bodo govorili le o tem in onem, ampak Predvsem o vroči idejnosti. Bradati kravji pastir Luka je Uboj, ko je vabilo prebral, za-mlil v nasprotni breg: »Hej! Heeej, Mihaaa! Ali mo-raš tudi U za en dan v Meko v Svrho izpopolnjevanja?« In ovčji pastir Miha je zatulil l^aj: »Jaaa! Tudi jaz v svrho lzPopolnjevanja v Mekoo!« v Nato sta Luka in Miha še in kričala z brega na breg, da se le vigredna grapa vznemirjena .Praševola, kakšno svrho ima to ^»čanje. ž Luki in Mihi so se pridružili ne.. Pastirji in pastirice, in sosedah in manj sosednjih goličav, poljan, sotesk, planin, gora, grap, strmin in hribov. Vpaje je sio od ust do ust, od ušesa do ušesa, in ko se je pozno popoldne začel na zemljo tipati mrak, so bili pastirji in pastirice domenjeni, da bodo odpotovali naslednje, jutro v Meko z lojtrskim vozom, ki je že nekaj let sameval pod pozabljenim kozolcem. O njihovem spanju to noč ne bom gcVoril, ker spanje je pač spanje. Zjutraj so se nenaspani dobili pod omenjenim kozolcem, vsi velikonočno oblečeni in z velikonočnimi obrazi. Naložili so se in furman Tevž je pognal. Vola Tvigi in Ringo sta se sprva nekaj mulata, a kmalu sta s pohiočjo Tevževe šibe spoznala, da zdaj ni čas za uporništvo. Zavila sta po klancih navzdol, navzgor, na levo in na desno. Za zadnjim ovinkom so pastirice in pastirji pomahali svojim čredam, nato pa se je začelo upanja in smeha polno potovanje. Voz je prijetno škripal, vola sta na glavni cesti s fovšijo po gledovala na drveče avtomobile in se slinila, vozeči pa so ugibali, kaj in kako jim bodo v Meki višji pastirji/solili pamet. Sredi poti je pastir Gregor’ izpod sedeža privlekel električno kitaro in zabrenkal The Last Waltz, drugi so povzdignili svoje grčave čredni-ške glasove in pesem je zvenela resnično sodobno. Nato so se po- govarjali o Dubrovniških trubadurjih in o njihovem prvem mestu v Londonu, razgovoru je sledila pesem Stranger in the Night, nato pa razgovor o idejnosti pa- sen j a čred. Tena modernim ploščam so dtodali še nekatere pozabljene in polpozabljene in se počasi cijazili proti svetlemu cilju. Na obzorju so se zarisali obrisi obljubljenega mesta, zveličavnega mesta. Prvemu navdušenju je sledila trpka žalost. Na njihovih papirjih je namreč pisalo, da imajo kravji pastirji seminar v severnem delu mesta, ovčji pastirji nekje na jugu, kozji na vzhodu, pastirji mešanih čred na zahodu, pastirji purmanov v centru in tako dalje. Z veliko tremo so se vse bolj približevali centru in furman Tevž je kot dober poznavalec ljubljanskih parkirišč zapeljal pred Agrotehniko. Pred razkropljenjem na vse strani Meke so se pastirji domenili, da se dobijo pri vozu, ko bo petelin iz ljudske pesmi zapel dve al’ tri. Pomahali so si in se pomešali med množico. Pustimo jih, dragi bralci, nekaj ur pri miru in ne zasledujmo njihovih zbranih obrazov na seminarjih. Prisluhnimo raje, kaj sta se med dolgočasenjem pogovarjala Tvigi in Ringo. Njun jezik je bil seveda volovski, zato si ne očitajte, da ste neinteligentni, če vam njune besede ne bomo ničesar povedale. Tvigi: Tu nastaja analitični tip ogledovanja: zraste po izvedeni percepciji kot pomenska rekonstrukcija vidnega, na osnovi videnega predznaka, ki nastopa kot usmerjevalno vodilo. Ringo: Z analizo videnega pa je moč doseči le posamezne nivoje v racionalni vertikali pomenskega. Tvigi: Struktura pomenov je urbanizem: sega od jedra bistvenega k formalnemu obrobju. Ringo: V težnji, da bi se po-menskost zgostila v jedru, sf ukvarjamo z analizo pomenskil faz v pomenske stopnje razkrojenega videnega... (Upam. da vam je tekst znan, saj ga je napisal velik čarovnik slovenske besede ob razstavi nekakšnih artiklov v Gospodovi galeriji.) Ko je petelin iz ljudske pesmi in Strniševega Samoroga trikrat zapel, so se začeli okoli lojtmika zbirati ljudje s čudno zapoteg-njenimi obrazi. Prišlo je do silnega sprenevedanja, ker drug drugega niso poznali. Sprenevedanje je izničil šele furman Tevž, ko je med popravljanjem volovske vprege zagodrnjal: »Madona, čisto zastonj sem zafrečkal dan« Vsi so takoj vedeli, kam pes taco moli, zarežali so se in naravnali obraze. Ročno so zasedli hrastove plohe in Tevž je odfural. Malo je popazil, da ob semaforjih ni grešil in nečistoval, pastirica Urša je mimogrede pokazala zijala trem frajlam, ki so preveč buljile vanjo, in že so bili v predmestju. In zdaj smo končno pricijazili k bistvu! Na lojtrniku se je namreč vnela ogorčena debata. ^ jbnEjl h Stefan: Užaljen .sem*, .ker nas imajo v Meki za naVHtMe butelj-ne. Mislijo, da nič . pg,,Jieremo. Govorili so nam, kako se zdravi parkljevka, čeprav jo uspešno zdravim že enajst let! O idejnosti pasenja pa nič! Luka: Obljubljali so nam. da nam bodo povedali, kako zraču-namo in ocenimo prirejo, o vsem tem pa nisem slišal besede! Idejnost? Še omenili je niso! Pepca: Kozje pastirice v Meki imajo veliko višjo plačo, kot jo imam jaz. Skregala se bom z gospodarjem in odšla v mesto! Ali je mogoče to Idejnost? Roza: Jaz pa mislim, da moj dan ni bil izgubljen! V Nami sem kupila lep plašč po znižani ceni. Seminar je bil pa tudi kar dober, ker sem po dolgem času spet videla svoje sošolke. Rekli so nam, da mora biti pasenje tudi idejno. Joj, kako moderno štora-ste čevlje sem videla v neki izložbi! Miha: Z lahkim srcem se vračam k '”oji čredi, ker sem na seminarju spoznal, da so moji ko-štruni v primeri z mestnimi še lepo vzgojeni, da o ovcah niti ne govorim. Idejnost? Rekli so nam, da te najnovejše plošče ne smemo jemati prehudo resno, ker se že v znanju samem skriva idejnost. Tevž: Poslušal sem le polovico predavanja, nato sem si ogledal matinejo Janeza Bonda. Micka, boš zvečer kontenta? Se bova po moderno vzgajala! Micka: Oh, ti štrama štrama-sta! Kaj ti pride na misel. Ne vem, če bom še kdaj kontenta zdaj, ko se da tudi umetno. Ko bom prišla domov, bom poklala RAZPIS REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI za sprejem 150 UČENČEV V STROKOVNO ŠOLO ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI, V ODDELEK ZA MILlCNIKE-KADETE Pogoji za sprejem Razpisa se lahko udeležijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali 8-letno osnovno šolo — da niso starejši kot 17 let — da so telesno in duševno zdravi — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep — da niso v kazenskem postopku — da obvladajo slovenski jezik in — da imajo pismeno privolitev staršev Začetek in trajanje šolanja Pouk na šoli se začne v septembru 1968 (datum bo objavljen) in traja tri leta. Pravice in dolžnosti učencev Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do obleke, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Absolvent šole mora po šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj 6 let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Po končanem šolanju se prizna absolventom srednja šolska strokovna izobrazba. V delovno razmerje bodo sprejeti po končanem šolanju. Kako naj se kandidati udeležijo razpisa Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najkasneje do 10. junija naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1.20, kolkovano z 0,50 N-din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o privoljenju staršev; 2. spričevalo o končani osemletni šoli. Tisti, ki 8. razred še obiskujejo, naj prilože spričevalo 7. razreda in overjen prepis ocen prvega polletja 8. razreda, ob prihodu na Izpit pa morajo prinesti originalno spričevalo o končani 8-letni šoli; 3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep; 4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku; 5. pismeno priporočilo in mnenje šole. Kandidati, ki bodo imeli izpolnjene vse pogoje po razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega: preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani, Tacen 48, v času od 15. junija dalje. O točnem datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim šolskim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnem izpitu dosegli boljši uspeh. Vsa pojasnila daje strokovna šola za notranje zadeve Ljubljana, tel. 51-737 ali 312-227 in postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA Uspešna organizacija smučarskih tečajev ||!!!ll!;!!!!l!l!!lllllllllllll!!!!llllll!lj!!HIII!!lll!lilllll!!ll!i!!l!l!llllllll!llllllll!lllllilll!!l!l!lllll!ll!lil!lt!ll|{!!!!,il!!llll!!!ll!l!lll!lllllll!!llllll!ll!l!ll!!!l]!!!llli!lillllil!!lll!!l!llll!lillll!llll!!! 1 Komisija za razpis upravnika 1 VZGOJNO VARSTVENE USTANOVE ZAGORJE OB SAVI j| razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA Vzgojno varstvene ustanove Zagorje ob Savi 1 Za razpisno delovno mesto se zahtevajo poleg splošnih zali konskih pogojev še naslednji posebni pogoji: — srednja izobrazba vzgojiteljske smeri in 5 let prakse v pedagoškem delu e Prijave na razpis s kratkim življenjepisom in dokazili o 1 strokovnosti in praksi pošljite komisiji za razpis upravnika J Vzgojno varstvene ustanove Zagorje ob Savi. 1 Razpis velja 15 dni po objavi. :liill!iil!!l!!i!i!l!il!l!li!lll!!li!!l!IIII!l!ll!!l!!lil!lllllll!!!i!!!l!!{|!li!!!!!il!ll'!lllill!!!lllli!l!lllli!lllli!l!llll!!l!i!!!l!!l!!!!!!!!!!l!!!lillllllll!lllllll!lll!!lllll!lllllll!!!l!!!!l!!l!!ll!i!!lllllllllll!lllll!ll!llill | GOSTINSKA SOLA CELJE, Titov trg 3 I razpisuje po členu 54 in 55 statuta šole delovno mesto RAVNATELJA | Poleg splošnih pogojev, ki jih predvideva zakon, mora kan-1 didat izpolnjevati še naslednje pogoje: l | l — imeti mora visoko ali višjo izobrazbo pedagoške i smeri s strokovnim izpitom in najmanj 5-letno | ustrezno prakso na področju strokovnega šolstva I — imeti mora organizacijske sposobnosti in družbeno j § moralne lastnosti I Prijave z dokazili o razpisnih pogojih naj pošljejo kandidati ! 1 1'azpisni komisiji 15 dni po objavi v časopisu. Stanovanja ni. j m ' i l!!IIJIII!!!!l!!!ll!!l!!ll!ll!ll!!llllllllll!!lll!l!llllll!!!l!llllllllll!!l!!!lllll!!!l!li!l!lllll!ll!illll!lllll!lllllllllllllll!!!l!lll!!!li!l!ll!!lll!!llllil!!illlllllllll!IIIIIIIIIIIII!!l!lllllllll!!!!lllllllll!!l|lll!!ll!IIUIII!!i j Svet OSNOVNE SOLE IVANA CANKARJA TRBOVLJE B razpisuje prosjo delovno mesto 1 RAVNATELJA 3 Pogoji: | j — višja ali visoka strokovna izobrazba — splošni pogoji po ZOŠ in pogoji po 43. čl. zakona o I 1 zavodih 1 J Ponudbe z dokazili o izobrazbi, dosedanji zaposlitvi, nekaz- | 1 novanju in z življenjepisom naj pošljejo kandidati na naslov: 1 m Razpisna komisija za delovno mesto ravnatelja, osnovna | i šola Ivana Cankarja, Trbovlje. | 1 Kandidati naj se prijavijo najkasneje do 30. junija 1968. | r' l!ll!!lll.'ll!ll!ll!!llll!'l!llllll!lll!l!l!ll!!l!!ll!llll!ll!lllllllill!!!lllll!l!lll! DAVID RIMAŠ (Nadaljevanje) vse purmane. da ne bodo gnjavili pur. Poklicala bom raje veterinarja. Na seminarju so nam dali toliko koristnih napotkov v zvezi z vsem tem. Ni mi žal, da sem šla! Roza: Tudi meni ni žal! Naučili so nas, kake pesmi moramo peti, kadar pasemo mešano čredo. Kako že gre tista latinska pesem? Aha, jo že imam v ušesih! Saj res, o idejnosti in vzgojnosti pa niti toliko ne, kolikor je za nohtom črnega. Miholca: Jaz pa sem najprej andohtno sedel v en razred, a ko se je seminar začel, sem spoznal, da ne sedim med svojimi vrstniki. Preselil sem se v drug razred, a tudi ta ni bil pravi. Šel sem v tretjega, pa sem zašel še med več- je tujce. Mislim, da sem šel prvič in zadnjič v Meko.. Ha, ha, dnevnico bom pa le dobil. Joj, kako bo gospodar vesel! Pepca: Mislim, da smo nekoliko preveč pričakovali, pa imamo sedaj dolge nosove. Sprijazniti se bomo morali, da v socializmu čudežev ni! Idejnost in vzgojnost? Bomo že v časopisu prebrali, kaj in kako mislijo s tem. To je bila nekakšna pika na i Luka je izpod sedeža privlekel pletenko in vsi prisotni so se napili, kot si to o podeželskih pastirjih predstavljajo nekateri. Nato so zavriskali, zavili po klancih na levo in desno, navzgor in navzdol in že so bili pod pozabljenim kozolcem. Naslednji dan je bil tih in miren. Po planinah in grapah so se pridno pasle črede, nebo je pripravljalo nevihto. Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana je kot pobudnik organizacije smučarskih tečajev za učence osnovnih šol na svojem območju pravočasno in dovolj zgodaj poslal vsem osnovnim šolam, TIS, občinskim zvezam DPM, svetom za vzgojo in izobraževanje ter občinskim zvezam za telesno kulturo pismo, v katerem je prosil vse prizadete, da prispevajo svoj delež za uspešno organizacijo smučarskih tečajev in uresničitev učnega načrta. Učni načrt za telesno vzgojo osnovnih šol nalaga namreč šolam, da morajo vsi učenci 5. razredov opraviti osnovno šolo smučanja, to pomeni, da je treba za vse u-čence 5. razredov organizirati sedemdnevne smučarske tečaje. Vse šole in nekatere družbeno-politič-ne organizacije so sproti obveščale zavod o ukrepih in nalogah, ki so si jih zastavili pri organizaciji smučarskih tečajev za svoje učence. Rezultati skupnih naporov vseh prizadetih so več kot zadovoljivi in vzpodbudni, saj je od 90 osnovnih šol, kolikor jih je na področju zavoda za prosvetno pedagoško službo, organiziralo smučarske tečaje kar 62 osnovnih šol s 3411 udeleženci. Iz poročil šolskih vodstev . je razvidno, da so smučarski tečaji za učence 5. razredov tako za večino staršev kakor tudi za učite- • Ije in učence postali pomembna oblika šolskega dela, da so prispevki staršev bili primerni njihovi finančni zmogljivosti, da so učitelji telesne vzgoje in ravnatelji šol pravočasno organizirali sestanke z vsemi učenci in s star-.ši otrok ter jih poučili o vrednotah smučarskega športa ter jih poučili o disciplini na tečajih, o dnevnem redu, čuvanju skupne imovine itd. Smučarski učitelji so predelali osnovno smuško šolo tudi z začetniki, katerih je bilo več kot 65 odstotkov, učitelji telesne vzgoje so imeli razna predavanja o smučarskem športu, posebej še o nevarnosti v gorah, o prvi pomoči, o čuvanju in negi smučarske opreme, o vrstah snega, o mažah, o zgodovini smučanja s posebnim poudarkom na bloškem smučanju itd. Posebno razveseljivo je, da so se smučarski tečaji za učence 5. razredov osnovnih šol uveljavili tudi na podeželskih šolah. Smučarski tečaji niso več privilegij učencev premožnejših staršev, marveč so dostopni tudi revnejšim otrokom. Velika večina osnovnih šol je organizirala smučarske tečaje za učence 5. razredov osnovnih šol kar v domačem kraju, in sicer med rednim poukom. Učenci so imeli po :dve uri rednega pouka, nato pa tri do štiri ure smučanja. Tako so šole z Založba Mladinska knjiga V priljubljeni zbirki SINJI GALEB sta izšla dva zadnja zvezka letnika 1967/68: majhnimi finančnimi izdatki o-mogočile smučanje vsem otrokom. Seveda je draga smučarska oprema vsem šolam in učencem delala velike preglavice. Zaradi tega so nekatere šole iz lastnih sredstev kupile po 20 ali več parov smuči in jih posojale tistim otrokom, ki smučarske opreme ne premorejo. Posebej je treba poudariti prizadevanje osnovne šole Sp. Idrija, ki je prvotno sporočila, da zaradi finančnih težav smučarskega tečaja ne bodo organizirali. S pomočjo patronata šole (Slovenijales Idrija) pa so vendarle uspeli. Naj govori poročilo te šole: »Smučarski tečaj smo organizirali od 15. do' 20. II. 1968 tako, da so učenci imeli dnevno tri ure rednega pouka in dve uri smučanja. Naš pokrovitelj Slovenijales Idrija je omogočil smučarskemu učitelju, ki je zaposlen v njihovem podjetju, odhod z dela, ker je bilo le tako mogoče voditi smučarski tečaj. Vsaka druga rešitev bi bila za šolo preveliko finančno breme. Starši za tečaj niso prispevali ničesar. Nekateri starši so kljubovali in govorili, da so to le naše kaprice. Smučarsko opremo nam je posodila rudarska šola s pomočjo osnovne šole Idrija, U-čenci so bili nad organizacijo smučarskega tečaja izredno navdušeni. Za večino je pomenil tečaj prvo srečanje s smučarskim športom. Se bolj razveseljivo pa je. da je večina staršev v enem tednu spremenila svoj odnos do »nepotrebnega« smučanja in kupila svojim otrokom smučarsko opremo. Upamo, da prihodnje leto organizacija smučarskega tečaja ne bo tako trd oreh, kot je bila letos.« To vsekakor tudi nas veseli. Upajmo, da se bodo smučarski te- čaji uveljavili povsod tam, kjei je za to šolsko dejavnost dovolj prizadevnih ljudi in kjer je dovolj sodelovanja med raznimi či-eitelji, ki lahko pomagajo, da do. segamo učnovzgojne smotre na osnovnih šolah. Naj navedem nekaj splošnih podatkov o številu udeležencev na smučarskih tečajih: Osnovne šole občine Ljub-Ijana-Bežigrad so imele na smučarskem tečaju na Travni gori 305 udeležencev, Vrhnika-Zaplana in doma 240, Vič-Rudnik na Rakitni 624, Moste-Polje 240, Šiška — doma in v Kranjski gori, na Martinjvhu 624, Domžale — doma 216, Kamnik, Litija, Cerknica, Ribnica, Kočevje, Idrija vse šol« so organizirale smučarske tečaj* za učence 5. razredov osnovnih šol v domačem kraju. Osnovne šole občine Trbovlje pa so imele smučarski tečaj na Mrzlici. Le dve občini nista organizirali smučarskih tečajev za učence osnovnih šol. To sta občini Grosuplje in Ljubljana-Center. Smučarske tečaje so organizirale tudi gimnazije in srednje šole. Seveda so smučarski tečaji za dijake gimnazij in srednjih strokovnih šol dostopni le samoplačnikom t.j. otrokom staršev, Ip lahko prispevajo vse strsžke za tečaj. Podatki: gimnaztja Moste 69 dijakov, gimnazija fdrija 50, gimnazija Poljane 30, gimnazija Šentvid 18, gimnazija Bežigrad 69, II. gimnazija Šubičeva 26, gimnazija Kočevje 24 ter gimnazija pedagoške smeri 32 udeležencev. Skupaj 318 udeležencev. Gimnazija Kamnik, Trbovlje, Stična ter Ljubljana-Vič niso organizirale smučarskih tečajev za svoje dijake in dijakinje. Srednje strokovne šole pa so zajele na smučarskih tečajih le 235 dijakov in dijakinj. Jože Beslič 1 i £ Milivoj Matošec: DEČEK V ČOLNU To je napeta zgodba o izgubljenem dečku. Glavni junaki povesti pa so naši znanci iz knjige »Po sledovih ladijskega dnevnika«. Knjigo je ilustriral A. Horvat. Cena za naročnike: br. 4.—, kart. 6,50 N-din. Smiljan Rozman: REPORTER TEJČ POROČA Vesela knjiga o nerazdružljivi tovarišiji Tejču, Janezu, Meti in jazbečarju Pipu, ki se odpravijo po svetu. Obhodijo vse evropske države in si ogledajo znamenitosti. O vrsti dogodivščin poroča reporter Tejč. Knjigo je ilustriral Božo Kos. Cena za naročnike: br. 4.—, kart. 6,50 N-din. V CICIBANOVI KNJIŽNICI je izšla nova knjiga — biser slovenske izvirne književnosti Prežihov Voranc: SOLZICE V knjigi, ki jo je s čudovitimi barvnimi podobami opremil Milan Bizovičar, je 11 Vorančevih zgodb, »Beseda o Vorancu z Vorancem« Otona Župančiča in spremna beseda »O Prežihovem Vorancu in njegovih Solzicah« Jožeta Koruze. Cena za naročnike: 20.— N-din. Knjige lahko naročite pri šolskih poverjenikih ali kupite v vseh knjigarnah. Komisija za varnost v prometu beleži napake Ne le formalno poznavanje prometnih predpisov Vedno več šolskih otrok je udeleženih v prometnih nesrečah, ker v šoli pridobljenih znanj s področja prometa ne znajo praktično uporabljati. To so spet lahko ugotovili v praksi na občinskem tekmovanju v poznavanju prometnih predpisov in v praktični vožnji s kolesom, ki so ga v Kočevju organizirali občinska komisija za varnost v prometu, osnovna šola in AMD. Tekmovanja se je udeležilo 185 učencev. Rezultati so pokazali, da naši učenci ne upoštevajo dosledno prometnih predpisov in da moramo čimprej prestaviti težišče pouka prometne vzgoje iz učilnic na poligon ter s tem omogočiti učencem prisvojitev trajnega in praktičnega znanja prometnih predpisov. France Brus :llllllll!!llllllll!l!llll!l!!nilllllllllllll!llll!!llllll!||!i!lllllll!l!!i:!lll!!!l!ll|!!l!i;|||||||||[|||!|||||||l|| j Razpisna komisija pri | OSNOVNI SOLI BRANIK | razpisuje po 24. členu statuta šole prosto delovno mesto | RAVNATELJA Kandidat mora razen splošnih izpolnjevati še nasledil nje pogoje: 1 — da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole (vi- = soka, višja ali srednja izobrazba) — da ima vsaj pet let vzgojnoizobraževalne prakse g Prijave z življenjepisom in dokazil; o izpolnjevanju pogo-| jev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji šole v petnaj-s stih dneh po objavi razpisa. !lll!!lllllll!lllllllllll!i;iillil!ll!llll!!lllll||l!!||||||l!llllllllll!!!lll!;!;ili!!!!;;|||||||![||||||||||||||||!l||||!l||||l!{|i;!i;:|l!||||l|||!l|||||||||l!l!l!lllll!l|l|||||lll!lllllll!lll;illill|||||[||||]|||[| Maturantke Maturantke 4. letnika ljubljanskega učiteljišča v šol. 1. 1952-53 naj pošljejo do 15. maja svoje naslove Heleni Blaško-šemerl, Planina pri Rakeku (ali Franici Jagodic-Malovrh. Osnovna šola Škofja Loka). !l!l![llll)!llllllll!l!lli[|||||[liHIHHIllllllllfillllllllll[lllHmiHIIIHIimil!ll|!l!lli:illHHIl[||li;|||||| RAZPISI DELOVNIH MEST PROSVETNI DELAVEC List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva; Ljubljana, Poljanska 6-11, tel. 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, tel. 22-284. Poštni predal 355-VIJ. ! Letna naročnina 10 N-din (1000 S-din), za šole in druge ustanove 20 N-din (2000 S-din). štev. tek. računa: 501-8-26-1. Tisk: CZP Ljudska pravica. Vzgojno varstveni zavod Litija — 1 vzgojitelj, VZG, stanovanja ni. Vzgojno varstveni zavod Prevalje — 1 vzgojiteljica, VZG. Osnovna šola Frana Kranjca Celje-Polule — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, stanovanja ni. Osnovna šola Grahovo, Grahovo pri Cerknici — 1 učitelj za angleščino in zgodovino, PRU ali P. Nastop službe 1. 9. 1968. Samsko stanovanje preskrbljeno. Osnovna šola Gornji Logatec — 1 učitelj za slovenščino in angleščino. PRU; 1 učitelj za slovenščino in glasbeni pouk, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk in zgodovino, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU. Osnovna šola Hinka Smrekarja Ljubljana rrr 1 učitelj za ma- tematiko in fiziko, P ali PRU. Stanovanja ni. Nastop dela 1. 9. 1968. Osnovna šola Franca Osojnika Ptuj, podružnica Grajena — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. Samsko stanovanje zagotovljeno. Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj — 2 učitelja za angleščino in slovenščino, PRU. Stanovanja ni. Osnovna šola Telče, p. Tržišče na Dolenjskem — 1 učitelj za razredni pouk, U, PRU ali P. Stanovanja na. Razpis velja 15 dni po objavi. Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU: 1 učitelj za zgodovino, P ali PRU (za šol. 1. 1968/69). Stanovanj nd. Popravki Osnovna šola Biba Rock Šoštanj (II. osnovna šola) razpisuje delovno mesto učitelja za angleščino in srbohrvaščino, P ali PRU, namesto učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, kot je bilo razpisano v 7. številki PD. Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica razpisuje tudi delovno mesto učitelja za tehnični in likovni pouk, PRU. Zaradi slabega odtisa je bil ta del razpisa nečitljiv, za kar se ravnateljstvu in bralcem opravičujemo. Osnovna šola Jožeta Krajca Ra« kek razpisuje delovna mesta, objavljena v 7. št. PD za določen čas, in sicer od 1. 9. 1968 do 30. 6. 1969.